Najpomembnejše:POIŠČI MOČ V SEBI, SEBE POSLUŠAJ, VASE, SEBI ZAUPAJ, VERJEMI

Film"The Queen",smrt princese Diane,spomini...

Naključje? Usoda? Včeraj je bila obletnica smrti princese Diane. Princese ljudskih src. Tudi jaz sem jo oboževala. In včeraj mi je mrknil računalnik. Niti vklopiti se ni hotel, se ni dal, ta moj stroj.  Da nisem mogla napisati prispevka.

S pogrebom princese Diane so povezani moji srečnejši osebni spomini. Četudi so lili potoki solz. Se bom spet ponavljala. Pa kaj potem. Saj tri leta pišem ta moj osebni izpovedni blog. So tudi novi blogarji tu na eD-iju...

Ko pa so zadeve globoko v mojem srcu. Edino obujanje spominov mi je ostalo. Obujanje spominov ob princesi Diani tudi obujanje spominov na mojo edino življenjsko partnersko in edino zakonsko zvezo. Ko so poleg še resmničnih, živih sinov mi ostali edino spomini. Edino spomini nanj, na edinega. Je tako v mojem življenju.

So take moje življenjske odločitve. Sem rekla enemu mojih: "Saj veš,

da po atijevi odselitvi in razvezi niti pogledala nisem nikogar drugega.

SAMA BOM OSTALA! Tako sem se jaz odločila!"

Princesa Diana se je po razvezi našla. Našla sebe kot osebnost, našla je

svoje življenjsko poslanstvo. Toda, "Kogar bogovi ljubijo, umre mlad"...

Tudi jaz sem se po razvezi, ki me je resnično zelo prizadela, sem

se našla. Nisem izgubila svoje osebnosti. Na plan sem jo potegnila.

Sebe, svojo osebnost. Kjer VSE najdeš. Če se v to poglobiš. VASE. Ker imam svojo lastno osebnost in ker vidim, imam svoj življenjski SMISEL.

Tudi pricesa Diana je imela svoj življenjski smisel.

In gledala sem znameniti film "The Queen". Film o dnevih po Dianini smrti.

Film, z oskarji nagrajen. Film, tudi igrani dokumentarec. Z mnogimi resničnimi dokumentarnimi prizori. Jih poznam. Gledala sem jih po TV.

Po TV so bile predavajane dokumentarne oddaje o in s priceso Diano

ter igrane nadaljevanke. Kot o ameriški dinastiji Kennedy. Ko in če

pa sem (bila) njihova oboževalka. Taka pač sem (bila).  

Imam tudi knjige in shranjene članke o princesi Diani. Sem že pisala.

Ker sem jo pač oboževala ...

Pogreba princese Diane pa nisem gledala po TV, čeprav je bil TV

vklopljen. So mi tekli potoki solz, pa ne zaradi princese Diane.

Takrat sva imela z edinim, z bivšim globok pogovor. In potem sva

se odpeljala v takrat našo hišo v hribih. Zakonsko zvezo, mojo

edino, sva takrat rešila. Za nekaj let. Čez nekaj let pozneje se je uradno pravno moja edina zakonska zveza končala. Življenjsko vsebinsko

pa se ne bo nikoli končala. V mojem srcu ne. Nikoli.

Tudi sinova, Princa pricese Diane, William in Harry živita dalje. Lepa,

čudovita Princa. Njuna Mommy živi v njiju in z njima dalje.

In jaz živim dalje. Z mojimi ... Moji bodo ostali za vedno. Moji življenjski smisli. Četudi bodo enkrat odšli. Ker so odrasli.

Tako je. Ob vsej žalosti. Če najdeš sebe, če sebe ne izgubiš in če

imaš, če najdeš svoj življenjski smisel. Preživiš.

Resnično živimo v srcih drugih ljudi in mi nosimo v svojem srcu druge ljudi.

Vseeno mi je

Dragi moji, vseeno mi je.

Vseeno mi je,

saj je to edino moj

osebni izpovedni blog.

Vseeno mi je,

če se ponavljam.

Vseeno mi je,

če me berete ali ne.

Nikogar ne silim k branju.

Svobodne odločitve zagovarjam.

Vseeno mi je,

če me marate ali ne.

Sebe je najprej treba imeti rad.

Vseeno mi je,

če vam je blog všeč ali ne.

Blog je moj izpovedni blog...

Vseeno mi je,

če ste med izbrisali

iz Prijateljev.

Sem tudi izbrisala tiste,

ki me ne želijo med Prijatelji.

Vseeno mi je,

če omejujete branje prispevkov.

Vseeno mi je,

če omejujete ali blokirate komentarje.

Pač na take prispevke ne klikam.

Pač tam ne pišem komentarjev.

Ker mi je vseeno.

Toda vas razumem.

Bolj kot vi mene.

Vseeno mi je,

saj tudi sama blokiram komentarje.

Moram blokirati komentarje.

Vseeno mi je,

če vam je moj blog za psihiatrijo.

Vseeno mi je,

ker tisti, ki govori o psihiatriji,

je sam potreben psihiatrije.

Vseeno mi je za mnoge.

Vseeno za tiste,

ki me niso sposobni razumeti.

Vseeno za tiste,

ki me nočejo razumeti.

Ni mi vseeno najbolj zame samo.

Ni mi vseeno za NAJbližnje.

Ni mi vseeno za moje spletne prijatelje.

Ni mi vseeno za tiste, ki jih imam

preprosto rada.

Nisem zatajila avtorjev slik z Včerovega ZOOM-a.

Netekm.NI"PS":Lesket,zvenenje,sence>ANGELI

Ko in če imaš v resničnem življenju stiske in skrbi, težave in probleme,

četudi jih moraš razrešiti in razjasniti sam, udejaniti in uresničiti sam,

je v duhovnem smislu lepo,

če verjameš tudi v kaj višjega: V Višjo silo, v Duhovno energijo.

Vsrkavaš jo vase in iz sebe daješ navzven. Energijo Duše.

In kdo so glasniki in varuhi Višje sile?

 Ki te obiščejo in varujejo,

ko ti je težko in hudo? Angeli so taka duhovna bitja.

Kako sama občutim angelsko navzočnost?

Da si rečem: "Angel, tu si!"

V lesketu mojih angelskih figuric. Se včasih na njih blešči lesket

kot biseri. Kako me ti biserčki razveseljujejo!

Ko včasih začujem v sebi nenavadno zvenenje.

Zvenenje kot zvončkov. Pomirjujoči zven! Ob mojih mislih.

Da si rečem: "Angel, tu si!"

Ali začutim premikanje senc. Nežnih, belih senc.

Da si rečem: "Angel, tu si!"

Zadnjič pa sem zagledala lesket tudi v plamenu sveče.

Tudi vosek ob plameneči sveči se lahko lesketa.

Kako lepo je bilo opazovati ta lesket plameneče sveče.

Imam en velik "greh". Kajenje cigaret. Edino v svoji sobi

to počenjam. In da ni samo cigaretnega smradu v moji

sobi, kadim ob prižganih svečah.  Ker svečni plamen

pobira dim. Da ne smrdi tako po cigaretah.

In lepo je opazovati plamen sveče.

Še bolje pa bi bilo, da bi nehala kaditi...

Pomagaj si sam in Angeli ti bodo pomagali ...

Vlatka Kozlovič: DANES SE MI MISLI

Preden predstavim letos izdano zbirko aforizmov Vlatke Kozlovič: Danes se mi misli... bom napisala še nekaj besed vsem tistim, ki ste mi svoje

avtorske knjige podarili, včasih pa sem kakšno celo kupila. Ponovno

moram poudariti, da sem se vseh teh vaših knjižic zelo razveselila. Da so

mi dragocene zaradi avtorjev. Mojih spletnih prijateljev.

Izpolniti moram nekaj obljub. Ker je to treba storiti, si bom vzela čas in

to uresničila.

RIKA: Nisem pozabila, imam zapisano, da tudi tvojo zbirko Krik srca

naročim. Nakup nekaj knjig sem malo dala na stran, imam pa jih še

vedno na seznamu.

Mah in Kobilici sem obljubila, da bom še pisala, katere pesmi iz zbirke

Naprava za iskanje smisla so mi bile najbolj všeč. Pesmi sem že izbrala.

In ker je od te moje obljube minilo več kot pol leta, upam, da sta zbirko

že prodala.

Zelo močno in enako želim, da je tudi Maja David svoje

Pravljice - Fairy tales že večino prodala. Maja David je postala moja PRVA

spletna prijateljica in njena tretja knjižica in zadnja knjižica Pravljic mi je

skočila v roke.

Potem so še tu Marjane Kovačič Dobrofarkt, pa knjigi Marjane Srčič -

Klotilde. Pa aforizmi Nika Brumna in ne smem pozabiti na njune štiri

skupne knjige pesmi in aforizmov z Dragico Novak Štokelj.

In ravno preko Dragice Novak Štokelj sem spoznala Vlatko.

In vem, kdo z Vlatko povezuje Ano od srca in Turdusa ...

Zbirka:

Vlatka Kozlovič: Danes se mi misli

je izšla pri založbi Ekslibris v Grosuplju.

Vlatkine Misli je mogoče še kupiti. (18 EUR piše na platnici).

Na zadnji ovojni strani piše:

"Danes se mi misli pesnice Vlatke Kozlovič, ki je nastajala vse

od leta 1985. V njih je toliko ljubezni, modrosti in pozitivne energije

kot smo jih sposobni občutiti. Misli so zorele celih 25 let

in so edinstvene v življenju. Če razmišljate o življenju,

jih boste razumeli".

"LJUBEZEN JE BESEDA, BESEDA JE VEČNA" je ena misel ...

Uvodno besedo je napisala Vlatkina prijateljica, pesnica in aforistka

Dragica Novak Štokelj. In ker smo vsi, z moje strani sicer edino

SPLETNI prijatelji, bom citirala Vlatkine aforizme kar iz uvodne besede.

Zakaj? Ker se z Dragico itak razumem, kot z malokom in imava itak

enak "okus za misli".

Svoje slike mi je Vlatka dovolila objaviti, seveda citiram avtorstvo.

"Mene ne peče vest, moja vest ima senco.

Kdor previsoko leta, lahko zaide med oblake.

Zadovoljstvo ne izhaja iz okolja, ampak iz posameznika.

Spoznati moraš sebe, da bi cenil druge.

Spoznati moraš druge, da bi cenil sebe.

Vsak človek naj bi imel svoj jaz, a nekateri ga zares nimajo"

Tole mi je pa še posebej všeč, citiram s str. 13:

"Skozi življenje sem ugotovila, da se ni vredno bojevati.

V času, ko se bojujete, izgubljate energijo, ki bi jo lahko

uporabili na boljši način. Zase in za svoj mir.

V času bojevanja izgubljate tudi tega. Ki pa vam je še

kako potreben. Prav zato, da bitko dobite.

Kar pomeni, da je vse bojevanje odveč.

Potreben je le mir. Ker le v miru lahko trezno razmislite,

kako bi dobili bitko brez bojevanja.

Se je pa vredno boriti. Boriti zase in za svoj mir.

Ne pa se tudi bojevati. Vlatka"

Resnično živimo v srcih drugih ljudi in mi nosimo v svojem srcu druge ljudi.

Vlatka Kozlovič, s čim me je razveselila

Vlatka Kozlovič ... meni je vseeno, kar si drugi mislite o njej. Vlatka JE tudi

postala moja spletna prijateljica. Ki me je razveselila. O tem sama odločam.

Vlatka JE: jasnovidka, prerokinja, zdraviteljica, radiostezistka, s certifikatom Reikija... Vlatka JE sodobna, dobra čarovnica. Duhovna alternativka. Pesnica. Zeliščarka.

Vlatka prerokuje, razlaga sanje, riše zdravilne mandale, riše barvne energijske slike, ustvarja vitraže...

VSE o njej najdete na Vlatkini spletni strani: http://www.vlatka.si

In ravno s slednjim me je razveselila. Z barvnimi energijskimi slikami.

Občudujem sicer tudi njene mandale, ki jih začutim. Prav začutim jih.

Da se me dotaknejo. Vlatkine mandale...

Pa barvne tako bogate vitraže. Tudi jaz sem rada igram z barvami.

Vlatka mi je sama prijazno dovolila, da objavim njene energijske slike.

Samo citirati jo moram. Mi je napisala. To itak vedno naredim. Ne prisvajam si dela drugih. Nekaj slik pa je z Interneta. Podobna Vlatkinim delom.

Vlatka me je poleg barvno energijskih slik razveselila tudi s svojimi

knjigami. Delno mi je oboje podarila, delno sem prispevala. 

Prvič po dolgih sušnih letih sem si privoščila nekaj za svojo dušo.

Da sem lahko prispevala za Vlatkine barvne energijske slike in za 

njeni pesniški zbirki ter zadnjo zbirko aforizmov.

Posebej pa so me razveselila posvetila v knjigah:

Draga Renata,

vedno zaupaj v svoje darove!

Z ljubeznijo, Vlatka

Draga Renata,

vsak sončni vzhod

je nekaj posebnega -

tako kakor človek.

Z ljubeznijo, Vlatka  

O zadnji Vlatkini zbirki aforizmov Danes se mi misli, ki se da še kupiti,

bom napisala poseben, naslednji prispevek.

Sedaj bom samo prepisala kako pesem.

In uživajte v teh energijskih barvah!

Vlatka Kozlovič:

SPOMIN ŽIVI V SAMOTI

(str. 62)

Žalostna sem zaprla svoje

oči

da ne vidiš

kako se v njih

solza blešči

močno stisnila

svoje dlani

da ne čutiš

kako me boli

boli

Vlatka Kozlovič

NEKOČ SEM SE VRNILA

(str. 13)

Koraki

prožni in lahki

gibki in dolgi

neutrudni in krepki

koraki

težki in trdi

žalostni

otožni

utrujeni

počasni

koraki

veseli in radostni

neomahljivi

nezlomljivi

hitri in poskočni

koraki

koraki vseh časov

vseh nas

tvoji in moji

Resnično živimo v srcih drugih ljudi in mi nosimo v svojem srcu druge ljudi.

Ko je...,pa v sanjah nasprotno

Pretresle so me žive sanje.

Danes proti jutru.

Tako drugačne so bile.

Hladna čustva, prepiri.

Kot da ni več čustev.

Kot da je praznina.

Kot da je odpoved.

Njemu, mojemu Edinemu.

Prestrašile so me te sanje.

Če sanjaš

s strtim srcem,

je prebujanje najtrši del.

Ker je praznina bila v njem, Edinem,

ko je odšel. Se odselil. Se razvezal.

Pred sedmimi leti odhod,

pred šestimi leti razveza.

Kot da sem se mu odpovedala.

Njemu, Edinemu. Bivšemu.

Kako drugačne so te sinočnje sanje.

Od onih izpred sedmih let v tem času.

Sanje, moje žive. So ostale.

Izpred sedmih let.

Ko sem še spala v spalnici.

Ko se je sklonil k meni in rekel:

"Žena!"

So bile sanje, ker je že odšel.

Pa so še čustva v meni.

Enaka čustva,

več kot štirideset let.

Do mojega bivšega, edinega, do njega.

Vsak dan mislim nanj.

In odpustila sem mu že davno.

Pred sedmimi leti, takoj ko je odšel.

Pred sedmimi leti sva imela poslednji pogovor.

Potem sva se srečala edino še na sodišču.

In pred šestimi leti, ko sva razdelila premoženje.

Pri notarju. Kot notarski zapis. Ločitev premoženja.

Sporazum o ločitvi premoženja.

Misel je še vedno živa.

Na mojega bivšega, edinega. Na njega.

Če sanjam o moškem, sanjam edino o njem.

O nobenem drugem.

Edino o njem, mojem bivšem. Edinem.

Ljubila te bom za vedno.

Sinočnje sanje pa prazne. Hladne.

Trezne. Brez čustev.

S prepiri...

Je minil čas sedmih let.

Zavestna Samost bom ostala za vedno.

Resnično živimo v srcih drugih ljudi in mi nosimo v svojem srcu druge ljudi.

Netekm.NI"PS">Tam ob tisti zvezdi piše

Naša ljubljena Ninca Sirenca, ljubkovalno, je dala tako lepo témo za "prosti spis", da bom opisala tudi doživljaj z zvezdo Večernico pred nekaj dnevi. To doživetje se me je zelo dotaknilo.  In kak spomin bom napisala. Ne želim pa "tekmovati". In naslov tokratnega PS mi je všeč tudi brez veijic. Saj nismo v šoli...

Zadnja leta, ko sem postala bolj samosvoje lastno osebno notranje duhovna, ko sem na balkonu, vedno pogledam v nebo. Četudi sem na balkonu edino, ko obešam ali pobiram perilo ali ko odnesem košaro s smetmi, že "zgoraj" ločujem odpadke,  v smetarnik v klet.

In kljub temu zadnja leta vedno zamudim Perzeide ali Solze sv. Lovrenca.

Ali pozabim, kdaj so, večinoma pa je oblačno ali deževno in se utrinkov ne vidi. Ali pa zjutraj, ko so najbolj vidni, šele trdno zaspim. Zadnje mesece ponoči ne morem spati in zaspim šele proti jutru. Razkošje, ko nisem več v službi.

Spomini na lepe zvezdne utrinke segajo približno trideset let nazaj. Imela sva samo prvega sina, najstarejšega sina. Vsa družina, moji starši in sestra s svojo družino smo bili nekaj dni v Puli skupaj na morju. Za otroke s(m)o poskrbeli (za mojega in sestrina dva) in se spominjam, da smo bili ta mladi ponoči na plaži. In gledali in videli utrinke. Srečna leta so to bila. Četudi naporna, ko sva dobila še dva sinova.

Naslednje se spominjam utrinkov kakih 14, 15 let nazaj, ko smo še hodili

na dopust v takrat še našo hišo v hribih. Toda nekaj let za tem mi zvezdice

niso prinesle več sreče. Bi morala se bolj potruditi za gledanje utrinkov?

No in mislim, da pred kakimi desetimi dnevi, ko je bilo deževno... Ne vem

več, ali je bilo po dežju ali pred dežjem. V glavnem, z balkona sem

pogledala v nebo in zagledala v odprtini med oblaki bleščečo zvezdo

Večernico. Zvezdo Večernico pogosto vidim. Najbolj bleščečo. A da

se je takrat prikazala ravno sredi tiste luknje v oblakih, pa me je zelo

prevzelo.

Končala pa bom ta nespis s pesmico Vlatke Kozlovič. Danes sem

namreč prejela njene tri knjige. In to, kar je napisala Vlatka v

tej pesmi, to sem namreč tudi jaz. In vedno pozdravim zvezdice

na nebu. Tu citiram Vlatko in naslednji prispevek bo posvečen njej:

Ko je stala pred vrati ljubezni

se ji je odprla pot

v očeh so se lesketale zvezdice

v rokah je nosila lunin sijaj. (Vlatka Kozlovič v Spomin živi v samoti

na str. 5)

Resnično živimo v srcih drugih ljudi in mi nosimo v svojem srcu druge ljudi.

Marija Pomagaj>neumnici, ki sebe zastruplja

Danes je praznik Marijinega Vnebovzetja. Sama sebe kot na zunaj formalno ateistko, v duhu in duši pa se imam za omniteistko oz. iz grščine panteistko in ljub mi je slovenski izraz VSEOBSEGAJOČE... Zato priznavam vsemogoče bogove, da v univerzumu obstajajo, od bogov ameriških Indijancev na zahodu, preko krščanskega Boga do meni najljubšega, Bude... 

V sebi pa imam svojega, osebnega lastnega "Bogeca", kot ga ljubkovalno imenujem.  

Torej zakaj prosim Marijo Pomagaj na njen današnji praznik za pomoč?

Slike sem pobrala iz mojih shranjenih e-mailov ali z Interneta.

Zdrava Marija,

milosti polna,

Gospod je s teboj.

Blagoslovljena si med ženami

in blagoslovljen je sad 

tvojega telesa Jezus.

Sveta Marija, Mati Božja,

prosi za nas grešnike,

zdaj in ob naši smrtni uri.

Amen.

Sama sem naredila ogromno neumnost, zdaj pa se mučim s samozdravljenjem.

Sama sem se zastrupila s staro hrano. K sreči je nisem dala mojim ... In tako sedaj trpim posledice.

V noči na petek sem krepko bruhala zadnji obrok.

Potem sem dobila drisko. In sploh nisem mogla spati.

Saj se je pripravljalo k dežju. Jaz pa sem ob takih spremembah 

vremena zaradi obrabljene in okvarjene hrbtenice 

vremensko vedno bolj občutljiva.

Na vso srečo sem lahko v petek dopoldan spala. Saj sem upokojenka.

Imam doma klasični Linex proti driski. 

Pojavila pa se je še ena nevšečnost.

Ob kašljanju me boli trebušna predpona in zbada me v pljučih.

Kot se poznam ali se spoznam, bi lahko bila tudi virusna pljučnica. 

Kot upokojenka imam čas, obiskati osebnega zdravnika.

Itak ga moram obiskati, ker mi zmanjkuje zdravil, 

ki jih moram že leta redno jemati, vsaki dan.

Če to ni karma ali usoda? Vedno, ko se končno pripravljam in se spravljam

tudi na kako fizično opravilo razen najnujnejšega, VEDNO se pojavi kakšna

zdravstena težava - ali z zobmi, ali viroza ali se poslabšajo desetletja

dolgo zdravstvene težave. 

Tako pa na današji Marijin praznik jo prosim, da mi pomaga pri ozdravljenju.

Križa sicer nimam, imam pa angelske figurice in imam minerale. 

Saj sem vseobsegajoča omniteistka. 

V resničnem življenju pa sem tudi še MATI. S svojimi sinovi pod svojo

streho.  To so moje odločitve, da skrbim zanje. 

Ker oni imajo svobodno voljo in sami odločajo o sebi.

Četudi bi kdo spet pametoval in nas obsojal, da so mamini sinčki,

pa da si jih jaz prisvajam, celo jih patološko posedujem,

pa da bi jih marsikdo že zdavnaj nagnal in taka

pametovanja. Toda naše odločitve so SVOBODNE! 

In ker zgoraj našteta pametovanja za nas ne veljajo, pa tega ne 

bom več dokazovala, raje blokiram komentarje.

Resnično živimo v srcih drugih ljudi in mi nosimo v svojem srcu druge ljudi. 

BITI ZAvestna Samost>ko je to težkó

Najtežje je biti Zavestna Samost, ko ti to Drugi, ali še huje "Drugi" ne dovolijo biti. Ko se moraš za svojo Zavestno Samost boriti. Za svojo lastno BIT! Svojo samosvojo, enkratno BIT.

Ko ti Drugi očitajo celo, če si kupiš za svoj denar kako malenkost zase,

za svojo Dušo. To so v zadnjih sedmih letih pri meni poleg več desetin knjig z meni ljubo vsebino nekaj srebrnega nakita z jantarjem in roževcem.

Ko mi očitajo te moje nakupe zase samo iz popolnoma napačnih razlogov, ki

niti niso moji. Verjamem v DUHOVNE ENERGIJE. V miselno duhovne

energije. Minerale moraš očistiti, da prav pomagajo. Tako podarjene

minerale kot sami sebi kupljene imam za čisto veselje. Svoje Duše. Nekaj pa moraš imeti zase za veselje, da preživiš. In nekaj figuric Angelov.

Vrtnice in roževec. Stvari, ki so meni zelo ljube.

Po nek prav poseben deloma dar deloma prispevek grem sedaj na pošto.

O tem bom še pisala.

Težko je včasih ali pogosto, kakor nanese, biti Zavestna Samost:

Ko te nihče ne posluša. Četudi ne veš vsega, na nekaterih področjih veš zelo malo, marsikaj pa vseeno veš.

Ker nisi butast. Saj si lahkó tehnično totalno anafalbet in fizično neroden

ali ti fizične zadeve gredo še manj od rok zaradi obrabljenih vretenc,

imaš pa lastno pamet in zavedanje.

Ko imaš ob sebi svojeglavce in trmoglavce. Podedovane in dovoljene lastnosti. Ko si odvisen od njihove volje pomoči.

Ko dobiš težko pomoč. Ko ti redkokdo pomaga. Ko si lahkó tudi sam za to odgovoren, ker krivde NE priznavam.

Tako moraš biti hvaležen za vsako pomoč, ki ti jo ponudijo.

Ja, to mi je najtežje biti Zavestna Samost, ko sem sama NEmočna, pa

potrebujem pomoč in jo težko dobim.

Včasih pa se le DOBRO izteče.

Ni vedno enostavno biti Zavestna Samost, ko bi rad kaj povedal,

ko bi rad kaj napisal, pa NE moreš ali NE smeš.

Ni vedno enostavno biti Zavestna Samost, ko si sam in nimaš rame za izjokati. Ko ti eni niti ne dovolijo, da so EDINO rama za zjokati. Ker te

tako kaznujejo. Za tvojo "krivdo". Ali enostavno NISO sposobni razumevanja in vživetja. Da potrebuješ včasih tudi ramo za izjokati.

Pred časom sem pisala mojim spletnim prijateljem e-pismo, ker sem edino

to zmogla oz. premogla to možnost.  In mi je Marjana K.-Lucija odpisala: "Zakaj si nam to napisala? Za ramo za zjokati?" Sem ji takoj odgovorila: "JA, IZPOVED edino na ramo za zjokati!" Ker udejaniti, uresničiti moraš itak SAM.

Zadnje čase niti rame za zjokati ne potrebujem več. Sem se UTRDILA v

Zavestni Samosti. Saj sem se z enim profesionalnim študiranim psihoterapevtskim svetovalcem razšla, ki mi ne dovoli, da je edino

rama za zjokati. Ker je užaljen, da NE upoštevamo njegovih nasvetov.

Ki pa so za nas NEuresničljivi. Zakaj? Ker smo samosvoji, svojeglavi,

tudi trmoglavi, četudi to za nas same NI vedno NE dobro, NE pametno.

Pa kaj, ko mora pamet te vrste srečati vsakega posameznika SAMEGA.

Grem na pošto po deloma dar deloma mali prispevek.

Ko se eden mojih vrne iz službe, bo nič komplicirano kosilo.

Imam pač še moje pri meni doma.

Resnično živimo v srcih drugih ljudi in mi nosimo v svojem srcu druge ljudi.

BITI Zavestna Samost>je lepó,ni pa lahkó(1)

Dolgo traja, da misli, ki se mi porajajo v glavi za zapis na blog, na blogu tudi uresničim. "Ker sem sama in nisem sama", prosto po pokojnem dr. Janezu Drnovšku. In moram živeti tudi svoje resnično življenje. Ki pogosto ni po moji volji ali mojih željah. Toda odločitve so moje. Prostovoljne in NEprostovoljne. Prostovoljna in NEprostovoljna dejanja po zahtevah drugih.

Tudi morajo biti. Mozaik vsehmogočih barv in barvnih odtenkov. Veselo pisanih odtenkov in žalostnih, turobnih barv. Se prepleta kot mozaik

mnogih čustev. Redko zadovoljnih in veselih čustev, pogosto žalostnih in tudi jeznih.

Najpogosteje je tu kopica stisk in skrbi. Se soočam in spopadam z njimi.

Lepó je biti Zavestna Samost. Ker se moraš zase odločiti. Ko se zase odločiš. Zase sámo. Enim nam je Samost, samoZAVEDANJE rešitev.

Ko edino tako funkcioniraš. Ko edino tako preživiš. POT VASE. Je za Zavestno Samost rešitev. Vživetje. Udejanjanje. Uresničenje. SEBE!

Saj skočim tudi v luft. Kričim. Se pošteno razjezim. Se kregam. Se skregam.

Ker se zase zavzemam. Jaz se drugim NE pustim. Posebej pa ne "drugim", ki me hočejo spremeniti po svoji podobi.

Tudi ponorim! Kdaj ponorim! Ko mi govorijo ali pišejo NEresnice o meni.

Ko zase VEM, da ZAME SAMO NI RES! Ker se ukvarjam s seboj. Ker razmišljam! Ker opazujem! Ker se soočam!

Ponorim tudi ob profesionalnem psihoterapevtskem svetovalcu (eni

vedno, koga mislim, javno pa več ne bom zaupala), ko mi govori ali piše

enake NEresnice o meni, kot jih pišejo "anonimneži" na "anonimnem"

Internetu, pa pišejo ali govorijo o sebi.

Sama k psihoterapevtskemu svetovalcu iz principa ne grem. Ker sem lahko sama sebi svoj psihoterapevt. Ker imam sposobnosti za to, danost za to. ZASE SAMO!

In ker vem, da ima lahkó psihoterapevtski svetovalec še večje psiho probleme in psihotežave, kljub vsej široki in globoki teoretični naštudiranosti in praktičnim izkušnjam. Tudi težave s samim seboj. Ali da probleme in težave drugih klientov nate prenaša.

Ti pa moraš kot čarovnica pred grmado dokazovati, ali kot sojena zločinka na sodišču svojo nedolžnost dokazovati, da zate preprosto NI RES.

Takrat pa se res razkurim.

Ali trditev, da se imam, da se počutim kot ŽRTEV! Bi morala spet kot zgoraj opisano dokazovati, da to ni res?!? NE počutim se kot žrtev. Sem se z

marsičem sprijaznila. SEm kot tolikokrat prej v življenju, marsikaj SPREJELA! Tudi (OD)pustila. Ker sem morala.

ZASE SAMO! marsikaj udejaniti, uresničiti.

URESNIČITI sebe. Zato sem Zavestna Samost.

Ko pa to ni dobro in ni lepo, pa v naslednjem prispevku.

Resnično živimo v srcih drugih ljudi in mi nosimo v svojem srcu druge ljudi.

Mladostni spomini:Oboževala sem Kennedyjeve žene

Utrnili so se mi  še eni globoki mladostni spomini. Ko sem oboževala Kennedyjeve žene in ženske. Spomini so se obudili, ker na Hallmarku teče še ena serija o Jackie Bouvier Kennedy Onassis. Poleg takrat resničnih kraljic in princes sem namreč zelo občudovala Kennedyjeve žene in ženske iz znamenite dinastije Kennedy.

To je bil čas, ko so umorili predsednika Kennedyja. V mojih srednješolskih letih so ustrelili njegovega brata Roberta Kennedyja.

Doma smo imeli naročeno nemško revijo Bunte. Eno steno nad svojo posteljo sem imela

prelepljeno s slikami Kennedyjevega klana. Posebej naslovnico revije

Bunte z Jackie in Ethel Kennedy: "Kennedys Frauen weinen nicht" -

"Kennedyjeve žene ne jočejo". Zelo močni sta bili Johnovi in Robertovi

ženi ob smrti svojih soprogov. Ker sta morali biti močni tudi v zakonu z

velikima ameriškima politikoma. Da sta podpirali svoja moža.

Ethell Kennedy je bila žena senatorja Roberta.

Posebej Jackie je bila zelo močna ženska. Poročno obleko si je

skreirala sama. Poročna obleka je imela uvezene cvetove oranževca.

Kako je Jackie prenašala tako nezvestobo svojega velikega ameriškega politika, večji politik je bil kot zakonski mož,  kot njegove bolezni je vdano prenašala.

Njeno moč sem občudovala. Jackie sem oboževala kot osebnost. Sem bila med milijoni njenih oboževalk po vsem svetu. Kot velika Dama v pravem

pomenu besede je bila ameriška resnična kraljica.

Z vsemi problemi, težavami in tragedijami vred. Enkratnega, neponovljivega Kennedyjevega klana. V katerega se je Jackie primožila. 

Bila je najmogočnejša First Lady.

Bolj, kot sem občudovala brate Kennedy, sem oboževala njihove žene.

Kennedyjevi bratje so se nesmrtno zapisali v ameriško zgodovino.

Polega shranjenega zvezka z meni najlubšimi slikami takratnih kraljic in

princes imam shranjen še en zvezek z izrezki slik . S Kennedyjevimi ženami in ženskami. 

Pozneje sem še brala ali gledala poročila o Kennedyjevem klanu.

Ali gledala marsikatero nadaljevanko po TV o veliki Jackie O.

Tudi kako usodno je čisto po Kennedyjevsko umrl Lepi fant, John-John,

Jun. Tu je z materjo ob diplomi.

Kennedyjeve usode. Kennedyjevi miti. Resničnost Kennedyjev.

Ob smrti poslednjega velikega Kennedyja, senatorja Edwarda - Tedda

Kennedyja so se zbrali vsi: tako predsednik Obama kot ves živeči Kennedyjev klan. Tudi Caroline Kennedy, hčerka umorjenega predsednika. In Maria Shriver, žena kalifornijskega guvernerja Arnolda Schwarzeneggerja s svojim možem.

Na Internetu so najdljive vse slike o Kennedyjevih. Tako stare slike kot

nove slike. Slike, ki jih imam sama v mojem zvezku iz moje mladosti.

Kennedyji so večni. Močni so, tudi ker jih je mnogo. In se podpirajo.

Neponovljivi Kennedyjev klan. Neponovljiva ameriška dinastija.

Netekm.NI"PS">Življenje je,ni kot reka

Sama ne želim igrati v tekmovanju "Prostih spisov", toda Kala je določila tako všečen naslov novega kroga,

 da bom dodala (bolj filozofske) misli, ki so se mi utrnile ob tem naslovu.

Pa Pravo Kalo imam rada kot čudovito osebnost.

Želim ji, da bi njeno življenje teklo mirno kot mirna, široka reka.

  Življenje je včasih kot reka, včasih pa ni kot reka.

Reka izvira nekje, življenje se rodi.

Reka steče po svoji strugi, ki si jo vedno naredi.

Življenje tudi steče.

Trenutki, ko reka teče svoj izborjeni tok

in trenutki, ko življenje teče svojo pot,

taki trenutki so enkratni, enkrat za vselej in se

nikoli ne povrnejo.

Življenje je kot reka.

Življenje včasih steče po svoji strugi,

včasih pa mu to ni omogočeno. So ovire visoke.

Je butanje ob skale premočno in se življenje rani.

Tok reke pa steče vedno nekam naprej,

se ne rani nikjer.

Tok reke nič ne ustavi. Dokler reka teče.

Življenje ni kot reka. Življenje se ustavi.

Ko reka trči ob skalo ob svojem pretoku,

ubere svoj tok po novi strugi.

Tok reke je včasih buren, deroč, včasih pa umirjen.

Ko je tok reke premočan, ko je vode preobilo,

se reka razlije.

Ko se v življenju nabere preveč vsega hudega in težkega,

se življenjski tok tudi preko izlije.

Življenjski tok se prelomi, življenjski tok poči.

Življenje takrat ni kot reka.

Tudi v življenju življenski tok trči ob zidove, trči ob skale.

Ko se življenje zaleti ob zid, je življenju težje najti novo strugo.

V življenju so ovire težje premagljive,

kot pa reka s svojim tokom premaguje ovire.

Reka samo teče, nič ne vprašuje. Edino naprej teče.

Četudi življenje hoče tako prosto teči,

pogosto ne more.

Življenju ne pustijo tako prosto teči čez vse ovire.

Takrat življenje ni kot reka.

Ko življenje trči ob zid ali skalo,

pogosto želimo to oviro premagati.

Pogosto želje, premagati oviro na toku življenja,

niso dovolj.

Še dodatne ovire se pojavijo.

Življenje potrebuje še več moči,

da lahko zapluje v mirnejše vode.

Življenje težje teče kot reka.

Zaključila bom, ker mi računalnik ne teče.

Računalnik mi težko teče, toliko ovir je v njem.

Računalnik ne more tako svobodno teči,

kot lahko teče reka.

V računalniku so ovire kot v življenju.

Se mučim z ovirami na računalniku.

Bom potrebovala pomoč in itak bom

menjala računalnik.

Reka in življenje morata vedno nekako teči naprej.

Ponosna sem,da sem preživela...

Moral se bo končati moj dobesedno zabušantski dopust zadnjih dveh mesecev. Ko sem delala samo najnujnejše doma. Privoščila sem si začetek upokojitve. Z zabušavanjem. Doma imam vsako minuto dneva in neprespanih noči kaj početi. Z zdravjem sem plačala ceno mojega življenja.

Mnogo je sicer še ostalo, tako NAJbližnji ljudje razen enega, kot meni moje stanovanje. Zanemarjeno stanovanje, ker ni več toliko denarja in zdravja ni več.

Ponosna sem nase, da sem preživela zadnjih sedem let. Kljub visoki ceni.

Saj se je poslabšalo VSO moje slabo zdravstveno stanje, desetletja dolgo

trajajoče bolezni. Pa še diabetes imam zadnje leto. Za povrh, za konec...

Ponosna sem nase, da sem psihično preživela zadnjih sedem let. Brez psihičnih zlomov, brez drugih psihoterapij, brez psihofarmatikov. Čeprav

sem doživljala resnične in resne grožnje, razna nasilja, tako v službi, kot

doma. 

Grozili so mi tako z odvetniki in tožbami in s sodiščem, grozili so mi

s prisilno privedbo na psihiatrijo, v službi mi je en osebek grozil

z odpovedjo delovnega razmerja.

Pa sem, smo preživeli! Kako preživeli, je sicer druga, prej žalostna

pesem. Toda življenje ni rožnato in življenje ni pravljica. Četudi sem imela

vse: družino, službo, urejeno eksistenco, ljudi in materialne dobrine.

NAJbližnje ljudi in tudi nepremičnine zanje.

Pa me je doletelo. Pred sedmimi leti. Doletelo me je, kar nisem nikoli

pričakovala. Odselitev mojega edinega življenjskega partnerja in edinega

zakonskega moža. RAZveza moje edine zakonske zveze. Mnogo manj je tudi finančnih sredstev. Hudo in težko je bilo. Še sedaj ni vse v redu. Še ogromno je treba postoriti.

Ne sanje in ne mnoge želje še niso uresničile.

Sanjala sem in upala sem, ko bom šla v pokoj, da bodo vsi

moji sinovi doštudirali. Da bodo šli v službo. Pa še niso vsi

doštudirali, pa še niso vsi v službi. Pa BODO.

Enkrat v naslednjih letih. Tudi njih je namreč prizadela

ločitev. Saj sem in še danes prepoznam tudi njihove skrbi in

stiske. Zaradi poglobljenega laičnega spoznavanja 

PSIHOLOGIJE OSEBNOSTI. Ker je to moj najljubši hobby.

Ne vem, kaj je z drugima nepremičninama, ki sva jih z bivšem in edinim ustvarila za najine sinove. Meni je ostalo moje stanovanje. 

Kako sem preživela? Grožnje in udarce doma. Šikaniranje v službi.

Solze in bolečine doma. Psihične in fizične bolečine sem preživela.

Šla sem po poti, ki je zame bila najboljša rešitev. Šla sem POT VASE.

Sebe sem iskala in sebe sem našla. SAMOPSIHOTERAPIJO sem in zmorem.

Pomagali so mi čudoviti ljudje,

ki jih še danes imenujem MORALNO DUHOVNE PODPORNIKE.

Ker so mi moralno duhovno pomagali. Nekateri mi še danes moralno duhovno pomagajo. 

Materialno so mi pomagali večinoma

edino NAJbližnji sorodniki. Mi še danes pomagajo.

 Redko pa dobim materialno pomoč tudi od kake izjeme.

Toda saj imam svojo penzijo. Bila je redna plača in sedaj bo penzija.  

Zakaj sem in še imam redke moralno duhovne podpornike? Ki so mi in

mi še včasih pomagajo z moralno duhovno podporo? Ker moraš vedno

na koncu vse SAM UDEJANITI. SAM URESNIČITI. SAMOURESNIČENJE.

Kaj je meni, zame samo še zelo pomagalo? Meni najljubše. Meni

ljube KNJIGE. To je biblioterapija. S tako vsebino:

psihološki nasveti ; življenjske modrosti ; psihoterapija ;

samopsihoterapija ; duhovni razvoj ; osebnostna rast ...

Toda vse to meni LASTNO, po moji lastni poti! To najbolj zmorem.

Kako sem vzdržala v službi šikaniranje enega osebka, ki je imel

patološki odnos do mene, ker je sam patološki? Celih 17 let dolgo!

Kako sem vzdržala mobbing, grožnje z odpovedjo delovnega razmerja?

Skrbno sem DELALA. Ker sem znala. Ker sem imela strokovno znanje.

Ker je bilo moje delo javno in javno objavljeno. REgistrirano. JAvno.

Predvsem pa, ker SEM: Sebe poslušala najbolj, vase verjela in vase zaupala. In tega se moram držati še danes. Ker je edino to ZAME REŠITEV.

Resnično živimo v srcih drugih ljudi in mi nosimo v svojem srcu druge ljudi.

Česa ne prenesem(3),zato sem Zavestna Samost

Resnično živimo v srcih drugih ljudi in mi nosimo v svojem srcu druge ljudi.

Česa ne prenesem(2),zato sem Zavestna Samost

Nadaljujem, zakaj sem vedno bila in sem in bom zavestno brez družbe.

Nadaljujem, ker vem, ko me na Internetu za kaj ožigosajo,

da vem, da NE pišejo meni, ampak pišejo o sebi

ali kar tako posplošujejo. S svojo stopnjo zavedanja in dojemanja.

Pa spet smo tudi pri tako pomembnem RAZUMEVANJU in

NErazumevanju in VŽIVETJU ali NEsposobnosti vživetja.

Poglejte, ko mi računalnik počasneje deluje,

ko mi Internet ne odgovarja, ko mi je explorer delovanje prekinjeno,

(not responding), ko se na gmail pojavi "not responding",

ko se na gmail hočem odjaviti, pa mi program javi, da sem že

odjavljena, ker je nekdo bil prijavljen na brskalniku in da se moram še

enkrat odjaviti, zaradi varnosti, takrat VEM,

da so posegi ali vdori tako na strežnik, kot v računalnik.

VEM, ker to najbolj poznam, da predvsem na spletnem Večeru

vdirajo in ukradejo IP računalnika za proxi strežnik. Da se

edino zakamuflirajo, ker so izsledljivi še vedno.

Ko imajo "komentatorji" na spletnem Večeru en nick name ali

vzdevek, ki ga tudi lahko ukradejo,

pa vsakikrat drugi IP računalnika.

Vse se na Internetu da najti.

Zdaj pa tole:

Ko me lahko na javnem Internetu imajo za Cankarjansko mati.

Ker imam pač še svoje sinove doma.

Ker jih ne naženem, dokler sami ne bodo odšli.

Ker je to zavedanje in dojemanje posameznika, zame nizko zavedanje

posameznika, ki kar posplošujejo, če imaš otroke še doma,

da si Cankarjanska mati.

Ker pač drugi, na "druge" sem itak alergična, ravnajo drugače.

Pa se ne zavedajo, da je to njihova odločitev, da je to njihovo dejanje. 

NE  bom dokazovala, da NISEM Cankarjanska mati.

Pridejo situacije v življenju, ko se vsi načrti, vsi scenariji,

vsa predvidevanja enostavno podrejo.

Pa se NE podre vse zaradi mene same.

Se podre zaradi drugih, četudi NAJbližnjih in pomembnih

ljudi v svojem življenju.

Sem zato Cankarjanska mati? Jaz pač NE.

Toda to je moje zavedanje, da se nimam za Cankarjansko mati.

Ali naslednji tak primer:

Me na javnem Internetu ožigosajo, da sem zagrenjena,

da sem osamljena, da sem zoprna, da sem Ksantipa, da sem jezna...

Ker so sami taki? Spet namreč pišejo o sebi.

Ali s svojo stopnjo zavedanja in dojemanja kar posplošujejo.

Jaz pa res NE bom dokazovala, da nisem taka.

Da sem ravno nasprotno. Da sem Borka, da sem Zmagovalka.

Ker sem raje šla POT VASE, da sem lahko Borka,

da sem lahko Zmagovalka nad svojim življenjem.

Kakršno pač že je. Niti slučajno rožnato, niti slučajno pravljično.

O tem bom še napisala kak prispevek. O mojih zadnjih letih.

Hudobna čarovnica sem

Meta Malus in Vlatka Kozlovič sta se izrekli za sodobni, dobri čarovnici.

Jaz pa sem hudobna čarovnica.

Sodobna hudobna čarovnica.

Se mi je utrnilo. Ko živim tako samosvoje pokvarjeno.

Zakaj sem hudobna čarovnica? Bom izpovedala, zakaj.

Hudobna čarovnica sem,

ker sem sama , zavestno sama.

Ker sem tako lastna, tako samosvoja.

Ker najbolj sebe poslušam, ne poslušam drugih.

Hudobna čarovnica sem,

ker nočem v družbo dobrih čarovnic.

Nočem v družbo dobrih čarovnic,

ki mi hočejo pomagati s svojimi dobrimi nasveti.

Ker ne poslušam dobrih nasvetov dobrih čarovnic.

Hudobna čarovnica sem,

ker ne poslušam dobrih dušebrižnikov.

Ne poslušam dobrih dušebrižnikov,

ki jih tako skrbi moja zavedena Duša.

Ko pa sem hudobna čarovnica.

Hudobna čarovnica sem,

ker posedujem moje sinove.

Ker jih zapiram v zlato kletko.

Ker jim že od predpubertete ne dovolim,

da počenjajo in odločajo s svojo glavo.

Hudobna čarovnica sem,

ker ne stojim ob strani mojim sinovom.

Ker jih ne podpiram.

Ker jim ne dovolim svobode.

Hudobna čarovnica sem, 

ker jim ne dovolim svobode odločanja.

Ker jim ne dovolim svobode njihove

lastne osebnosti.

Hudobna čarovnica sem,

ker nisem cankarjanska mati.

Cankarjanska mati je trpeča.

Jaz pa nisem trpeča.

Saj sem hudobna čarovnica.

Hudobna čarovnica sem,

ker nisem bila in nisem zvesta žena.

Saj sem hudobna čarovnica,

ne morem biti skrbna, zvesta žena.

Hudobna čarovnica sem,

ker mojemu bivšemu, a edinemu nisem

pustila svobode.

Ker ni bil svoboden kot ptiček na veji.

Ker mu nisem vsega dovolila.

Ker mu nisem vsega dala.

Ker sem hudobna čarovnica,

nisem živela in delala in financirala

za družino.

Saj hudobne čarovnice ne delajo tega.

Ker so hudobne čarovnice preveč hudobne.

Da bi živele, delale in financirale družino.

Hudobna čarovnica sem,

nisem hodila v službo.

Nisem v službi delala polno delovno dobo.

Nisem ob službi skrbela za družino.

Saj sem hudobna čarovnica.

Bojte se me, ker sem hudobna čarovnica.

Bojte se me, dobre čarovnice, ki delate samo dobro.

Bojte se me, dušebrižniki.

Ker me bo odnesel hudobni vrag.

Aktualna negativna osebna dogajanja na "anonimnem" Internetu

Nadaljevanje prejšnjega prispevka, drugi prispevki bodo spet počakali.

Zdaj pa meni nerazumljiva patološkost nekaterih blogarjev, kar sami 

izražajo na NEanonimnem Internetu. Spodnje bom izpostavila.

Spori med Dajano (zame še vedno bolj kot Alja), Ervinatorjem, Vlatko, Neikko (Dragico) in Neikkom (Nikom) so meni nerazumljivi in patološki.

Kakšne igrice, napade, grožnje igrajo omenjeni, je pač zame patološko.

Nerazumljivo in patološko na NEanonimnem Internetu.

Ker pač imam jaz sama z mojim lastnim zavedanjem večino zgoraj

omenjenih za dragocene, ljube spletne prijatelje. NEanonimne prijatelje. 

Ne morem si pomagati, takšno je pač moje mnenje. 

Ker jaz si mnenje in prepričanja in zavedanja ustvarjam vedno sama.

Jaz sama! Jaz sama tudi odločam, če, ko, ker svoja mnenja, prepričanja

in zavedanje spremenim.

So sporočila, so komentarji, ki se ponavljajo iz leta v leto.

Na Ervinatorja so me opozorili ravno moji spletni prijatelji.

Ervinator, ki si je ustvaril blog pred dnevi tudi tukaj, da bo lahko

tudi pri meni komentiral. NE bo šlo! NIČ ne bo iz tega.

Ker jaz NIMAM ne želje, NE volje, NE možnosti, NE časa več

za e-komuniciranje na NEanonimnem Internetu. Še za kak moj

komentar mi je potem žal. Ker sem butasto zapravljala čas.

Ervinator mi je na Wernerjevem blogu pisal zame neke komentarje.

Mene je zbodlo to, da so komentarji popolnoma podobne vsebine,

kot so mi jih že večkrat napisali na "anonimnem" Internetu.

Četudi Ervinator ni bil ali pisal na spletni Večer. Na spletnem Večeru

je bilo namreč ogromno tega, v zvezi z menoj in Neikko in Neikkom. 

Tako pa Ervinatorju tu ponovno javno odgovarjam, četudi se NE zaveda,

da pri meni NE bo dosegel ničesar. Na javnem, "anonimnem" Internetu

pa še posebej NE.  In sam izraža stopnjo svojega zavedanja.

S svojimi patološkimi izpadi glede Vlatke, Neikke in Neikka.

Ki so meni ljubi, dragoceni spletni prijatelji. Ne bom več ponavljala

patološkemu Ervinatorju, da jaz NISEM zavedena.

Ervinator: "Ne zapravljaj ne energije, ne časa s pisanjem meni

na javni, NEanonimni Internet! Ker NE boš dosegel ničesar.

Ker me NE boš niti slučajno spreobrnil! Me NE boš niti slučajno

premaknil. Je Sizifovo delo! Ker jaz pač sama odločam in sebe

poslušam. NISEM sebična! Da blokiram komentarje. Jaz namreč

nimam ne želje, ne volje, ne časa, ne možnosti, da bom na NEanonimnem

internetu iz leta v leto ponavljala enako! In če se vsega tega NE

zavedaš, sam izražaš stopnjo svojega zavedanja!"

IZKLOP! Računalnika. ODHOD! V kuhinjo.  

Aktualna negativna dogajanja na "anonimnem" Internetu

Svoja bloga tu sicer ne bom zaprla, toda VEM, zakaj blokiram komentarje in to mi zelo ustreza. Da lahko blokiram komentarje. Bom opozorila na zadnje aktualne negativnosti, svinjarije, zlorabe, tudi patologijo na resda javnem, toda NEanonimnem Internetu. Ko se toliko, če ne VSE ponavlja iz leta v

leto. Vedno znova se ponavljajo ene in iste zadeve. Osredotočila se bom sicer na vsebinsko plat, toda najprej bom omenila  računalniško tehnične zaplete.

Računalniška plat: Začela bom pri naših tako zelo različnih računalnikih.

Eni računalniki so zastareli in slabo zmogljivi. Drugi računalniki so novejši in bolj zmogljivi. S tem pa je povezana zaščita pred vdori, ki se dogajajo.

Potem je tu naše računalniško znanje. Znanje uporabe računalnika. Eni imamo samo osnovno znanje, drugi imajo več računalniškega znanja uporabe osebnega računalnika. Ali znanje uporabe vseh vedno znova novosti. Znanje in uporaba elektronskih novosti v informacijski dobi.

Potem je tu povezava na splet, povezava s strežniki in spet smo

pri zmogljivosti tako računalnikov, kot strežnikov in vdori v našteto

in zaščita. Tako na strežnikih kot v računalnike. Vdora in zaščita.

S takimi tehničnimi zadevami imam namreč tudi sama težave. Zato

uporabljam tisto, kar in kakor mi pač deluje.

Zdaj pa bom izpostavila konkretno vsebinsko plat aktualnih negativnosti,

svinjarij, zlorab in patološkosti na javnem, "anonimnem" Internetu.

Začela bom pri zadnjem prispevku od Fereye. Namenoma bom uporabila

njen vzdevek, čeprav je napisala svoje ime in priimek v komentarjih.

Fereyo je nekdo očitno zlorabil za njen prispevek na Internetu. Jo je

nagovoril, da ga napiše. Se dela norca iz mlade Fereye. Kje je ta zloraba?

Fereya sploh ne bere blogov, oz. nekaterih blogov sploh ne. Potem

pa si drzne pisati ocene, sodbe o blogarjih. Halo?

Kje je tu normalnost oz. je bolj patološkost!?!

Fereya se očitno zelo nizko ceni. Da dovoli take zlorabe sebe, da si dovoli sodbe o blogarjih, ki jih sploh ne pozna in med katerimi

so gromozanske razlike!

Eni se pač toliko cenimo, ker se zavedamo SEBE, da tudi na javnem,

NEanonimnem Internetu ne dovolimo vsega. So meje, do katerih si dovolimo kot enkratne, samosvoje OSEBNOSTI.

Jaz sem postala zelo pozorna na en Fereyin

stavek: "Jaz bi jih sfockala!" Koga? Moje sinove namreč.

So Fereyo fockali? Jo še zdaj fockajo?

Mi smo namreč s fockanjem že pred

časom prenehali.

Jaz nimam svojih sinov zato, da bi jih fockala.

Za vedno bom njihova mati. Zavestno so na svetu. Za vedno bodo moji

sinovi. Tudi, ko bodo odšli izpod peruti iz kokošjega gnezda. Moje

odločitve so glede mojih piščancev.

Ali ptičev. Ki bodo odleteli, ko bodo odleteli.

Jaz jih ne mečem iz gnezda.

Naslednje so komentarji Dovske na Fereyinem blogu. Z Dovsko

sva si tudi POPOLNOMA RAZLIČNI. Dovska si dovoli ocene mene,

ki sem jih že mnogokrat prebrala na javnem, NEanonimnem Internetu.

Tudi meni so jih pisali. Ker pa zame take ocene niti slučajno NE

držijo, moram to vedno znova poudarjati, ker se cenim.

 Ker se sebe zavedam. In VEM, da take ocene veljajo za komentatorja

SAMEGA! Ki jih drugim pripisuje. Variacije na večno temo...

Nadaljevanje v naslednjem prispevku.    

Česa ne prenesem,zato sem Zavestna Samost

Zadnje čase pogosto dolgo pripravljam kak prispevek. Se nabira v mislih ali v konceptih. Ker moram ukrasti čas, da potem misli, ki se mi že dolgo nabirajo, prenesem na blog. O mojih medosebnih odnosih. Česa ne prenesem, da sem raje izbrala Zavestno Samost. Da je Zavestna Samost

zame rešitev. Bodo prispevki v nadaljevanjih. Kako sem preživela

zadnja leta. Kako sem kljub vsemu zorela in dozorela. Zaradi POTI VASE.

Morda se bom spet ponavljala, nekaj pa bo le novega. Variacije na temo.

Ker se ene zadeve že leta edino ponavljajo. Pa se bom ponavljala še jaz.

Ne prenesem duhovnega uboštva, hujši je duhovni primitivizem,

da sem Zavestna Samost. Ne prenesem uboštva na Duhu.

Ponavljanje je, da ne prenesem nizkega zavedanja. Pa to zame ni pomanjkanje preproste, zdrave pameti. Preprosta, zdrava pamet je v redu.

Preprosta, zdrava pamet je dobra. Pomanjkanje preproste, zdrave pameti

je zame ustrahujoče.

Ustrahujoče zame ni samo pomanjkanje preproste, zdrave pameti.

Bolj ustrahujoče je zame pomanjkanje preproste človečnosti.

Pomanjkanje empatije ali sočutja. Pomanjkanje občutkov.

Pomanjkanje izražanja čustev. Tudi izražanja dobrih, pozitivnih čustev.

Nesposobnost komunikacije je zame najhujši udarec.

Da sploh ni komunikacije. DA je komunikacija napačna.

Da je komunikacija zgrešena. Da ni konstruktivne komunikacije.

Pa ta NEkomunikacija ni zaradi mene.

Hudo je zame pomanjkanje sposobnosti vživetja. Da mnogi niso

sposobni razumevanja. Da mnogi niso sposobni drugega razumeti.

To vse je nizko zavedanje. Še hujši je duhovni primitivizem.

Še hujša je izguba človečnosti. Da je tako malo dobrega Duha in

da je toliko praznine v Duši. Da je toliko praznine v človeku.

Vso to pomanjkanje človečnosti in razumevanja se dogaja tudi v

moji življenjski okolici.

Med ljudmi, ki so zame pomembni v mojem življenju.

To so eni in potem so drugi. Eni drugim ...

Ko ljudje kar nekaj bleknejo, ne da bi premislili. Da ljudem sploh NE

moreš zaupati. NE moreš zaupati ljudem, ki kar nekaj izrečejo,

pa jih ne moreš jemati resno. Hudo je, ko ljudi ne moreš jemati resno.

Potem ne prenesem, da ljudje dajejo nasvete, hujši so "nasveti",

ki zate, zame ne veljajo, ne morejo veljati, pa veljajo za osebo SAMO,

ki jih izreče. "Nasveti" za dejanja, ki jih eni naročajo tebi, ki jih eni izrekajo

drugim, pa bi DEJANJA ti eni morali sami storiti.

Pa eni dejanj ne storijo in raje nakladajo drugim. Kaj bi drugi morali

narediti. Drugi narediti namesto teh enih samih. 

 Ker so eni preveč nemočni, premalo pogumni,

preveč nesamozavestni, preveč strahopetni,

da bi sami naredili dejanja, ki so zanje nujna. Pa raje drugim nakladajo.

Samo brezpredmetno nakladanje. Brezpredmetno "pametovanje",

kot pravijo moji, pametovanje enih drugim. Ker eni ničesar niso sposobni

sami uresničiti. Ali sebe URESNIČITI.

Take osebe niso močne osebnosti. Da bi imeli MOČ in POGUM v sebi,

sami DELOVATI in uresničevati. SAMI! Pa raje na druge prenašajo sebe...

O konkretnih primerih naslednjič. Pa o mojih zadnjih sedmih letih.

Ko bom tudi konkretno omenila, zakaj imam komentarje blokirane.

Patologija na"anonimnem"Internetu se kar ponavlja!

Leta in leta se ponavlja enaka psihična patologija ali duševno bolno na "anonimnem" Internetu. Tudi zlorabe se ponavljajo. Avgust se spet bliža!

NI vse dovoljeno, toda OSEBNI blog pa sam upravljaš! In eni si dovolijo VSE.

Tisti, ki si jemljejo pravico, da jim je dovoljeno VSE, se niti ne zavedajo,

da NE bodo dosegli ničesar! Ker eni vemo, zakaj na "anonimnem" Internetu,

na osebnih blogih gre! Vživetje na "anonimnem" Internetu.

Tako bom ponovno opozorila, za kakšno ponavljanje gre. Najsi gre zame ali za moje spletne prijatelje, ki se jih vedno znova psihično patološko ali duševno bolno napada in zlorablja. S strani osebnostno-duševno motenih osebkov, ki se znajo edino na "anonimnem" Internetu patološko ali bolno izživljati. Samo mesta na Internetu menjajo ali vzdevke menjajo.

Ker sem edino tu na eD-iju in imam zavestno blokirane komentarje, me zlorabljate ali na drugih mestih na Internetu (opozorili so me na Siol.net, kjer me ni in na spletnem Večeru me več ni in blog na Večeru sem že pred časom opustila!) ali na drugih blogih in pri drugih komentarjih.

Ponavljam POMEMBNO: Sebe izražate tudi na "anonimnem" Internetu,

ker anonimnosti ni! In sami izražate svoje zavedanje s svojim pisanjem

na Internet. VSAK je različen in tako je različno naše, vaše ZAVEDANJE.

Eni imajo nizko, drugi nižje, tretji pa imajo oz. imamo več ali višje ZAVEDANJE. Je razumevanje ali NErazumevanje. Slednjega je več!

Zato večina preprosto nekaterih zadev NE razume. In nekateri celo

preprostih zadev NE razumejo. Ker niso sposobni razumeti. Da so razlike med nami. Da je vsak različna in samosvoja in enkratna osebnost.

Niti tega ne razumete, da jaz NAJbolj sebe poslušam, da niti slučajno ne

poslušam "anonimnežev" na "anonimnem" Internetu. Da vedno bolj računalnik izklapljam, ker me pač preveč mineva na "anonimnem" Internetu. Niti tega ne razumete, da imam jaz blog edino za osebne IZPOVEDI. Tudi kot upokojenka preprosto nimam časa. Za "anonimni" Internet pa imam sploh vedno manj časa. Tudi vam ni treba brati!

NE pa zato, nimam bloga zato, da se boste naslajali ob meni. NIMAM bloga za to, da bom pljuvalnik za vaše frustracije, zagrenjenosti , nezadovoljstvo. 

Da bom vaš objekt za to. Ali vaš predmet, tudi za blodnje nekaterih "starih znancev" na "anonimnem" Internetu.

Skoraj 59 let stara sveža upokojenka sem in mati sem in hči sem mojim ostarelim staršem in sestra sem...

NIMAM bloga za to, da se boste psihično patološko ali duševno bolno nad mano izživljali.  NISEM subjekt za blodnje nekaterih osebnostno-duševno bolnih osebkov, ki so si me pred leti za svoje prenose sebe, projekcije sebe name izbrali. In smo se "spoznali" na spletnem Večeru.

Tako bom sedaj ponovila, kdo in kakšni napadi in zlorabe se kar ponavljajo skozi leta!

na meni ljube SPLETNE (ker jih še nisem videla v živo) prijateljice in redkejše spletne prijatelje. Se kregajo, se žalijo, si grozijo, se napadajo na "anonimnem" Internetu. Pa meni pogosto vsi ti NISO "anonimni", so NEanonimne osebnosti. Nekaj jih bom samo omenila:

Mah mi ni anonimna, Vlatka mi ni anonimna, Dajana mi ni anonimna, Ana od srca mi ni anonimna, predvsem pa mi nista anonimna Neikka in Neikko. In ravno na Dragico N.Š. in na Nika že leta in leta letijo napadi in sta zlorabljena s strani enih in istih osebnostno-duševno motenih osebkov. Ki zmorejo se edino na "anonimnem" Internetu se "anonimno" izživljati. Eno in isto ponavljajo že leta!  Trenutno je Ervinator tak, ki ponavlja že pred leti zapisano na "anonimnem" Internetu.

Začelo se je na spletnem Večeru. Pred leti. Potem se je nadaljevalo na vecer.com blogu. Nas je mnogo spletni Večer zapustilo. Ravno zaradi takih osebnostno-duševno motenih osebkov. Mene so opozorili, da so mene

povlekli v svoje blodnje tudi na siol.net blogih zaradi mojega prijateljstva z Neikko in Neikkom. Potem so se ti osebnostno-duševno moteni osebki bunili, ker so jih "skenslali" s Siol.neta. In tako so se ti eni in isti osebki preselili na Dajanino domeno. Ker prepoznam besedilo! Znano, ponavljajoče se besedilo. In ti osebki še mislijo, da bodo kaj dosegli?

Tako pač  raje urejam(o) pisno preko e-pošte, z e-pismi, vsaj jaz! Jim napišem, mojim spletnim prijateljicam in redkejšim prijateljem,  kdo je kdo, kdo kaj  dela, kdo so in kaj so tudi njihova DEJANJA!

Dajana bo zame ostala Dajana. Ona sama kot osebnost. Kogar gosti na svoji domeni http://www.dajana.si, je to njena zadeva. Ne moja. Jaz samo odločam, bom kliknila tudi na njeno domeno ali NE!

Imejte se! Kakor vam ustreza. Izbira je vaša! Kdo ima sebe rad in sebe ceni, se bo kušnil nekam. Kdor pa ima sam s sabo nerazrešene osebnostno-duševne težave, pa se naj vgrizne nekam!

Izklop!

Resnično živimo v srcih drugih ljudi in mi nosimo v svojem srcu druge ljudi.