 |  |
|
Odpri svoj eDnevnik Na prvo stran Naključni eDnevnik Nadzorna soba Celje.info / Kozjansko.info | |
Veter v laseh... | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
SrečnoTako, samo čisto potiho sem se vrnila, da se še zadnjič poslovim.Tokrat zares. Grem pisat drugam; pravzaprav še ne vem kam. Ampak realnost je preveč dobra, da ne bi pisala o njej. In zato se poslavljam, ker grem biti to kar sem, brez skrivanja za imenom, ki sem ga izbrala pred leti. Lepo je bilo tukaj, včasih. Ko sem sledila. Poučno je bilo. Samo pregledam zapise, kakšnega shranim, ostalo pa izbrišem in ne bo me več. Ker me nikoli ni zares bilo. Vsaj ne tako kot bi želela. Lepo življenje vam želim! Pa sem le dočakalaSpomladanska utrujenost je ena taka stvar, ki je nikoli zares nisem razumela.Končno se svet spet prebudi, ljudje pa kar naenkrat počnejo vse v počasnem posnetku. Druga stvar je, da mi tudi spomladansko čiščenje nikoli ni bilo pretirano jasno. Čistimo tako in tako v vseh letniih časih. In oblačila iz omar prestavimo drugam, tudi ko se začne kak drug letni čas. Razumem urejanje balkona, sajenje rožic in podobno, ampak tega spomladanskega čiščenja pa res ne. Tretja stvar, ki je ne razumem pa je to, da je v paketih različnih bonbonov vedno največ tistih, ki imajo najslabši okus. A naredijo raziskavo, ugotovijo, da zeleni niso dobri in jih potem dajo ogromno v vsak paket, da bi človek kupil kakšnega več in se izognil zelenim bombonov? No, najslabši so rumeni. Vedno. Bomboni pa v bistvu nimajo kake globje povezanosti s pomladjo. Vsaj zdi se mi. Mene južni veter vedno nežno poboža. Vsi se ga bojijo, pravijo, da prinaša čudne stvari, meni pa je tako fino posedati na zlatih poljih, čakati, da me ulovi in se butasto smejati, ko potem vsa razkuštrana odidem. Pomlad je dobra. Ker me vsako leto prebudi na nek nov način. In vem, da se ljudjem zdi čudno, da me vsako leto znova navduši s svojim vonjem po zvezdah, svetli luni in novem življenju. Ampak jaz sem pomladno bitje. Takrat je vse tako sveže, nabito z otroško domišljijo. Vse se zgodi spomladi. In letos me je ponovno zadelo. Spet je tukaj. Pa ne, ker me ne zebe več. Ne, ker se mešata sonce in dež, ampak zato, ker se dobro počutim. Ker se izgubim v tujih očeh. Ker sem kot otrok, ko sem s tabo. Ker iz zaprašene knjige pobrišem prah in jo preberem v trenutku. Ker se vse zdi tako enostavno in mogoče. Nič ni težko, vse je kot peresce, ki ga nosi po nebu. Spontano, svobodno in živo. IskanjeVedno iščemo nekaj kar bi nas izpopolnjevalo.Iščemo smisel, ljubezen ali pa knjigo, ki smo jo položili prav tja, kjer jo bomo gotovo našli. Življenje je iskanje. Pomembnih in nepomembnih stvari. Pirati smo, ki hlepijo po zakladu, le da naš ni nujno svetlikajoč. Včasih se vprašam, kako dolgo bom iskala? In včasih - še huje - kaj sploh iščem? Čudim se. Ljudem, ki si ne dajo priložnosti. Ljudem, ki se v svojih iskanjih ne izgubijo, ampak se sprijaznijo s prvo stvarjo, ki jim je dana. Brez komplikacij, brez dolgih labirintov se odločijo kakšno življenje bodo imeli. Razjezi me, ko mi potem ravno ti očitajo, da sem preveč izbirčna. Da preveč kompliciram. Je narobe, če se imaš tako rad, da hočeš biti srečen? Je egoistično, da hočeš več? Pa ne govorim o pravih zakladih, neskončni lepoti, življenju iz škatlice... Hočem samo živeti svoje pojmovanje sreče. In od tega ne odstopam niti za milimeter, čeprav me včasih kljub vsemu konkretno vrže iz ceste in potem iščem pravo pot. Ampak iščem. Na koncu me vedno vrže nazaj. Včasih drvim po zasneženi cesti, drugič po naprotnem pasu na avtocesti, ponavadi pa najdem pravo pot na cesti, kjer je omejitev 70km/h. Prava hitrost. Ne vem, če bom kdaj našla vse odgovore. Mislim, da bi bilo nezdravo. Vem pa da se veselo izgubljam v iskanju. Da ne poznam poti, poznam pa navodila. In da ne poznam cilja. Nagrade. Vem le, da je dobra. Nekje, tam daleč. In lahko traja leta preden najdem vse to. Mogoče tega sploh ne najdem. Morda nikoli ne ugotovim kaj sem iskala. Še vedno pa imam raje leta iskanja in doživljanja, kot leta razmišljanja o tem, kako sem se nekoč narobe odločila, ker me je bilo strah raziskovati drugačne svetove. Trenutno stanje duha: Mogoče sem nazaj. Mogoče ne. Danes sem samo želela pisati. Tukaj. BarveOgromno stvari se je zgodilo.Ko sem se lani odločila, da bo prihodnje leto fantastično, nisem vedela kako polno bo. In polno ne pomeni nujno dobro. Samo... Toliko stvari se je zgodilo. Spremenilo me je. Vsak dogodek, ki se me je dotaknil, me je pobarval drugače. Tolažim se s tem, da sem se učila. Da se še vedno učim. Skozi vse tiste trenutke, ki sem jih doživela. Bilo je veliko lepih. So bili pa tudi taki, ki se ne bi smeli zgoditi. Ampak se skušam osredotočiti na tiste, ki so risali nasmehe. Morda ni bilo najboljše leto, je bilo pa leto, ko se je zgodilo največ dobrih stvari, če se pretvarjam, da slabih ni bilo. Bilo je življenjsko. Resnično. Rušila sem meje in spremenila svoj svet. Kmalu prihaja še ena velika stvar. Pomembna zame, ker vem, da to potrebujem. Veselim se. Novih iskanj, ljudi in načrtov. Življenja. Objavljanje tukaj je postalo skoraj nesmiselno. Zdaj raje pišem e-maile, ker so bolj osebni. Ker tam nisem nekdo, ki se skriva za izmišljenim imenom in vedno znova pazi, da ne izda preveč. Mogoče odhajam, ker se dogaja preveč, da o tem ne bi pisala. Ker me moti, da se omejujem. Morda pa sploh ne odhajam, ampak potrebujem samo oddih, ki je vedno bližje. Barve so. Povsod so barve, ampak jaz jih bom poiskala še več. NedeljaStojim na hlodu ob reki. V bistvu kar v njej.Tako pisano je, tako živo. Vse leti z vetrom. Cvetje povsod. Počutim se kot otrok. V pisani poletni obleki se dotikam vrbovih listov. Lovim žarke. Ni treba na drug konec. Ni treba daleč, da ugotovim kako zelo srečna sem. Sonce je. Poletje se vrača. Plavam v tisti reki. Bazeni v moji glavi spet izgubijo ves smisel. Reka je hladna. Živa. Lovim listje, ki skoraj lebdi v zraku. Smejem se. Zares. Mirno je in sonce suši moje lase. Prijetno je biti v tistem trenutku. Polnem smeha. Ko nisi sam, ampak še vedno lahko odklopiš vse, ki so ob tebi in samo uživaš, če hočeš čas zase. In potem sprehod po visoki travi. Skakanje po blatnih lužah in puščanje stopinj. Kot da realnost ne bi obstajala. Kot da je to edina realnost. Štejejo samo trenutki, ki si jih zapomnimo. Ko pridem nazaj v svet in vidim zdolgočasene obraze, ne razumem. Ne pustim se motiti. Še vedno sem tam nekje. Še vedno se zasmejem, ko kamen pade tako blizu, da me poškropi. Dotikam se velikih modrih kačjih pastirjev in sem srečna. Še bolj zato, ker vem, da so svetovi znotraj svetov. NičBlizu si.In daleč. Pa sploh ne vem kje zares. Ampak vem, da tu nekje. In čakam. Ne vem, če maram čakanje. Tudi zamujanja ne maram. Ampak ti verjetno ne zamujaš. Samo ni te. Ker tudi mene ni. In v bistvu ni ničesar. Le odprto okno. In noč. Vonj po občutkih. Kaj se zgodi, ko ugotoviš, da ničesar ni? Se začne nekaj novega? Srečna sem. Drugače. Ker vem kaj bi rada. Vem, da praznina ne obstaja. Vedno je nekaj. Nekje. Samo najti je treba to. Brez iskanja. Lahko noč. V tiste kraje, ki jih ni. Še. Ne najdem besedMalo je ljudi, ki me fascinirajo.Pa ne pravim, da ne maram ljudi. Da morajo biti vsi zanimivi, izjemno pametni in komunikativni. Sploh ne. Nimam take vrste meril, ko gre za živa bitja. Ampak... Čisto drug občutek je, ko nekdo napravi res močan vtis. Ko je tako zanimiv, da si ga ne moreš izbiti iz glave. Ker... Samo je. Tak kot je. S svojo spontanostjo in nasmeškom. Besede. Veliko besed in niti enega napačnega odgovora. In se čudim. Spet. Kot otrok, ki raziskuje nove svetove. Ta obstaja. Resničen je in nisem ga našla v omari. Ne znam priti do tja, ampak za trenutek sem lahko pokukala vanj. Videla sem nekaj česar ne znam opisati z besedami. Posebnen je. Ta občutek čudenja in raziskovanja. In me zanima, če še kdaj najdem prava vrata. Srečna bom, če jih. Če jih ne bom, bo vedno dober spomin. Na čudenje. Na odkrivanje. Na pisano vodo. Na to, da lahko kljub vsemu sranju, ki obstaja, še vedno obstaja nekaj neopisljivega. Nekaj, česar se ne moremo dotakniti. Niti potrebe po dotiku ni, samo zavedanje obstoja. In palete čustev, ki obstaja. Ki ti jo lahko nekdo prikaže brez velikih dejanj. Življenje je preveliko, da bi se mu lahko umaknili, tudi če se trudimo. Preveč je trenutkov, ki dajejo smisel in postanejo spomini. Pot, vrata in cilj.Na nekem določenem delu poti je temno in groteskno.Zvok postane drugačen, stavbe ukrivljenje, še vonj ni prijeten In tam se vedno počutim čudno. Stojim na ulici in izbiram. Je bolje na desni ali na levi? Kje bo bolj varno? Potem sem ugotovila, da je najlažje, če hodim po sredini ceste in gledam bele črte. Ker tako odmislim vse ostalo in samo pazim, da ne stopim na tisto dolgo sivino. Razmišljam. O vratih. Kdaj jih bom zaprla? Dvakrat bodo še odprta. Za nekaj minut. In potem jih zaprem. Zaklenem. Za vedno. Za temi ne vrati ni pekla. Ni Sartrejevih likov. Mir je. Mir v glavi, ker vem, da sem storila prav. Če stopiš skozi vrata še preden jih zaprem... No, takrat se svet lahko obrne malo po svoje. Če ne vstopiš, ne obstajaš. Tako preprosto je. In spet ugotavljam kako pomembno je v življenju početi stvari, ki jih imaš rad. Kako pomembno si je vzeti čas za tisto kar te napolni z energijo. Kako pomembno je, da znaš v pravem trenutku sprejeti pravo odločitev. Kako pomembno se je tu in tam umakniti tisti varnosti in iti v neznano. Spontanost brez velikih pričakovanj. Kako pomembni so ljudje. Rada imam ljudi. Sploh tiste, ki jih imam dejansko rada. Kako pomembno je, da včasih ugotovim, da sem na pravi poti. Da imam cilj, ki ga v bistvu ne poznam, ampak vem, da je tam. In vem, da bom nekoč prišla tja in ugotovila, da boljšega cilja ni nikjer. Ker se na koncu vedno vse dobro izteče... Imajo kak svoj nočni krožek?Tečna sem. Tako tečna, da bi lahko koga kresnila po nosu.Že vnaprej povem, da to ne leti na vse predstavnike moškega spola. Poznam veliko preveč super fantov, da bi lahko posploševala in jim delala krivico. Ampak kje pri bogu se najde toliko kretenov? Pa gremo od začetka. Zadnje čase veliko hodim okrog sredi noči. Mesto je končno malo zaživelo in prijetno se je potikati po ulicah. In ko se tako sprehajam in štejem korake, mimo pridrvi avto pijanih tipov. ˝Jaz bi te fukal!˝ Kreteni, si mislim. Pijani tipi, ki se postavljajo s tem kdo si upa več. Pa me ne gane. Neki tipi s preveč testosterona me že ne bodo vrgli s tira. In grem dalje. Nasledji dan spet. Med sprehajanjem slišim hupanje. ˝Ej, miška! Prideš z nami?˝ Miška? Daj, no... Butaste vzdevke mi lahko dajejo samo ljudje, ki jih poznam. Ostudno. Ne maram takih sluzastih ljudi. Se je potem zgodilo še trikrat, ampak si nisem zapomnila teh čudovitih fraz. In ne štekam. Saj se tudi jaz kdaj neumno obnašam, vidim dobrega tipa pa ne začnem kričati za njim. Menda pa neke normalne osnove bontona obstajajo. Ali ne? No... Razvidno iz priloženega očitno ne. Pa ne bi rekla, da bi bila neka popolna punca z dekoltejem do popka, krilom, ki ravno pokrije zadnjico in vrtoglavimi petkami. Sploh, ne. Izjemno povprečna sem, ne iščem pozornosti. Zato se čudim kje se je v nekaj dneh našlo toliko kretenov, ki so v nekem trenutku začutili izjemnno nujo, da pokažejo, da so pravi moški, ki imajo jajca. Še bolj me jezi, da se s tem obremejujem. Sploh zato, ker bi se ponavadi ob takih stvareh samo nasmehnila in si mislila svoje. Pa saj vem, zakaj me jezi. Še druge stvari so in ti zadnji super tipi so dodali piko na i. Nočni sprehodi od zdaj naprej samo še po praznih ulicah. Večer mi je polepšala črnobela mačka, ki sem jo srečala pred blokom. Mirna, tiha, prijazna. Hvala, mačka! Tudi če v svojem jeziku rečeš kaj neumnega, te ne razumem. PS - Večna pubertetnica (netekmovalno)Mogoče niti ne večna pubrtetnica. Prej večni otrok. Oni so mi nekako bližje.Pogosto si želim, da bi bila spet stara pet let. Takrat je vse tako preprosto. Vsi te razvajajo, igraš se na igrišču, stiskaš plišastega zajčka, ki bi težko bil bolj oguljen in hodiš v vrtec. Največja skrb v življenju je, da ne bi izgubil katere od igrač. No, včasih te skrbi tudi, da bo za kosilo brokoli. Čeprav, če pogledam tako... Kot najstnica sem si za vedno želela ostati stara sedemnajst. Takrat smo na veliko žurali, počeli neumnosti, včasih tudi zabredli v težave, ampak kljub vsemu še vedno imeli en ogromen občutek svobode. Pa nismo bili nič bolj svobodni kot zdaj Verjetno še manj. Bili smo pa naivni in verjetno pubertetniki v pravem pomenu besede. Zdelo se mi je, da se lahko dotaknem neba. Vseeno mi je bilo za jutri, tako prijetno je bilo, čeprav naporno. V tistih nekaj letih se ti zgodi ogromno enih stvari in v bistvu ne bi spremenila ničesar. Zato imam nekje v sebi še vedno skrito deklico, ki je včasih otrok, včasih pa najstnica. Zakaj? Še vedno zaspim s plišastim psom. Pa ne zato, ker bi ga morala imeti ob sebi, ampak ker je veliko bolj udoben od blazine. Je imel že nešteto imen, zdaj pa je menda kar gospod pes. Milni mehurčki. Kaj je lepšega kot posedanje in pihanje v zrak? Ne maram tistih novih, ki naredijo nešteto mehurčkov različnih velikosti. Trmasta sem. Tako kot takrat, ko sem bila tista tečna najstnica. Razlika je v tem, da zdaj ne trmarim več za vsako stvar, ampak trmarim pri stvareh, ki se mi zdijo vredne tega. Sploh pri tem, ko podiram meje svoje zmogljivosti. Gugalnice! Moram napisati kaj več? :) Žuram še vedno. Sicer v mejah normale, ampak, ko se žura, se žura. Z vsemi posledicami, ki ponavadi pridejo z naslednjim dnem. Saj verjetno večina ve, kako to izgleda. Klepetam. Tako kot takrat, ko smo to počeli v šolskih klopeh. Seveda so nas hitro razsedli fant, punca, fant, punca... Čez tri dni smo klepetali še bolj. In ta klepetavost me ni zapustila. Še vedno ogromno govorim. Kot otrok sem sprejela neko čudno odločitev. Človek v katerega se bom nekoč resnično zatrapala, bo imel isto število črk v priimku in imenu kot jaz. In potem, kasneje sem se odločila, da bo glasbenik ali pa kake druge vrste umetnik. Še vedno vztrajam, čeprav se mi zdi nemogoče. Živali. Kot otrok sem se obesila na vsakega psa, ki je prišel mimo. Starši so bili še posebej veseli, če je bil večji od mene. Zapuščenim mačkam sem vedno našla dom, gojila sem polže, paličnjake... No, polžev ne gojim več v skledi za solato. Kot najstnica staršem nisem delala velikih problemov. Imela sem sicer tisto tipično leto ali dve, ko ti gre vse na živce in misliš, da oni nimajo pojma o ničemer. Pa je minilo. Če sem kdaj zabredla v kakšne težave, sem jih načeloma rešila sama. Za nekatere so izvedeli veliko kasneje, za nekatere sploh ne. Pa ne, da mi ne bi hoteli pomagati. Verjetno bi kaj rešili veliko bolj učinkovito, ampak... Sama sem zasrala, sama bom počistila. In ko zdaj gledam na to obdobje pubertete, vem da je bilo vredno. Tudi solz in ipike. S tistimi, ki jih štejem za svoje prave prijatelje, smo se še bolj povezali. Ogromno sem se naučila o stvareh, ki te jih v šoli pač ne naučijo. S starši sem se po tistem čudnem obdobju začela nomalno pogovarjati. Kar naenkrat niso bili več tisti, ki me omejujejo. Včasih sem si želela ostati večna najstnica, zdaj pa se mi zdi to, da je mimo, prav prijetno. Prihajajo nova obdobja in ne bi rada ostala celo življenje na isti točki. In vsi starši, ki se bojite pubertete... Ne skrbite preveč, vedno mine :) Izpitno obdobjeBolj proti koncu kot gre, težje se skoncentriram.Manj je volje, večina jih je že končala - vsaj do septembra, jaz pa sedim za mizo in buljim v knjige. Če grem kam ven, imam ves čas slabo vest, ker vem, da bi se morala učiti, čeprav nisem stroj. Moja soba izgleda, kot da bi v njo padla bomba. Povsod papirji in kozarci. Poln pepelnik pa še nešteto drugih stvari nametanih povsod. Danes sem ravno sanjala, da sem prišla na izpit, ki me še čaka. Profesor nas je v prvem vprašanju vprašal s kom je bila poročena neka oseba za katero še nismo slišali. Esejski tip. Super. In potem križanka. Taka, težka. Gesla v nekem tujem jeziku. Na koncu smo jih morali prevesti. Obupana sem bila, in ko je zadnjih deset minut dovolil uporabo zapiskov in interneta, sem bila še bolj obupana, ker nisem našla ničesar. Niti ene same samcate stvari. Vidim, da me v podzavesti ta izpit neskončno mori, čeprav se pretvarjam, da bo vse ok. Noč pred izpitom prebedim. Skoraj vedno. Zgrabi me panika, ker premalo znam in potem se prisilim v deseturno učenje in preklinjam, zakaj se nisem začela učiti dovolj hitro. Problem je, ker ne pijem kave, niti energijskih pijač, da bi me držali pokonci. Vedno ugotovim tudi, da sem kak list nekje pozabila. Na srečo obstaja internet, kjer najdem skoraj vse. Da je izpitno obdobje vem tudi, ker sem tečna. Z vsakim dnevom bolj. Sploh se mi ne ljubi pogovarjati. In komaj čakam, da mine še zadnjih nekaj dni, in da se vržem v morje, v posteljo, kamorkoli. Samo, da za nekaj časa ukinem to učenje in neprespane noči. Trenutno stanje duha: Brrr.. Živčna! Junijske novoletne zaobljubeZa novo leto ne pošiljam voščilnic. Včasih jih napišem, ko bi jih mogla poslati pa pozabim.Vedno sem bila bolj štorasta kar se tiče takih stvari. Zato tudi nikoli nisem delala seznama novoletnih zaobljub. Prvič, ker bi seznam bil predolg. Verjetno bi vanj vključila vse bedarije, ki bi se jih tisti trenutek spomnila, pomembne stvari pa izpustila, ker bi se mi zdele preveč dolgočasne. Drugič, ker sem tip človeka, ki se ne zna omejevati. Seminarske vedno oddam po roku. Tega se moramam nujno odvaditi. Tretjič, ker bi naslednje leto napisala isti seznam in ugotovila, da nisem spremenila prav ničesar. Četrtič? Ne vem, gotovo bi se našel še kak razlog. Ugotovila sem, da za spremembe ni pomemben nek datum. Sploh ne v tistem času, ko so moji možgani podobni kokoši v zmrzovalniku. Za spremembe je pomemben tisti klik v glavi. Nekaj klikov. Ko se odločiš, da stvari, ki te motijo, ne bodo več takšne kot so bile. Ker te nervirajo. Ker se ti ne da obremenjevati z nepotrebnim zapravljanjem energije. In zdaj, ko je junija že skoraj konec, ugotavljam, da mi gre izpolnjevanje nikoli napisanega seznama dobro. Da sem resnično spremenila stvari, ki sem jih hotela. Še vedno ne do konca. Še vedno ni vse tako, kot bi želela. Ampak sem že nekje na pol poti. Verjetno malo čez. Če bi mi kdo pred nekaj leti rekel, da bom nekatere nazore tako spremenila, mu ne bi verjela. Mislila bi, da me sploh ne pozna. Da to ne morem biti jaz. Pa sem. Zdaj sem. Takrat pa ne bi mogla biti. Verjetno se temu reče odraščanje. In zdaj, ko se je začelo poletje, svečano obljubljam, da decembra spet ne bom delala velikih načrtov za spremembe. Delala jih bom sproti, ko se mi bodo zdele pomembne. Barve se bodo spreminjale v vsakem letnem času. No, pozimi malo manj. Takrat res ne znam funkcionirati. Kako se konča?Spet sem se preselila in popoldne je počasi prehajalo v večer.Moral je biti avgust, saj je bilo mesto še vedno skoraj prazno, dnevi pa dolgi. Spomnim se tiste oranžne svetlobe, ki je tako nežno padala na hiške ob cesti. Odpravila sem se na sprehod, saj nisem imela načrtov pa še novo okolje sem si želela ogledati. Selitve so dobre in slabe hkrati. Če se preveč navežeš, težko zapustiš kraj. Po drugi strani pa je to vseeno nek nov začetek, ki pomirja. Ki ti daje občutek, da je pred tabo še ogromno sveta. Zašla sem med bloke. Igrišče je bilo prazno. Očitno večina otrok še vedno čofota nekje na hrvaški obali. Tam nekje na robu, je stala majhna trgovina s sadjem. Odločila sem se, da stopim vanjo in kupim ananas. Ali pa mogoče melono? Saj se ne spomnim več. Ko sem odprla vrata, sem za trenutek zaprla oči in se samo ustavila v času. Vonj po cvetljicah, sadju in starih knjigah, v ozadju pa prijetna glasba. Ne vem, kako bi opisala ta prostor. Zdel se mi je enostavno... Topel in prijeten. Bila sem zmedena. Prodajalna starih knjig, cvetličarna in trgovina s sadjem in zelenjavo v enem? Pogledala sem okrog in videla, kako se mi je simpatičen fant na glas zasmejal. ˝Ti si pa prvič tukaj, a ne?˝ Prikimala sem. Trajalo je nekaj sekund, da sem se spomnila zakaj sem sploh prišla. Ko mi je končno uspelo naročiti, mi je povedal, da je zaprto. Še manj mi je bilo jasno. ˝Veš, ura je sedem. Mi imamo odprto od osmih zvečer, do osmih zjutraj.˝ Saj se nisem preselila na drug konec sveta. Samo nekaj kilometrov proč. Kaj sem spregledala? Nekaj sem zamrmrala, zardela in se poslovila. Sedla sem na klop, nekaj metrov proč in odprla knjigo. Odločila sem se, da bom počakala. Nek butast delovni čas mi že ne bo ukradel sadja. In ravno prav topel večer je bil za posedanje. Nekaj sem zaslišala pa ne prav zares dojela. ˝Si lahko izposodim vžigalnik?˝ ˝Kako pa veš, da kadim?˝ sem vprašala, brez da bi odvrnila pogled od knjige. ˝No... Ob sebi imaš cigarete. Sem predvideval, da imaš tudi vžigalnik,˝ je odgovoril in se nasmehnil. Komaj zdaj sem dojela. Fant iz trgovine. Spet sem se izkazala. Valoviti lasje mu padajo do ramen, ima velike svetle oči in nenavadne poteze. Nekateri ljudje se ti zdijo v trenutku prijetni in on je bil točno tak. Človek, ki ga imaš rad, čeprav ga sploh ne poznaš. ˝V bistvu ga nimam... Imam pa vžigalice,˝ sem odgovorila in mu jih pomolila pred nos. Prisedel je. Najprej sva debatirala o knjigah. Ogromno jih je prebral, veliko je vedel. In z njim sploh ni bilo težko govoriti. Pogovarjala sva se o vsem, bil je zgovoren in očarljiv na nek samosvoj način. Že dolgo nisem srečala koga tako prijetnega. Ura je bila osem v trenutku. ˝Moral bom iti. Danes delam samo jaz. Imaš kakšne načrte?˝ ˝V bistvu ne,˝ sem odgovorila. ˝Lahko mi delaš družbo, če ti je do tega.˝ In sem šla. Smešno, koliko različnih ljudi se potepa okoli sredi noči. Ob enih zjutraj je prišla stara gospa, ki je kupila tri lončnice, prišel je nek par, ki ni kupil ničesar, oglasil se je še brezdomec, ki vsako noč pride po kaj za pod zob... Tako preprosto je bilo vse skupaj. In midva sva kar posedala in govorila. Pozno je bilo in postajala sem zaspana, čeprav sem si želela, da bi imela dovolj energije, da bi ostala do jutra. Odločila sem se, da grem. Vedela sem, da ga bom še videla. Naslednjih tednov se spomnim bolj malo. Najini nočni pogovori so postali praksa in nekje na poti sva se zaljubila. Bila sva tak, malo smešen par. Par, ki je posedal v majhni trgovinici. Ali pa se sprehajal tam nekje ob reki in ves čas govoril. Po dolgem času sem spet čutila metuljčke v trebuhu, spet se mi je zdelo, da sem tista deklica, ki čaka na vsak objem. Lepo nama je bilo. Takrat. Vse se je zdelo tako resnično in preprosto. Potem je prišla tista noč. Z družbo sva posedala v nekem lokalu. Nekaj je bilo narobe. Ni bilo tako kot ponavadi, ni bilo prav. Še njegov najboljši prijatelj me je vprašal kaj je z njim. Kar molčal je in tista toplina je nekam izginila. Ignoranca. Nekaj časa sem vse skupaj še tolerirala, potem pa sem imela dovolj. ˝Pridi z mano,˝ sem rekla in ga skoraj odvlekla ven. ˝Mi lahko poveš kaj je narobe? Si slabe volje? Hočeš domov?˝ ˝Ne, vse je v redu.˝ ˝Pa ni. Sploh me nisi poljubil, z nikomer se ne pogovarjaš.˝ Objela sem ga pa se je umaknil. Kar tresla sem se od jeze, a nisem rekla niti besede. ˝Veš, ne vem, če je prav,˝ je izgovoril po nekaj mučnih minutah tišine. ˝Nisem tak, kot misliš. Z mano ni vse dobro. Z nama ni vse dobro.˝ Gledala sem nekam v daljavo in poskušala izbrisati te besede. Pretvarjala sem se, da se to ni zgodilo. Vseeno sem zbrala pogum in ga vprašala, če me ima rad. ˝Seveda. Saj ni problem v tem. Ni vse v tem, da imaš nekoga rad. Jaz ne znam biti srečen. Niti takrat, ko se imam noro dobro, čeprav dajem tak vtis. Niti takrat, ko sem s tabo nisem srečen, čeprav bi bil rad ob tebi ves čas. Jaz imam...˝ Dovolj sem slišala. V tistem trenutku sem se zavedla, da ne bom mogla več dolgo zadrževati solz. Vstala sem, pograbila torbo in odšla. ˝Počakaj,˝ je rekel tiho. ˝Nisem končal.˝ Nisem se mogla obrniti. Nisem mogla pogledati tistih oči. Če bi vedela, da jih bom videla zadnjič, bi se ustavila. Spomnim se, da sem sedela doma. Telefon je zvonil, jaz pa se nisem hotela javiti. Nisem hotela slišati njegovega glasu. Dva dni sem razmišljala o vsem tem. O vseh trenutkuh zadnjih mesecev. O vseh besedah, poljubih, nasmehih... O tem, kako popolno se je zdelo vse skupaj. In potem sem postala jezna. Nase. Ker ga nisem poslušala. Ker mu nisem dala priložnosti, da bi povedal kaj ga zares muči. Ampak, če ne more biti srečen niti z mano, verjetno nima smisla, a ne? Po nekaj dneh trmarjenja sem se vseeno odločila, da se pogovorim z njim. Tokrat je deževalo. Spet sem hodila po tisti poti kot pred nekaj meseci. Kakor takrat, ko sva kot popolna neznanca sedela na tisti klopi. Še nekaj metrov me je ločilo od tiste majhne trgovinice. Skozi zarošene šipe sem videla njegov obris. Ustavila sem se. Potem je zazvonila budilka. Nikoli nisem izvedela kaj se zgodi, ko se ustavim. Zbežim proč? Odprem vrata in ga poslušam? Kaj je bilo narobe takrat, ko sem odšla proč? Sliši se kot kak poceni ameriški film. In iščem povezave z realnostjo. Tokrat so res skrite, ampak jih najdem. Zakaj taki ljudje obstajajo samo v sanjah? :) Pospravljam predale :)V zadnjih dneh sem že nekajkrat kaj napisala pa potem vedno vse skupaj izbrisala.Prvič se mi je zdelo preveč osebno, potem preveč neumno, kasneje spet nerazumljivo... In me jezi, ker je to realna slika stanja v moji glavi. Tako rada bi popredalčkala vsa občutja in dogodke. Nekaj sem jih takoj pospravila v predal v katerem hranim srečo. Nekaj sem jih izbrisala iz spomina, ker jih ne potrebujem. Še vedno pa je ostal cel kup tistih, ki ne sodijo nikamor. Vsi smisli so postali nesmiselni, nesmisli pa dobivajo smisel. Kompliciram po netrebnem. Jezi me, ker ne znam biti tista organizirana ženska, ki vedno premisli o vsem. Po drugi strani pa mi je ta moja zaletavost včasih všeč. Ampak všeč mi je samo takrat, ko se ne zaletim. Takrat, ko pravočasno obrnem volan in sem polna adrenalina. Tokrat sem šla predaleč. Zato, ker sem se pred časom odločila, da to nisem več jaz. Da imam dovolj takšnega življenja. Da mi enostavno ni več do nekaterih stvari, ki so se mi pred časom zdele samoumevne. In zdaj se tepem po glavi, ker nisem bila malo bolj pametna. Ker so zavore popustile ravno takrat, ko bi morala ustaviti. Najbolj butasto pri vsem tem je to, da ničesar ne morem izbrisati. Samo čakam lahko, da mine. In bo minilo, seveda. Samo ta čas vmes moram preživeti. Dobre volje sem. Načeloma. In mi je prijetno, ker so spremembe postale realne. Ker sem se končno spravila k sebi, kljub tistemu sestavku zgoraj. Pa ta poletni dež mi paše. Vonj po premočeni travi in poskakovanje po lužah. Načrti v glavi me pomirjajo. Dajejo mi nov zagon, ki ga tu in tam izgubim. In vem, da bo vse dobro. Nekje v sebi vem. Ker je vedno tako. Brez besedVčasih tudi jaz ostanem brez besed.Sicer se to zgodi res redko, ampak ko se pa prav zares utihnem. In potem malo neumno gledam okrog sebe in se čudim. Lahko bi napisala cel esej, ampak bi bil preveč oseben. Samo... Prijetno je. Zdaj. In smešno je to z mojimi sanjami. Sem pred nekaj meseci sanjala neko sceno... In se je vse skupaj zdelo tako nerealno. Ker je dejansko bilo. Mislim... Kakšna možnost pa sploh je? Saj teh ljudi niti ne poznam... Saj se ne more zgoditi, a ne? Pa se je. In se smejem, ker je vse skupaj tako smešno. Tako nerazmljivo in patetično. Prijetno in neprijetno hkrati. Tako... Nerazumljivo. Danes sem spet stara petnajst. S to razliko, da se ne obremenjujem z vprašanjem kaj prinese jutri. Ker me res ne zanima. Trenutno stanje duha: Pomlad me je dohitela poleti :)) Poletna nočGotovo ena izmed najlepših slovenskih pesmi. In so lepe, te poletne noči. Ko nisi zaspan. Ko imaš sredi noči več energije kot prej v celem dnevu. Ko greš na sprehod v kratkih rokavih ob enih zjutraj. Ko je naenkrat vse tako... Toplo. Ja, poletje je tukaj. Otrok zmagal na Slovenija ima talentSem razmišljala, če bi sploh pisala o tej temi.Sem že začela s pisanjem pa potem vse zbrisala. Ampak zdaj pišem, ker se mi zdi narobe. V vseh možnih pogledih. Verjetno ga ni človeka, ki ne bi slišal za čudežno deklico Lino. No, če kdo slučajno res ne ve, je to deklica, ki se je prijavila na šov Slovenija ima talent. Zapovrh vsega pa je oder zapustila kot zmagovalka. Sedemletna punčka je domov odnesla 50.000€. V bistvu me ne zanima kaj bo z njenim denarjem. Upam le, da so starši dovolj pametni, da bodo znali unovčiti v prave stvari, ampak glede na to, da so jo vrgli na oder kot malega cirkusanta nekoliko dvomim. In zakaj se mi vse skupaj zdi ostudno? Ker je to otrok. In otrok mora imeti otroštvo. Barvice, barbike, peskovnik, igranje na igrišču... Karkoli ji paše, samo da je srečna. Očitno jo veseli glasba - seveda. Ampak obstaja nešteto lepih, otroških pesmic, ki jih otrok lahko poje. Ona pa se pred občinstvom prvič predstavi s pesmijo I will always love you. Že to, da otrok poje o stvareh, ki jih ne razume, se mi zdi narobe. Saj je res, da s to pesmijo pokažeš svoj razpon, ampak če bo to pesem dejansko sposobna dobro odpeti, ko bo njen glas mutiral pa je veliko vprašanje. Objokana komisija seveda napravi še dodaten vtis na gledalce. Vsi se čudijo majhni, prikupni deklici z angelskim glasom. In sem vedela. Že takrat sem vedela, da bo zmagala, čeprav sem po tihem upala, da je naš narod malo manj butast. Me zanima koliko od tistih, ki so včeraj glasovali za njo, je pomislilo na to, da bo otrok nekaj časa pod hudim stresom. V nekaj mesecih bo morala odrasti, biti vedno nasmejana, popolna, pripravljena odgovoriti na vsako neumno vprašanje, ki ji ga kdo postavi. Prvih nekaj dni je verjetno še zanimivo, potem pa postane dolgočasno. Saj vsi vemo, da je nova igrača aktualna samo prvih nekaj dni. Glede na to, da je zmagala s petjem, bo verjetno morala tudi kaj koncertirati okrog (turneja po slovenskih osnovnih šolah?). Če zmaga glasba, se pričakuje, da se bo zmagovalca dalo poslušati in otrok ni sposoben imeti koncerta. Lahko zapoje pesmico ali dve, za kaj več pa je potreben malo bolj šolan glas in huda koncentracija, ki je pri teh letih lahko velik napor. Glede na to, da je to Šov Slovenija IMA TALENT si tudi iz tega vidika ni zaslužila zmage. Sicer ima talent, tega ne moremo zanikati, ampak še zdaleč ni bila med najboljšimi. Tukaj je posnetek njenega finalnega nastopa. Lepo, estetsko, nekajkrat konkretno zafušano. Ampak to se očitno tolerira, ker je še otrok... In Slovenija je še enkrat dokazala, da ne išče talenta, ampak nekaj prisrčnega. Dajmo na oder prikupnega otroka, ki nekaj dejansko zna in se imejmo radi. Ko bi bili vsaj inovativni... Pa so nas prehiteli. Že pred leti. Na isti oddaji v tujini je nastopila deklica, ki je pela isto pesem kot Lina prvič. Poleg tega je prav tako ljubka in še vizualno sta si podobni. Connie Talbot: Sem bila razočarana, ker sem imela upanje, da bo v Sloveniji končno zmagalo nekaj dobrega. Dve točki sta bili res takšni, ki bi bili opaženi tudi v ameriški različici, ki dejansko premore nekaj več talenta. Plesna skupina Maestro, ki je noro usklajena in Maja Keuc, definitivno eden izmed najboljših vokalov naše države. Kakorkoli... Odločilo je ljudstvo. Mimogrede... Deklica je danes že prepevala Saško Landero - čudno, da tega ni pokazala v oddaji, a ne? Krivim starše. V prvi vrsti. In v drugi ljudi, ki niso razmišljali, da je to kljub vsemu še vedno majhen otrok, ki verjetno ni pripravljen na realen svet. Kar je prav. Upam, da jo bodo starši znali vsaj zaščititi pred vsem tem pompom, ki pride zraven. DružinaNismo popolna družina. Tista s psom in veliko hišo, ki hodi vsako nedeljo na skupne izlete.Taki, malo hecni smo. Vsi imamo svoje muhe, navade, dobre in slabe strani. Kot povsod. Včasih se tudi skregamo in potem imam kak dan, ko se nočem pogovarjati, ker kuham mulo. Ampak, če bi imela izbiro bi izbrala prav takšno družino kot jo imam. Ne bi spremenila niti ene same samcate stvari. Niti ene osebe. Ko gledam nazaj, vidim da sem imela srečno otroštvo. Nič mi ni manjkalo in deležna sem bila tiste stvari, ki jo najbolj potrebuješ - ljubezni. Seveda sem nekje na poti bila tista muhasta najstnica, ki se ne strinja in vedno kljubuje, ampak to mine. Na srečo. Nikoli nisem zares razumela nesrečnih družin. Ljudi, ki so mi razlagali o starših in jih prezirali. Kako lahko preziraš nekoga, ki ti je dal življenje? Nekoga, ki te je naučil kako se zaveže vezalke? Ampak... Po drugi strani razumem. Iz vseh tistih zgodb o katerih sem poslušala. Razumem torej nekako še, ampak ne morem občutiti. Ne znam dati pravega nasveta. Še vedno mislim, da je družina tista glavna točka življenja. Ko ti gre vse narobe, ko nimaš nikogar in ničesar več, ti še vedno ostane tistih nekaj ljudi, ki bi zate naredili vse. In ti za njih. Iz preprostega razloga - ker se imate neskončno radi. Vem, da ni povsod tako. In vem, da sem lahko neskončno hvaležna za ljudi okoli sebe, se zavedam. In se smejem, ko se spominjam majhnih stvari. Prve vožnje s kolesom po nekem parku. Pa potolčenih kolen in nas opečenih od sonca, nekje na hrvaški obali. In velikih zabojev jabolk tam nekje, pred mnogimi leti. Pa tistih ur, ko trepetaš. Zares trepetaš za nekoga. In dolgih pogovorov, ki se zavlečejo do jutra. Pa vseh tistih smešnih sporočil, ki smo jih puščali na vartih ali na mizi. Solz. Sreče in žalosti. Teh mogoče ni bilo veliko, so bile pa pristne. Pogreb in rojstvo, ko krog življenja pokaže svoj pravi obraz. Branje pravljic pred spanjem in zeleni termofor, ko sem dobila prehlad. Toliko časa in toliko spominov... Toliko ljudi, ki so tukaj ali pa so bili. In toliko sreče v vseh teh letih. Toliko podpore in tolažbe. Lepo je imeti ljudi. Znanci neznanci in velike lužeDanes sem super volje, čeprav me je čas ves dan preganjal.Spet sem srečala nekega fanta, ki ga ne poznam. V zadnjem času sem ga videla že vsaj petkrat. Sem se morala skoraj zadržati, da ga nisem pozdravila, ker se mi zdi, da je že skoraj znanec. Sploh po tem, ko sem se mu zadnjič prav butasto nasmehnila. Smešno, kako si nekatere ljudi zapomnimo brez pravega razloga. In te začne zanimati kdo je, kaj počne. Ampak čar je ravno v tem, da ne veš, ker lahko ima vsak dan drugačno ime. Vsak dan je nekdo drug. V ponedeljek je umetnik, v torek poštar, v sredo skrbi za babico, v četrtek spušča zmaja in v petek skrbi za svojo mlado družino, ki živi v enosobnem stanovanju. Pravljice so prijetne. Preveč vsega je bilo danes in kar naenkrat je bil večer. In dež, kot se za Ljubljano spodobi. In jaz. S kolesom v mestu. Malo sem razmišljala, če bi kolo pustila pri prijateljici pa sem se odločila, da ne, ker ga jutri potrebujem. Teh nekaj kilometrov bom pa že preživela. Najprej sem malo preklinjala v glavi, ker me je res zeblo v prste. In semaforji so se zarotili proti meni. Same rdeče. Ko sem bila v nekem trenutku premočeno kot cucek, sem se odločila, da se bom imela dobro. Zakaj bi jamrala, če ni potrebe. In sem iskala tiste velike luže in se vozila po njih. Ko sem videla kakšno novo so se mi oči kar zasvetile. Še mraz je izginil. Smejala sem se kot kak otrok in šla po stranskih ulicah, da je trajalo dlje. Kdo pravi, da ne aprilski junij ne more biti dober? Pomladna. Končno!Včasih pride pomlad malo prepozno.In letos je bilo tako. Sta bila april in velik del maja preveč komplicirana. Sicer bo res čisto kratko, ker se kmalu začne junij in študentje dobro vemo kako izgleda ta mesec... Ampak vseeno. Neprespane noči, topel veter, plohe, sonce, kratki rokavi... Splača se! Pa vsa čustva, ki pač pridejo s pomladjo, čeprav z njo pogosto tudi izginejo. Spet čutim tisto paleto občutkov. Vse skrajnosti. In mi paše, ker zaradi tega vem, da sem. Še lepše je, ker se ne obremenjujem preveč. Trenutki so dovolj. Ne rabim zavetja in tistega občutka varnosti, ki ga imajo vsi tako radi. Včasih bi bilo sicer prijetno, ampak enostavneje je biti kot ptica, ki pride in gre. In sem se odločila, da bom še nekaj časa ostala ptica, čeprav nekateri ne razumejo. Lepo si je vzeti čas zase, tudi ko ga nimaš. Ampak danes še lahko... Potem pa se vržem v knjige in končam s socialnim življenjem do julija. No, kak dan vmes bom že našla. Preveč dobrih stvari je, da bi jih kar tako prezrla... Trenutno stanje duha: Zeleno { Prejšnja stran } { Stran 1 od 16 } { Naslednja stran } |
Na kratko o meni Asinya.eDnevnik.si
Na prvo stran Osebna stran Arhiv sporočil Kaj pišejo moji prijatelji Foto album Zanimive straniKategorijeNajnovejša sporočilaSrečnoPa sem le dočakala Iskanje Barve Nedelja Moji prijateljiAngelcekdiDi Cocka Incognito naya sahaya conchracuss nikcy veronika89 teni tasha anej kayca vesnaakavesna regrat babooschka kellye bettyka lusi donna shade spelca92 aljazek teena001 Teichy Teychy dancer mm mint razkritOdkrito BTW tritogeneja zvezdice BelaBrada bibi tea FaLLeN petraM mezicar007 Trin metty rega tinaluzar fetis 4ever bzk Nenya nyna Kaisa teenager ILUSIONS honeybee alesmaister igralec ptjeln zalcy arcalimo arab petruska KiTTeN sabyy banalno sunie mateec crystal THEaxRawr freya inside Lurovke thfy sheehs morskadeklica zuzzu68 janalumnus larakazanovski Mayita 3141593 drsalka liberta 
Število zadetkov: 299146 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Pogoji uporabe - e-pošta: info@eDnevnik.si Vse pravice pridržane. © 2005-08 eDnevnik |