 |  |
 | |
| Blogam pa blogam pa blogam..... |
se zadnic iz MarokaTrenutno sva v mestecu Essaqira ob obali. Resprava odlocitev za konecm se mal na morje pa po nakupih pol pa domov. Tuki sva mela kar nekaj sprememb vremena pa naju je mal zdelalm, ampak je ze bols. Dones greva se mal na plazom sam skoz piha tko da ni tolk toplo, voda ma okol 20 stopin, jutri pa do kraja ob letaliscum ker mava 29.5. - pojutrisnem let ze ob 9h po tem casu tuki. Verjetno se nebova vec javljaja, se itak vidmo v sredo, z nekaterimi we v torek. 18:41 - 25. 05. 2007 - Komentarji {0} - Napiši komentarFes - Chepchenau - Rabat - CasablancaTrenutno se nahajava v Casablanci pa mava zaston internet v hostlu,tko da spet mal pisem; mogoce tud kaksno fotko dobite, ce nebo folka tuki! Od kar se nismo slisal, sva kar neki pogledala in prepotovala! Iz Rossanija sva sla na nocni bus do Fesa, je bla kae naporna in dolga vozna! Glavna sprememba je bil pa vreme, saj je tle kar mal hladneje, verjetno clo bl kot pr nas. V Fesu sva mela tud dez in domacini so bli vsi srecni, saj ga prej vec kot 4 mesce ni blo - da navte misli, da je bil to naliv, ne sam mal je rosil! No, Fes je znan po bazenih za barvanje usna, sej se spomnete fotk iz Maroka, fotka kjer barvajo usbje v malih bazenckih je tipicna za Maroko. Teh bazenov je kar neki po mestu, so mal mansi, pa mal vecji, za vse pa velja, da smrdi!, zato ti dajo zraven metino vejico, da mal zadusi ta smrad. Je pa zanimiv postopek kako to delajo, no naju so peljal skoz celotno proceduro in mimo bazenov, kjer ful drsi, pa vi Ales kmal padu v enga, do prodajalne usnjznih izdelkov in nakoncu na streho, kjer mas res lep pogled na bazene. Drugac je pa Fes en trg, saj je po nesteto oskih ulic polno prodajalen spominkov,.., majo pa zlo dobro oznacene razne pes poti po medini, tko da se tesko zgubis, ce hodis po teh ognakah. No nama je ratal, ker oznak nisva gledala, pa sva spoznala se ne turisticni del staregq mesta! Iz Fesa sva sla v manse mesto Chepchenau, ki slovi kot prestolnica HASA, saj ti ga ponuja vsak v starosti od 25 do 35 let, pa dejansko ga zavohas na ulici. Drugace je pa celotno staro mestno jedro prebarvano v razne odtenke modre barve, na nekaterih delih so tud potke, ne samo zunanjost in notranjost his. Res je lepo! Pa tud tuki sva mela dez ponoc! Je pa pokrajina tle ze povsem drugacna, iz peska in blatnih his kot sva jih videvala pred tem, je tle vse zelen in obdelano, hise pa zidane in krite s streho! Iz Chepchenaua sva sla v Rabat - glavno mesto - in si pogledala mauzolej Mohameda V in staro mestno jedro! Mavzolej je lep pa zaston, medina pa nic posebnega, tud delno prebarvane hise v modro barvo, sam je Chepchenau tok lepsi, da se nama to ni zdel nic posebnega. No v Rabatu dva bla sam par ur, ker sva sla naprej v Casablanko - prvic na vlaku! Casa je znana predvsem po moseji Hassana II, ki je 2 ali 3 najvecja na svetu, pa je res lepa, sezidana na malem polotoku! Midva sva jo nahit pogledala vceri zvecer, ker je dones zaprta, ke rmoljo - petek je! Je pa tle ogromno res crncu, tko da sva mela kar mal cuden filing vceri zvecr se sprehajat po oskih ulicah medine! No dones greva z vlakom v Marakes, pa se pol se kej javiva; zdej grem pa na zajtrk; ki ga mava v hostlu. Slikce poslem kasnej, ce bo frej racunalnik! 21:57 - 15. 05. 2007 - Komentarji {0} - Napiši komentarMaroko na drugi strani AtlasaSpet midva, ker mava se dve uri casa do busa za Fes, pa mestece Rissanisva ze 5x prehodila. Nazadne sva napisala, da grevana treking za 3 dni. Iz taga ni blo nic, ker sta najina sopotnika zbolela, zatosva sla sama v lastni reziji. Najprej do mesteca Tinerhir, kjer sva si pogledala eno sotesko, se tud kopala oz. bl namocila v potocku. Do tja sva sla s taxijem, nazaj pa na stop, pa navte verjel prvi avto naju je pobralpa zaston zapelu domesta cca 15km. Nasledni dan pa na bus do sahare - natancno v Merzougo! Takoj ko sva prisla na bus naju je nagovoru en tip in reku, da gre tud on tja in da majo hotel pa rentajo Kamele za safari po puscavi in da lahko greva z njim. Tko sva tud naredila, sla z njemu, porabila fulman casa in dobila kamele za eno noc - cist privat! Nimava kaj rect, ce bi blo vse tko kot smo se zmenil! Sipine so res lepe, pq velike, ... boste vidli fotke - doma - spala sva v nomadskem sotoru, jedla njihovo hrano,... Res super, sam nasledni dan smo sli takoj nazaj v hotel, no pol sva pa zvadla da je bil sicer en posrednik in je sam neki kesa pobrav pa sol, na telefon se pa tud ni javu, tko da sva pac mal vec placala! Je bil pac dober nat... No se vedno sva bol skoz prsla kot ce bi sla organizirano. Dones sva na poti ze od 10h, kjer sva startala, dobila taxi - kombi - do Rissanija kjer poteka eden vecjih trgov na temu delu Maroka, kjer se prodajo od oslov, zelenjave, cun,... ni da ni! Dobr za fotkat, midva pa brze baterij, mesto pa brez elektrike! Pa smo tam. No na poti do sem sva srecala enga domacina fulfaca, nama je raskazu cel mest, se z nama pogaju spil smo pomojem ene 5 metinih caju, da se je men ze kar mal vrtel,ja jebil kar cel dan z nama. No na seco je elektrika prsla, midva sva dala filat batarije in smo sli spet po mestu za lov na fotke, kojezmankal batzrij smo sli na caj, jih nafilan in ponovno fotkat in to se je mal ponavlal, zdej pa spet filava, medtem ko jest pisem, polpa na nocni bus do Fesa!!!!!!!!!!!!! Se mal formalnosti! Sisni, ke so jih prepovedal, cigareti so pa po 2 eura, tko da skor noben ne kadi! Alkohola itak ni, kak pircek najdes, ce mas sreco na vsake 2 dni! V puscavi pa ful piha, tko kot tud drugje, pesek je povsod!Upava, da ga na severu nebo! Prevozi: Maroko je res drzava, kjer je idealmo potovati s svojim prevoznim srzdstvom! Ce ga nimas mas pa nasledne moznosti: lahko gres na CTM bus je klima skoz na ful, pa vecinoma vozjo direktno brez postankov! Midva sva mela ta bus sam enkrat pa dons ga mava, drugac se pa prevazava tko da je hitrej. To pomen z lokalnim busom ki dle casa stoji zaradi postankov kot vozi ali s taxijiki peljejo vsaj 6 oseb + soferja - pa toje normalen avto! cene so pa primerljive z busi, prtlago doplacas povsod! Denar: 1 euro je 11 Dh Voda je 4-5 Dh; kruhki 1 Dh, bencin pa 10 Dh/l; internet 5 Dh,... tko mal za przdstavo! No, midva sva tle kar neki ze pogledala, precej naju pa se caka, fotkje pa ze zdej ful, sam jih ne bova posiljala, ker bova tko prehit doma! Ok, dost za dons, se spet javiva cez par dni! 16:37 - 10. 05. 2007 - Komentarji {0} - Napiši komentarKoncno MarokoNajprej pojasnilo zaradi pravopisnih napak, ker je tale tipkovnicq cist cudna.No, midva sva brez problemov prislza v Blizino Agadirja in nasledni dan sla direkt v Marakas. Zanimivga ni velik, ker so vse moseje zaprte za ne muslimane, tko da sva sla takoj nasledni dan naprej. Tuki sva prvic spremenila plan poti; ker sva bla prepozna, da bi sla do slapov; zato sva pot nadaljevala cez gorovje Atlas do vasice Ourazate, ki je znana po filmskih studiih pa vasici ize blata. Jutri greva na tridnevni treking po okoliskih vasicag, soteskah,... in nazadne v poscavo, kjer bova praspala pol pa na 13 urno nocno vozno do Fesa; kjer se spet kej javiva. Drugac je tle kar precej vroce cez 30 stopin, je pa povsem drugo, kot v Egiptu. Sis ni, kruhkov ni nq pretek, pira ni, ... no pa sej se bova navadla, je pa presenetljivo zelen, pa folk ne tezi na vsakem koraku. No, bo dost, ker je Ales ze navelican. Slikce bojo pa tud doma. Se javiva cez 3ali 4 dni. 10:22 - 2. 05. 2007 - Komentarji {0} - Napiši komentarPrihodnost mojega blogaKar se prihodnosti bloga tiče pa sledeče. Namenjen je bil predvsem za čas potovanja. S tem so moji domači malce lažje spremljali, kaj se je z menoj dogajalo dobrih 18 tisoč kilometrov od doma, poleg tega pa sem si tudi zase ustvaril nekakšen dnevnik, ki ga sedaj lahko vsake toliko časa malce preberem in se lažje spomnim ter podoživim vse tiste lepe trenutke, ki so me doleteli. Zagotovo bo blog spet postal malce bolj aktualen, ko se odpravim na naslednje potovanje.Brez dvoma je backpacking droga. Vsakič, ko se podaš na potovanje, te še malce bolj zastrupi in zasvoji in potem, ko se vrneš domov, kar nimaš obstanka. Seveda je prvih par dni ob vrnitvi domov lepih, nato pa se začne tisto živčno “mencanje” doma, ko začneš prebolevati abstinenčno krizo, ker nimaš obstanka na enem mestu. Po kakšnem tednu ali 14 dneh se mi je le uspelo spet udomačiti in privaditi na domače življenje, vendar pa nekako v mesečnih presledkih vedno pride nekaj dni, ko bi najraje zopet napolnil nahrbtnik in skoraj brezciljno nekam odšel. Zaradi vseh ljudi, ki sem jih srečal in spoznal in pogovorih z njimi o njihovih popotniških izkušnjah, imam kar naenkrat v glavi kup novih želja, katere države in kraje si želim ogledati. Težko bo zopet nabrati finance, še težje pa iz množice vsed destinacij izbrati naslednjo. Ko pa se bo to zgodilo, pa upam, da se zopet kaj “slišimo” preko tega bloga. Vmes pa mogoče na blog prileti še kakšna manj potovalno naravnana tema, le toliko, da ohranim blog pri življenju. 16:49 - 19. 02. 2007 - Komentarji {0} - Napiši komentarSindey - novemberZe tako ali tako ima dan premalo ur…to pa se posebej velja za Sydney. Upal sem, da bom nasel kaj casa in malce vec napisal na blog, vendar se zvecer, po celodnevnem pohajkovanju po Sydneyu, komaj se spravim pod tus nato pa v posteljo. Vceraj sem za nekaj ur zapustil mesto in z vlakom odsel v 70 kilometrov oddaljeno Katoombo, kjer se zacne Blue Mountains national park in se za spremembo zopet malo sprehajal v naravi.Danes skusam se cim bolj uzivati v tem cudovitem mestu, jutri pa se bo na zalost treba posloviti od Avstralije. Zjutraj moram spakirati stvari, se odjaviti v hostlu, mogoce kupiti se kaksen suvenir v mestu, popoldne pa na letalisce in na letalo za Dubaj. Ko pridem domov, obljubim, da si bom vzel malce vec casa in se kaj vec napisal o dogajanju v outback in pa v Sydneyu. 09:50 - 20. 11. 2006 - Komentarji {0} - Napiši komentaravstralija hostelKer Avstralije ne moreš spoznati v enomesečnem obisku in zaradi lepih doživetij, sem po skoraj šestih letih vrnil v novi svet. V tem času se j marsikaj spremenilo, za popotnike v dobro in slabo. Najprej viza. Prijetno presenečenje je, da si jo lahko preskrbiš preko Interneta , le paziti moraš na izbiro ko izpolnjuješ obrazec, Letalski prevozi so še vedno sorazmerno poceni z cenenimi letalskimi prevozniki. Že znanemu Virgin Blue se je pridružil še JetFlex, tako, da je izbire dovolj. Za eno in pol urni polet od Sydneya do Melburna je vozovnica okrog 100 $ (! AUS je okrog 150 tolarjev). Čeprav Avstralija ni uvedla EVRA so se cene, predvsem hrane, tudi tu povečale.Na drugi strani pa se je velik val priseljencev z Azije povzročil, da so ti odprli ogromno majhnih lokalov, kjer dobiš dober obrok že za 6 do 8 $, če si seveda privrženec azijske kuhinje. Prenočevanje v Bacpackerjih in Youth Hostlih je relativno poceni, cene za ležišče v 4 posteljni sobi je okrog 20$, prednost teh pa je, da so v središču mest, so čisti in tu dobiš veliko informacij. Če si včlanjen v mednarodno Youth Hostel organizacijo prihraniš v Youth Hostlih 3 dolarje dodatne takse za nečlane.03:41 - 3. 11. 2006 - Komentarji {0} - Napiši komentarKaj delajo avstralciPo najboljšem zajtrku doslej (dimljena šunka, jajčka, odličen kruh z makovimi zrnci ter kavica) sva v hudi vročini odkorakala do nekaj kilometrov oddaljenega skladišča kjer je že čakal najin avtomobil Franci. Za nama je bilo šest stresnih dni urejevanja vseh formalnosti za uvoz avtomobila v Avstralijo in z živci sva bila zares na koncu. Vse se je dodatno zapletlo z zamudo ladje ter z dvodnevnim raztovarjanjem kontejnarjev. Najbolj pa s tem, ker je carina ravno najin kontejnar izbrala, da gre skozi x-žarke. Koliko klicev in živciranja je bilo potrebno, da so kljub bližajočim praznikom vzeli najin kontejnar kot prioriteto, saj bi drugače čakala na avto še vsaj dodatnih osem dni (saj carina med božično-novoletnimi prazniki ne deluje).Bil je predbožični dan in do štirih popoldan se je moralo vse razplesti, da bi le prišla do avta. Avto so dopoldan le transportirali iz pristanišča do skladišča, kjer je bil potreben še dodatni pregled inšpektorja, zadolženega za karanteno. Po izpolnjevanju gore novih formularjev se je lotil pregleda avta. Po njegovem mnenju avto ni bil očiščen kot bi bilo potrebno. Na podvozju je bila umazanija. “Tak ne more vozit po avstralskih cestah,” je uradno nastopil inšpektor. “Pa tele argo kocke, kaj je tole?” In je že letelo v kanto za smeti. Pa vanilijev sladkor pa še nekaj druge hrane. “Smučarske palice, ja gor je preveč umazanije, tole bo treba na pranje, pa tele alpinistične čevlje tudi,” ni poznal usmiljenja. “Je možno, da to operemo tukaj,” sem hotel olajšati zadevo. “Ne! Avtomobil je potrebno prepeljati na drugo lokacijo, kjer to perejo. Ampak najprej je treba počakat carinika, da pregleda avto in vso prtljago,” se je namršil inšpektor. Samo prijela sva se za glavo. Še enkrat sem klical na carino, kdaj bo prišel njihov človek. Dogovorjena sva bila ob dvanajstih, pa so mi sporčili, da pride šele ob pol dveh, prej ne more. Če bi čakala do takrat se ne bi dalo več oprati avta in bi samo zaradi tega obtičala za dober teden. Vedel sem, da bo šlo na tesno s časom. Lepo sem prosil carino, če mi dovoli, da z tovornjakom prepeljemo avto na prostor za pranje, pred prihodom carinika. O.K. naj bo. Potem smo iskali, kje bi dobili kakšen tovornjak, ki prevaža avtomobile. Komaj smo našli nekoga, ki je slišal samo na besedo “cash”. Cena za kolege samo 40$ (avstralskih dolarjev), nazaj bom pa avto pripeljal sam. Čeprav je bila ena guma čisto prazna, se sploh nisem sekiral. Ob treh popoldan sva imela rezerviran termin pri vulkanizerju, da zamenja vse štiri gume. Tina je vmes reševala drug problem. Uradnik za karanteno je za svoj desetminutni pregled zahteval samo 90$. Ampak to se ni dalo plačati z gotovino, niti ne s karticami, katere sva imela pri sebi. “Kaj naj naredimo?” “Edina možnost je, da greste na pošto in nakažete na naš račun,” je svetoval. Sam sem se odpeljal s tovornjakom do prostora za pranje, kjer si je mojster za pranje vzel čas in pral avto celo uro. Večinoma samo podvozje, ki najbrž ni bilo še nikoli tako oprano. Račun samo 66$, kot da sem Dedek Mraz z denarjem. Ampak kaj sem hotel, kot da sem plačal. Samo za stroške v pristanišču je šlo 400$, za prevoz avtomobila do skladišča in raztovarjanje pa dodatnih 370$. Ja potovati okoli sveta z avtom ni poceni. Ko sem opravil z pranjem avtomobila in plačal, sem hotel zapeljati na glavno cesto. Bolj sem razmišljal bolj sem bil zmeden, po kateri strani moram voziti. Vedel sem, da vozijo Avstralci po drugi strani kot mi, kje hudiča pa vozimo mi. Za vsak slučaj sem raje počakal, da je mimo pripeljal prvi avto, da sem vedel, katera stran je prava. Nazaj do skladišča. Vmes še telefoniranje in usklajevanje s carino, kdaj bo tam prišel carinik. Končno se je začelo razpletati. S carinikom smo šli še enkrat skozi zasliševanje, kaj vse tovoriva s seboj. Zazdelo se mi je, da imava res preveč robe. Kaj nama je treba vlačiti po svetu vso alpinistično opremo, pa celo smuči. Pri karnetu (dokument o avtomobilu) nama je razložil, da bi moral biti žig tudi na notranji strani karneta, ne samo na prvi. Vseeno je bil človeški in smo v normalnem času zaključili s pregledom. Potem sva “letela” naprej. Najprej sva napolnila prazno gumo in se odpeljala do prostora, kjer polnijo plinske bombe za kuhanje. Le to sva morala spraznit pred natovarjanjem avtomobila v kontejnar zaradi indijskih carinskih zahtev. V Avstraliji pa nikjer ni bilo mogoče te bombe napolniti. Ravno tako nikjer ni bilo mogoče kupiti bombe, ki bi se prilagajala najinemu gorilniku, tako da sva morala kupit nov komplet (bomba 25$, gorilnik 38$, polnjenje bombe 12$). Hkrati sva morala kupiti še pretvornik električnega toka, da ustreza našim vtikačem (samo 12$). Kupila sva še vodni filter saj je voda v Avstraliji pregrešno draga (skoraj kot Coca Cola). Tako da sva se odločila, da ne bova kupovala pijač, ampak si bova vso vodo raje prefiltrirala. Potem sva z zamudo drvela še do vulkanizerja, ki je čakal samo še naju. Bila sva zadnja stranka pred Božičem. V eni uri je najin Franci dobil štiri nove gume (680$). Čeprav je bila ena guma še dobra pa si vulkanizer z njo ni mogel kaj dosti pomagati, ker imajo Avstralci, kot vse drugo, drugačne dimenzije gum. Ko sva se vračala do prenočišča “Youth hostla” sva bila le dobrih sto metrov od njega, ko sva padla v sistem enosmernih ulic in sva rabila petnajst minut, da sva našla pravo kombinacijo, ki naju je pripeljala do najinega prenočišča. Ko sva utrujena prišla v sobico, sva skočila samo še pod tuš in potem naj bi se začela božična večerja (meso na žaru - kolikor lahko poješ, vsak prinese le pijačo). Sam sem se odločil napisat še dnevnik, Tina pa je šla pomagat pri pripravi večerje, ko se naenkrat prikaže spet na vratih. “Kaj ti veš, da tukaj praznujejo božični večer šele jutri.” Samo nasmejala sva se. Še dobro, da sva dala tisto steklenico belega rieslinga vseeno hladiti, bova imela pa Božič v dvoje. 08:57 - 26. 10. 2006 - Komentarji {0} - Napiši komentar |
alesf00.eDnevnik.si Opis Zivljenje enega povprečnega racunalnicarja ki ni ne vem kaj zanimivo... Na prvo stran Osebna stran Arhiv starih sporočil Zadnja sporočila - se zadnic iz Maroka - Fes - Chepchenau - Rabat - Casablanca - Maroko na drugi strani Atlasa - Koncno Maroko - Prihodnost mojega bloga 
Število zadetkov: 5123 |
Pogoji uporabe - e-pošta: info@eDnevnik.si Vse pravice pridržane. © 2005-10 eDnevnik |
Na prvo stran eDnevnika