
Na prvo stran eDnevnika \| Slovenski blogerski časopis

Razvoj besede v zapisih misli

Bomo prevzeli kontrolo?

19. 03. 2010, ob 09:45
Sklop: vsakdan | komentarji: 0 | Stalna povezava |

Danes se pričakuje nov korak v sporu med generalno državno tožilko Barbaro Brezigar in pravosodnim ministrom Alešem Zalarjem. Ob robu vseh izjav in pričakovanj, ki jih goji prihajajoče srečanje, se mi zdi vredno izpostaviti razmišljanje Zalarja po spremembi načina imenovanja generalnega državnega tožilca.

Kot lahko beremo, se Zalar zavzema, da se politika umakne iz postopkov kadrovanja pravosodnih funkcionarjev. Nekako gre med vrsticami brati, da bo nov (politično neodvisen?) sistem deloval bolje in do podobnih sporov ne bo več prihajalo.

A vendar. Če kdo pričakuje, da zaradi proceduralne spremembe pri imenovanju generalnega državnega tožilca in drugih funkcionarjev ne bo prihajalo do spora med njimi in politiki, živi v nenavadnem svetu. A če Zalar vseeno misli iskreno, se mi poraja vprašanje, ali ga pri trenutni vodji tožilstva bolj moti to, da se z njo ne strinja, ali to, da je ni imenoval sam. Glede na zgodovino odnosa med njim in Brezigarjevo lahko glede tega vsak sklene svoj zaključek. Upoštevajoč že skoraj pogovorno omreženost Slovenije in skrivanja za raznimi organi pa se mi zdi, da bo šlo predvsem za postavitev sistema, v katerem bodo politične akcije manj očitne - a nič manj prisotne.

Vprašanje torej je, ali lahko dejansko pričakujemo nek nov, politično in predvsem družbeno (!) sprejemljiv postopek, kjer se bodo tisti, ki jim je zaupano vodenje države (vseh vej oblasti), zmogli zastopati stališča več kot le peščice ljudi. In vprašanje je, ali smo državljani pripravljeni vzeti kontrolo nad lastno državo, ali pa bomo pustili, da z njo po svojem občutku upravljajo razne mreže, ki se skrivajo za "civilno-družbenimi" imeni.

200 evrov kazni je premalo

24. 02. 2010, ob 16:35
Sklop: vsakdan | komentarji: 1 | Stalna povezava |

Vendar ne za napačno parkiranje, temveč za občinske odloke, ki se postavljajo nad ustavo in za vsakega, ki je glasoval za njih in s tem uvedel zmedo in nejasnost pri zagovljanju reda.

Če bomo dejansko imeli takšno stanje, da bo zakon predvideval eno definicijo (npr. bankine), vsak občinski odlok pa bo lahko ponudil svojo ... potem bomo le še korak do popolnega kasoa - in ne reda, kot govori ljubljanski župan. Kdo bo sploh še vedel, za koliko te bodo lahko kaznovali v nekem prekršku; če bo policija delala po zakonu, mestni redaji po svojih pravilih ... potem lahko le še upamo, da srečamo tistega, ki bo v dani situaciji računal manj ... in obračunan sosedov prekršek bo štel veliko več evrov, zgolj zaradi tega, ker ga je popisal drug "organ pregona". Pa smo uzakonili neenakost pred zakonom. In kdor pravi, da je odlok nad zakonom se moti - dokument se očitno postavlja tudi nad našo ustavo.

Drug primer je seveda parkiranje blizu kolesarnice, kjer te lahko kaznujejo s precej večjim zneskom, kot če svoje vozilce pustiš kar na kolesarski stezi ... In če bi sklepal, da višina kazni odraža stopnjo ogrožanja, potem verjetno nekdo v Ljubljani meni, da ima zelo gibčne kolesarje, ki so še najbolj nerodni v počasnem gibanju po dveh nogah, ko iz kolesarnice skušajo vzeti svoje prevozno sredstvo ... zato je za parkiranje tam potrebno odšteti 200 evrov in za parkiranje na kolesarski stezi 40 evrov.

Si predstavljam, da svetniki, ki so glasovali za tak odlok, niso imeli namen sprejeti takšnega kaosa. Vprašanje kdo vse ga je prebral, in če se je kdo morda vprašal, kaj pa o zadevi pravi npr. Zakon o varstvu v cestnem prometu ...

In če bi bil za napačno parkiranje ob 200 evrov, bi moral biti svetnik, ki je glasoval in vsak, ki se je podpisal pod "nadustavni odlok" razrešen s svoje funkcije, saj niti 200 evrov kazni za vsak napačen člen ne bi bilo dovolj, da bi nehal s svojimi napakami - in kazni so za to, da ljudstvo (tudi politike) vzgajajo.

Ampak pri nas še nismo našli prave palice za vzgajanje politikov.

Drsalnice, njihovi vzroki in posledice

21. 01. 2010, ob 08:59
Sklop: vsakdan | komentarji: 0 | Stalna povezava |

Zdi se, da nekateri tehtajo med stroški za čiščenje snega s pločnikov in stroški zdravljenja po padcu na ledenem pločniku. In glede na očiščenost pločnikov v Ljubljani in vrsto na urgenci se jim še vedno izplača.

Po mestu že dolgo ni snežilo, vendar so pločniki v veliki meri še vedno zasuti s snegom. In če se spomnim na zakon, ki prepoveduje postavljanje sveč ob ceste, ki da motijo voznike, me zanima, zakaj ni v zakonu predpisano tudi postavljanje kupov snega v križišča tik ob prehodih? Če pešec že najde pot skozi gomilo trde vode, je ključno vprašanje, ali ga bo izza kupa nekoč belega snega mimovozeči voznik pravočasno opazil ... Na več mestih po Ljubljani pa dejansko ne vidiš, ali bo kdo stopil na prehod za pešče, dokler ni že tam ...

Pravim pa, še dobro, da ni več nesreč in žrtev očitne malomarnosti zaradi nespoštovanja javnosti. Upam, da se bo večina snega prej stalila, preden bo zapadel nov, sicer bodo po radiu lahko še bolj naglas govorili, da naj ljudje ostajajo doma, da se ne polomijo na ledu - kot da bi bili v srednjem veku sredi kuge. Pa vendar se pogovarjamo o snegu.

Pomoč in subvencije

22. 04. 2009, ob 11:37
Sklop: vsakdan | komentarji: 1 | Stalna povezava |

Vlada pripravlja pomoč za vse ogrožene skupine prebivalstva, a hkrati načrtuje zmanjšanje subvencij za prehrano. Torej bo varčevala pri študentih, ki že tako in tako nimajo dovolj štipendij a hkrati visoke stroške bivanja. Pa še Janković napoveduje ukinitev subvencij za LPP za vse, ki niso iz prestolnice.

Bo treba na ulice?