Ok... seriously... Sovražm PMS, ampak res iz dna duše... Razpoloženje je kot graf sinusne krivulje!
Crapy, fat, shity, ... ja pa še bi lahko naštevala!  ... aaa!
Do večera je bilo še nekako v redu, balanced... In potem??! Se nabašem s piškoti... ok, moj "občutekkrivdemer" je nekako na 2500 obratih... Ooo pa sveže žemljice, mmm, saj če sem že piškote lahko še eno žemljico... in potem sta bili dve! In še sirov burek!!! 6000+ obratov, RED ZONE! Can it get any worse... Sure! Čez en teden grem na morje... Vem, da ta hidratna bomba ne bo naredila gromozanskega pritežka, ampak vseeno, gre se za princip, gre se za nadzor, in v določenih dneh meseca mi kar polzi iz rok. I just wanna get over with it!

Ah... Jutri je nov dan... In upam, da ne bo dež! :)

Nazaj... pa ne z dopusta :) 

Ok... Po dveletnem bluzenju sem se končno vpisala na faks, no naj pojasnim, da sem na FDV-ju naredila "celo" štiri izpite, potem pa ugotovila, da to pa ni to (ubogi oni, ki naredijo štiri letnike in šele potem pridejo do podobnih ugotovitev). Vmes sem se še malo "silila", zgodilo se mi je tudi, da sem zaspala na izpit (dva ali tri sigurno), po mojem ni bilo čisto zanalašč, ampak bolj v stilu "podzavestno" zanalašč :)
Malo sem delala, nekaj časa preživela tudi v Londonu kot au pair, ... In 1,2,3 sta minili dve leti... Vau...
Ne vem čisto točno kaj naj si mislim... je bil ves ta čas vržen v nič, ampak saj sem se tudi veliko stvari naučila, postala sem bolj zrela, moje dojemanje stvarnosti in sveta se je izoblikovalo na izjemen način... Mislim, da to pa tudi nekaj mora šteti, right?
No, pravzaprav sem želela pisati o tem, da sem se vpisala na Visoko šolo za design. Jap, in čez dober mesec imam sprejemce, valda bi zdaj mogla na polno risati in ustvarjati, ampak ne morem, nimam navdiha! Kje, kako naj se v mojo glavo usidra svežina novih idej in zamisli?
Sedim za mizo in buljim v skico pupe... Potem se v meni spet začnejo porajati dvomi, je to sploh zame, si resnično želim to početi, naj mi kdo hudiča poveeee!
Zavidam ljudem, ki od svojega petega leta zagotovo vedo, da bodo zdravniki, policaji, itd. ... In potem si to isto želijo pri petnajstih, dvajsetih, ter na koncu to tudi postanejo. "Svaka jim čast!"

Which path to go? I'm lost ...

Ni mi sploh jasno kaj se napiše v 1. objavi, verjetno kaj o sebi najbrž... No ampak ne bom pisala o sebi, kdo sem, kaj počnem,... mislim, da to trenutno nima nobene veze, saj bom opisovala svoje misli in občutja... Predvsem hočem reči, da bom dnevnik pisala zase in za svojo dušo ter za tiste trenutke ko nimaš nikogar, ki bi se mu izpovedal ali mu razkril svoje mišljenje...
Mogoče bo tu in tam manjkala kakšna vejica... vstavi po potrebi ;)
... to je to, čeprav mislim, da je navadn "crap" ... ampak, vaja dela mojstra ;)

PS: spoštujem slovenski jezik iz dna srca, tudi pravila "pisanja" so mi znana, vendar mi je v "pogovornem" jeziku veliko lažje pisati in tudi brati druge... nekako začutiš bolj človeka :)