Tito je crknil!

V zadnjem tednu se je zgodilo kar nekaj svinjarij, ki si jih pravna država nikakor ne bi smela privoščiti.

V pravni državi je nesprejemljivo, da informacije iz tožilstva odtekajo v medije. V Sloveniji se je zgodilo natanko to - in informacije je dobilo začuda režinsko trobilo z Gregorjem Repovžem na čelu.

Še pred uradno obtožnico, je seveda to dobil samo režimski medij Mladina, ki je seveda članek napisala v stilu "naj bi", obtoženi pa se ne more braniti v javnosti, ker obtožnice niti ne pozna. Ker je Mladina že znana po svojem laganju, ne ve niti, kaj naj bi res bilo v domnevni obtožnici - če je kaj res - in kaj ne.

Seveda se je Janez Janša odzval na edini možni način. Opozoril je na sumljive povezave med tožilko Branko Zobec Hrastar, ki je znana po tem, da je načrtno zašuštrala primer z bulmastifi, kjer se je zgodilo veliko nepravilnosti, Zalar se je pa spravil na Barbaro Brezigar, ki je poskušala to svinjarijo razčistiti in preprečiti, da bi Hrastarjeva to zašuštrala.

LDS se je odzvala na tisti svoj značilni način - češ, kako si Janša sploh drzne blatiti brezmadežno tožilstvo in brezmadežno tožilko in že poziva Brezigarjevo, naj jo zaščiti.

Če bo Brezigarjeva kaj ukrepala (mora biti previdna, ker jo bo Zalar sigurno hotel spet metati z oblasti), mora najprej obsoditi to svinjarijo s puščanjem podatkov in uvesti preiskavo. En sodnik je to že poskusil, pa ga je Zalar kaznoval za to.

Če bi imeli proti Janši dejansko kakšne dokaze, vse to ne bi bilo potrebno. Počakali bi še kakšen teden - in bi dobili uradno obtožnico. Ker pa je najverjetneje - če so sodniki pošteni - da obtožnica proti Janši ne bo zdržala - če sploh obstaja, so morali vse to lansirati prej, da Janšo oblatijo.

Zgodba se ponavlja. Imeli smo afero Depala vas, ki so jo vlekli na dan pred vsakimi volitvami, dokler ni bila že preveč obrabljena, zdaj pa je afera Patria.

K sreči čedalje več ljudi prepoznava to umazano predvolilno propagando - kot tako in ne naseda.

Komentirate lahko tu.

Naša tranzicijska levica obtožuje desnico, da razdvaja Slovence. Zanjo razdvajanje pomeni - motenje miru enoumja, ki ga želijo ohranjati.

Za komunajzerje razdvaja Slovence vsak, ki razmišlja drugače, kot pa hočejo oni.

V demokraciji pa pluralnost mnenj seveda ni razdvajanje. Če upoštevamo demokratična pravila, pa hitro ugotovimo, da Slovence razdvaja levica.

Levica je tista, ki širi sovraštvo do čisto vsakega, ki si upa imeti drugačno mnenje od njih.

Komentirate lahko tu.

Naši gejevski aktivisti skupaj z našo levico so pripeljali stanje do te skrajnosti, da nas vse, ki se ne strinjamo s posvojitvami otrok s strani homoseksualcev, zmerjajo s homofobi in nestrpneži.

Seveda pa to še ni homofobija in nestrpnost.

V resnici je nestrpnosti do homoseksualcev v Sloveniji zanemarljivo malo. Skrajneži so vedno bili in vedno bodo, zato stanja ne moremo soditi po njihovem delu.

Gejevski lobi je zelo močan. Na spodnji povezavi si lahko pogledate, koliko denarja damo davkoplačevalci za te organizacije.

http://projektnp.blogspot.com/2010/07/kdo-je-financiral-parado-ponosa.html

Vsak človek, ki zna logično razmišljati ve, da homoseksualnost pač ni normalna. To je anomalija. Ravno tako mi do sedaj še nihče ni znal pojasniti razlogov, zakaj homoseksualnost ni več obravnavana kot seksualna motnja, medtem, ko večina fetišev je obravnavana kot motnja. Razlog je v tem, da je bila to čisto politična in ne strokovna odločitev.

Ravno tako histerično odreagirajo na to, da morda obstaja možnost spremembe - oziroma zdravljenja. Pri tem je treba poudariti, da nihče nikogar ne sili v zdravljenje brez njegove privolitve. Kljub temu pa histerično nasprotujejo kakršni koli možnosti prostovoljnega zdravljenja.

Vemo namreč, da gena, ki bi določal homoseksualnost niso odkrili. Dejansko tudi zagovorniki homoseksualcev trdijo, da to ni genetsko pogojeno, ampak je zgolj izbira. Iz tega pa logično sledi, da je zadeva psihološke narave - torej se da odkriti, kaj v razvoju posameznika je to sprožilo. Hkrati pa to nakazuje, da ozdravitev oziroma sprememba pa je le mogoča. Zakaj se tega tako bojijo?

Komentirate lahko tu.

Ste se že vprašali, zakaj so se homofobni napadi začeli pod to vlado, medtem, ko jih prej ni bilo?

Odgovor se ponuja kar sam. Očitno je s to vlado nekaj hudo narobe. Poleg tega je vlada obakrat napad izkoristila za zagovarjanje svojega družinskega zakonika. Ravno tako te napade zlorabljajo za napadanje vseh, ki se ne strinjajo z njimi in jih obtožujejo, da povečujejo nestrpnost.

Na levičarskih blogih se je pojavila tudi neuradna novica, da je po anketah sodeč, 90% ljudi (torej ne samo “nestrpni” desničarji) proti homoseksualnim porokam in posvojitvam otrok.

To upravičeno zbuja sume, da so ti napadi spodbujeni s strani levice.

Kako je levica sprovocirala napad

Večina ljudi je, ko je pomislila na to, da morda za tem stojijo gejevski in levičarski aktivisti ali politika, mislila na možnost, da so sami izvedli te napade, kasneje pa to podtaknili nasprotnikom.

Obstaja pa tudi lažja pot, ki pa jo je precej težje odkriti, še manj dokazati.

Sprovocirali so nekaj skrajnežev. Taktika je lahka in enostavna. Levičar poišče skupino skrajnežev, si pridobi njihovo naklonjenost, kar je precej lahko, časti pijačo ali dve. Ko so že malo opiti, začne debato o pedrih, ki jo začini s pokvarjenimi politiki, ki jih podpirajo - Kresalka je itak precej nepriljubljena in testno povezana s tem. Ko so dovolj jezni in razgreti, jim še namigne, da bi jih morali malo nabutati. Sledi še kakšen obisk ali dva, kjer jih še bolj odkrito spodbuja, ter jim na koncu še pove, da bodo pedri imeli tega dne zborovanje ali kakšno sejo tam in tam in da policajev ne bo.

In napad se zgodi. Izvedejo ga nestrpni skrajneži.

Ker vedo, koga so sprovocirali, tudi vedo, kdo je napad izvedel. Zato so jih tudi hitro dobili. Zraven je še minister Zalar poskrbel, da so bili prednostno obravnavani, njegova žena pa jih je obsodila na dolgo in krivično zaporno kazen. In tako zraven še pravosodni organi in s tem tudi vlada pokasira pozitivne točke.

Kot vidite, je scenarij praktično idealen. Skoraj nihče ne pomisli, da zdaj, ko je jasno, kdo je napadel, morda zadaj še vedno stoji levica.

Načeloma se strinjam s tem, da nekdo tretji in nevtralen razsodi mejo med Hrvaško in Slovenijo, ker se sami očitno nismo sposobni zmeniti - predvsem zaradi čustvenih in neracionalnih razlogov.

Me pa izredno moti agresivnost, aroganca in lažnivost vlade pri vsem tem. Vse, ki se ne strinjajo z njimi, ožigosajo za nerazumne in argumente za slabe.

Pa poglejmo, kakšne argumente navaja vlada za arbitražo.

Medtem, ko so nam 20 let isti ljudje govorili, da nam pripada teritorialni stik z odprtim morjem, zdaj trdijo obratno - da nam ne pripada in da bi bilo to zahtevati, ali še huje izsiliti, od Hrvaške, da pristane na to, da dobimo ozek koridor do odprtega morja, popolnoma nesprejemljivo.

Pravijo nam, da nas bo EU kaznovala in da bomo izgubili ugled, če sporazum zavrnemo. Spomniti pa se moramo, da Grčija blokira Makedonijo zaradi še bolj butastega razloga - imena države - pa zaradi tega ni izgubila nobenega ugleda. Tudi zdaj, ko jo moramo reševati z miljardami evrov, nihče ne pritiska nanjo - še Slovenija ne, pa bi morala - da naj omili zahteve glede Makedonije.

Kaj je torej vzrok za slab ugled Slovenije in to, da so vsi bolj na strani Hrvaške? Nekatere vzroke nam je med vrsticami sporočil Tine Hribar, in jih med drugim zakamufliral kot Vatikansko zaroto.

• Slovenija je ekstremno sovražna do krščanstva - še posebej do Katoliške Cerkve. Ker v Evropi tega sovraštva ni, ima Slovenija zaradi tega slab ugled.
• Slovenija je ekstremno levičarska. Medtem, ko je cela EU obsodila komunizem, ga Slovenija ni - ampak je raje zganjala nostalgijo.

So pa tu še ekonomski razlogi.

• Slovenija je absolutno preveč zaprta za tujo konkurenco in tuje investicije. Šli smo celo tako daleč, da žrtvujemo konkurenco in dovoljujemo monopole in njihove zlorabe, v imenu "nacionalnega interesa".
• Poleg zaprtosti smo si v preteklosti privoščili še nekaj zelo balkanskih nategov.
• Najbolj očiten primer je primer mobilnega operaterja Vega. Država je povabila tujega investitorja, obljubila pošteno igro pošteno regulacijo in varstvo konkurence. Takoj, ko so začeli graditi omrežje, pa jim je začela metati polena pod noge - s prepočasnim izdajanjem dovoljenj, kasneje pa z dovoljevanjem Mobitelu, da je grobo zlorabljal svoj prevladujoči položaj - in jih na koncu pregnal.
• Drugi podoben natega je bil z NLB-jem in KBC-jem. KBC so obljubili, da bo lahko kupila banko v celoti, kasneje pa se tega niso držali. Zdaj tega deleža noče nihče kupiti.
• Gradbeništvo. Poleg tega, da smo praktično dvakrat preplačali slovenske ceste, je bil tudi odnos do tujih podjetij, ki so se uspela prebiti čez razpise zelo negativen. Najprej, če je tuje podjetje zmagalo na razpisu, se je, če ne drug, SCT pritožil, ponavadi dosegel, da je tujec bil kasneje izločen. Če pa mu to ni uspelo, pa država ni hotela plačati nobenih nujno potrebnih dodatnih del (pri SCT-ju niso nikoli komplicirali), tako, da je podjetje na koncu zaključilo z izgubo in nikoli več ni hotelo poslovati v Sloveniji.

Medtem, ko hrvaški diplomati delajo v interesu svoje države, pa slovenski diplomati žrtvujejo interese Slovenije za to, da potem Evropa ne teži preveč zaradi svinjarij, ki jih počne naša leva oblast.

Zato bi bila zavrnitev arbitražnega sporazuma dobra za državo. Tako ga naša vlada ne bo več mogla tako srati.

Komentirate lahko tu.

Spodnji zanimivi filmčki dokazujejo, kako imajo socialisti - med katerimi je nadpovprečno število ateistov, težave z dojemanjem realnosti.

http://www.youtube.com/watch?v=hVimVzgtD6w
http://www.youtube.com/watch?v=KVhWqwnZ1eM
http://www.youtube.com/watch?v=YpKbO6O3O3M

Kratek povzetek

Če poslušamo ljudi - posebej socialiste, govorijo o krivičnosti sveta, globalizacije in kapitalizma.

Svet še vedno delimo na razviti svet in na svet v razvoju.
Poslušamo, kako bogati postajajo bogatejši, revni pa revnejši.

Grafi, ki jih prikazujejo, prikažejo porazdelitev prihodkov, zdravja, preživetja otrok in smrtnost (oziroma preživetje) otrok do 5. leta.

Grafi dokazujejo naslednje:

• razlike med bogatimi državami in revnimi državami se zmanjšujejo. Razvijajoče države se po prihodkih in bogastvu približujejo bogatim.
• pričakovana življenjska doba se v državah, ki se še razvijajo, povečuje.
• število otrok, ki preživijo dlje kot 5 let, se povečuje - in to hitreje od rasti BDP-ja.
• tudi uporaba interneta raste zelo hitro.

Države v razvoju pa imajo pravzaprav še eno prednost. S pomočjo izkušenj že bogatih in razvitih držav, se lahko razvijajo hitreje. To se vidi tudi v rasti kvalitete zdravstva v primerjavi z razvitim svetom. To namreč raste hitreje od BDP-ja.

Komentirate lahko tu.

Ta članek je dopolnitev tehle člankov:
Miti socialistov I
Miti socialistov II
Miti socialistov III

Mit ali realnost

Eden izmed velikih mitov ogrdem kapitalizmuje to, da živimo od izkoriščanja ubogih Afričanov in Azijcev.

Je mar to res?

Afrika?

Ste kje videli kakšen produkt "Made in Zimbabve" ali "made in kakšna druga afriška država"? Ne.

Kot kaže, ljudje na najrevnejši celini za nas ne delajo nič. Torej vse dobrine, ki jih ustvarimo, ustvarimo brez njih. Le kako jih potem lahko izkoriščamo? V resnici jih puščamo bolj ali manj prepuščene same sebi.

Kaj pa Azija?

Od tam pa dobivamo cenene izdelke, ljudje pa delajo za nizke plače (na Kitajskem ne več tako nizke).

Ideal?

V idelnem svetu bi bile njihove plače enake našim, (cene končnih produktov pa po možnosti enake, kot sedaj). Podjetja bi iz same dobrote tam investirala in jim dajala plačo, kot se spodobi, gnala bi jih človekoljubnost in ne pohlep. Torej bi bil cilj čim večje plače in ne čim večji zaslužek.

Zdaj pa si poglejmo realnost.

Ljudje, ki živijo v teh državah, so neizobraženi, nimajo samodiscipline in ne delovnih navad. Izdelki, ki pa jih delajo pa so ponavadi ceneni in nizke kvalitete - boljših niti niso sposobni narediti. Če bi tem ljudem hoteli dati zahodno plačo, hkrati še upoštevali transport, ki tudi ni zastonj, v te države nihče ne bi vlagal, pa tudi nihče ne bi kupoval njihovih izdelkov. Vprašajte se. Ali bi kupili en ceneno obleko iz Azije, za isto ali celo višjo ceno, kot bi dobili kvalitetno slovensko Murino obleko? Prepričan sem, da nihče ne bi kupil teh oblek.

Zato je edina možnost, ki jo imajo ti ljudje, da so s svojimi izdelki pri nas konkurenčni, nizka cena. Le tako bodo lahko prodali svoje izdelke, saj bodo le z nizko ceno lahko prepričali ljudi, da se bolj splača kupiti njihove izdelke, namesto dragih - in sicer kvalitetnih - zahodnih.

Torej, če začnemo postavljati omejitve glede pravic delavcev in minimalnih plač v teh državah, bomo tem ljudem le škodovali, saj bodo manj konkurenčni. S tem, ko bodo manj konkurenčni, bodo imeli manjše možnosti zaslužka in bodo rabili več denarja, da se izkopljejo iz revščine. Plače v teh multinacionalkah so za naše razmere nizke, so pa višje kot sicer plačila za kakršne koli storitve, ki jih lahko prodajajo le svojim revnim sonarodnjakom.

Kitajska pa lepo kaže, kako se po zaslugi globalizacije in kapitalizma država počasi razvije iz revščine in lahko postane tudi gospodarska velesila. Kitajska je imela pred uvedbo reform celo pomanjkanje hrane. Danes so nekatere plače že dosegle zahodne.

Komentirate lahko tu.

Ob zadnjem terorističnem napadu v Moskvi, so naši slovenski levičarji (antinatovci, nasprotniki Amerike in kapitalizma) pokazali svojo dvojno moralo.

Če teroristi napadejo ZDA ali njihove zaveznike, obsojajo Ameriko, češ, da sama izziva terorizem s svojim imperializmom in "vsiljevanjem demokracije". Teroriste pa označijo za borce za svobodo.

Ko pa so teroristi napadli Rusijo, pa so obsojali izključno teroriste - kot islamske skrajneže in podobno. Seveda jim na kraj pameti ni padlo, da bi morda Rusija sama sprožala ta terorizem.

Pa si poglejmo dejstva.

Rusi so v Čečeniji izvedli genocid. Pobili so vsaj 200 000 ljudi. Terorizem je odgovor na ta genocid. Vse, kar so Čečeni želeli, je bila samostojna država.

Pred 11. septembrom 2001 ni bila s strani Amerike okupirana nobena muslimanska država. Islamskim skrajnežem je šlo v nos le to, da je krščanska Amerika precej bogatejša in naprednejša kot oni. Vsi ostali posegi Amerike v muslimanskih državah so posledica tega napada.

Komentirate lahko tu.

Levičarski mediji hinavsko molčijo o objavljenjem mnenju zakonodajno pravne službe o novem družinskem zakoniku.

Mnenje Zakonodajno pravne službe je za predlagatelja sramotno, saj daje pripombe kar na 45% vseh členov. Neustavnost nekaterih rešitev, medsebojna neusklajenost določil, neusklajenost zakonskih rešitev z drugimi zakoni, nomotehnična nedodelanost, neustrezne obrazložitve, izostanek potrebnih sprememb drugih zakonov in ne nazadnje obseg pripomb službe na predlagani zakonik ne morejo biti v čast četi dobro plačanih uradnikov.

Več si preberite na: http://www.24kul.si/?id=207&fmod=0

Komentirate lahko tu.

Besedilo, ki ga je objavil Pavel, med drugim zelo dobro prikaže razmere pred 2. svetovno vojno. Objavljam ga pa zato, ker se dobro dopolnjuje z mojim zapisom - Tine Hribar manipulira.

Besedilo spet dokaže, da pred 2. svetovno vojno med Slovenci ni bilo razklanosti, ampak smo imeli normalen demokratičen pluralizem, kot drugje po Evropi. Seveda pa je bila politična sredina takrat precej bolj desno, kot je danes v Sloveniji in tudi jezik ni bil toliko politično korekten, ampak precej slikovit.

Za razkol med Slovenci so krivi izključno komunisti.

Besedilo:

Spoštovani Pavel,

Ne vem koliko sem kompetenten za pojasnila. Za klasični liberalizem se zanimam le ljubiteljsko. A odgovore na spodnja vprašanja (izzive) sem si za svojo rabo že v preteklosti poiskal in mi ni težko jih deliti z vami.

Najprej o metodi. Intelektualno nepošteno je polemizirati iz današnjih izhodišč in okoliščin s trditvami ki so nastale v konfliktih v drugačnih zgodovinskih in konkretnih okoliščinah. Nepošteno je tudi nekomu (na primer liberalcu ali katoliku) naprtiti, da mora zagovarjati vse kar so v preteklosti trdili ljudje, ki so podobno ali enako označevali svoja prepričanja, hkrati pa se tak očitar izogiba, da bi bil zgodovinsko povezan s komerkoli.

Če ilustriram: V Sloveniji je cel kup apologetov komunizma in socializma v slogu: dobra ideja slabo ralizirana v praksi, ali pa ideale številnih dobrih ljudi so zlorabili vodilni, ali pa v danih zgodovinskih okoliščinah je bil to najboljši sistem. Če bi kdo primerjal kaj so trdili komunisti in socialisti v času od velike finančne krize pa do Praške pomladi (40 let) o čemer koli, s trditvami ki so jih o teh istih zadevah imeli klerikalci, liberalci, konservativci, cerkveni dostojanstveniki, bi videl da so, če gledamo izključno iz današnjih vrednostnih izhodišč, komunisti padli z Marsa, zastopniki meščanskih idej pa so predhodniki tega kar mislimo danes. Kar pa ne pomeni, da tudi znotraj meščanskega tabora ni prihajalo do ostrih konfliktov.

Da bi vrednotili alergijo cerkvenih dostojanstvenikov na liberalizem ki je obstajala in še obstaja, je potrebno posebej pogledati na pojav različnih liberalizmov kot tudi na pojav liberalcev (s kostmi, kožo in konkretnim političnim delovanjem ) v konkretni državi.

Liberalizem je otrok novega veka in se je v veliki meri uveljavil v konfliktu z nosilci obstoječega fevdalnega reda. Na področju večanja osebne svobode je vsekakor zmagal. Med drugim tudi zato, ker nasprotne ideologije (razen kolektivističnih) osebni svobodi in odgovornosti vsa načelno niso nasprotovale. Le zaradi svoje zlizanosti z avtoritarno oblastjo so imele težave pri implementaciji. Intenzivnost konflikta liberalizma s Cerkvijo je bila krajevno in časovno različna. V splošnem velja, da liberalizem, ki se napaja iz idej škotskih razsvetljencev (Locke, Hume, Smith), že zaradi zgodovinskih okoliščin v Veliki Britaniji nima tradicije konfliktov s katoliško Cerkvijo. Če več, prav angleški liberalci, so se borili za emancipacijo katoličanov v primerjavi z anglikanci. Velik britanski katolik-liberalec 19.stoletja je bil Lord Acton. Njegove ideje neguje Acton Institute, ki morda danes sicer ni idejno katoliški »main stream«, dokazuje pa da so ideje, ki jih zagovarja skladne z doktrino katoliške cerkve (Acton Institute vodi katoliški duhovnik John Sirico).

V Franciji in Nemčiji so bile razmere drugačne. Tam je bila katoliška cerkev steber fevdalnega reda, hkrati pa so se kontinentalni liberalci navdihovali pri mislecih kot so Voltiare in Rousseau, katreih ideje so bile že v izhodišču sovražne krščanski doktrini. V Nemčji je bil liberalizem takorekoč državotvorna ideologija.

V Sloveniji se je uveljavil liberalizem kontinentalnega tipa. Politični liberalizem je bil v Sloveniji v konfliktu s političnim katolicizmom na nacionalni, gospodarski in delno tudi filozofski ravni.

Nacionalni: V devetnajstem stoletju so je bil liberalizem na slovenskem močno povezan z nemškim meščanstvom. V Jugoslaviji medobema vojnama pa z jugoslovanstvom. Na kmetstvo vezan katoliški tabor je bil bolj slovensko nacionalističen in kot tak nasproten liberalizmu.

Gospodarski: V devetnajstem stoletju in pred prvo vojno gospodarski konflikt med Nemci in Judi v mestih (liberalci) in slovenskim kmetstvom, ki se vse bolj emancipira. ( od tod tudi Krekove antisemitske in anti liberalistične izjave). Po veliki krizi so praktično vsi ne-liberalci želeli naprtiti liberalizmu odgovornost za veliko gospodarko krizo. V večji meri po krivici,kar pa se je pokazalo šele v sedemdesetih letih, ko so anti liberalni koncepti usmerjanja gospodarstva pripeljali v stagflacijo.

Filozofski: Liberalci, ki so ateisti in zanikajo možnost religiozne izkušnje drugih so razmljivo nasprotniki vernikov. Del liberalcev je agnostikov in s tistimi kristjani nimajo težav. Agnostičnih liberalcev pa je žal na kontinetu bilo v dvajsetem stoletju bolj malo.

V tej luči je Ušeničnikova izjava povsem razumljiva. Liberalizem, ki je sovražen Cerkvi ni humanističen, prav tako pa radikalni individualizem vodi v nihilizem. Vendar so na svetu tudi liberalci (klasični liberalci), s kakršnimi na slovenskem pred drugo vojno ni bilo kaj dosti izkušenj, ki niso anti-cerkveni in ki so zavračali radikalni individualizem.

Ko beremo predvojne izjave se moramo zavedati, da so bili klerikalci in liberalci v konkurenčnih strankah in da je bila politična retorika v tistih časih mnogo bolj slikovita kot v današnjih politično korektnih časih. A o intenziteti konflikta med liberalci in klerikalci med obema vojnama komunisti in njihovi apologeti namerno pretiravajo.Konflikt med klerikalci in liberalci med obema vojnama se je na slovenskem razreševal mnog obolj demokratično in kulturno kot so ga razreševali slovenski komunisti s svojimi nasprotniki kadarkoli od druge vojne pa do osamosvojitve. V kraljevini Jugosalviji so zapirali komuniste in avtonomistično razpoložene klerikalce, liberalcev nikoli. Političnih nasprotnikov, če izvzamemo strele v beograjskem parlementu, se tudi ni pobijalo. kulturni boj med klerikalci in libralci je bil stalncia v kontinetalni evropi vse do druge vojne. Lahko rečemo, da slovenski liberalci in klerikalci niso bili ne boljši ne slabši kot njihovi kolegi v drugih evropskih državah. Tako krvoločni kot so bili slovenski komunisti pa so bili samo še njihovi ruski kolegi.

Danes so katoliki in klasični liberalci zavezniki. Zavezniki napram, socialistom, post komunistom, post fašistom, šovinsitičnim nacionalistom in tudi progresivniom (socialnim) liberalcem.

LP

M.

Vir:

http://pavel.blog.siol.net/2010/03/29/klasicni-liberalec-in-katolik-koliko-je-skupnega/

Komentirate lahko tu.