Sem podgenij odporen na kritike in žaljivke, ki z radovednostjo in skepticizmom išče oziroma se povezuje z Resnico. Ko bom Resnico našel, bom ali modrec ali pa norec. Resnica je neskončna - prevelika, da bi jo lahko opisal s končno mnogo besedami. Pisanje tega bloga mi pomaga razbistriti lastne ideje in jih povezati z mnogimi drugimi. Brezkompromisne in brezprizivne, ignorantske, psihološko nasilne fundamentaliste znam "stisniti za vrat", sicer pa stremim k samospoznavanju, brezpogojni ljubezni in samoobvladovanju ob ekstremnih psiholoških situacijah. Rad se hecam s tistimi, ki hec prenesejo.
Tušmobil - prepovršna ali tatinska družba (oziroma določeni zaposleni v njej)?
Objavljeno 28. 10. 2009 ob 12:12 v kategoriji Komunikacija
Pomislite, da dobite na dom račun za izlet na Bahame, kamor niste imeli nikoli v življenju namen potovati, ali pa račun za najemnino v hotelu s petimi zvezdicami, v katerega niste nikoli vstopili. Jaz imam konkreten primer, kako mobilni operater od tebe zahteva, da pokriješ stroške naročnine, čeravno nisi njihov naročnik in te, ker računa ne poravnaš, toži.
Članek spada nekako med socialno rast. Moj namen je na primeru pokazati, kako te veliko podjetje lahko mirno zajebe, ko gre za male (pod tisoč €) denarje in se ti ne splača niti tožiti ga, ker bi šlo za to preveč časa in bi imel preveč stroškov na tožilstvu in pri odvetniku, ki bi se po razsodbi na sodišču najverjetneje porazdelili med toženo in tožečo stranko. Meni je bilo v veselje ukvarjati se s tem, prav radoveden sem bil, kako se bodo stvari razpletle čez več mesecev, ob ubadanju s tem pa sem pridobil koristne informacije in izkušnje. Izid mojega primera objavljam, da bi se kdo iz njega kaj naučil in pa z namenom, da kritiziram določene zaposlene podjetja Tušmobil, katerih komunikacija je poden od podna, kar bom z argumenti tudi pokazal.
Izvedel sem, da lahko kot telekomunikacijsko podjetje pošljem poljubni osebi x (npr. Franci Pravičen) račun za neke y stroške, ki jih nikdar ni naredil. Pisal bom v personifikaciji in se delal, kot da sem jaz to podjetje, ki ima med zaposlenimi za delo s strankami neizkušene študente, ki se po potrebi menjavajo. Francija lahko smatram za naročnika in pričakujem, da poravna stroške naročnine. Ker/če Franci teh stroškov ne poravna, mu lahko (ponavljam, kot podjetje) pošljem opomin, in ko/če pokliče na informacije in me z začudenjem sprašuje, za kakšne račune naj bi šlo, mu lahko rečem, da ga bom poklical nazaj, potem pa tega ne naredim.
Čeprav je Franci dobil na svoj poštni predal moj račun, si lahko izmislim, da njegov poštni predal sploh ne obstaja in pošljem račun kar njegovim staršem. Ko mi Franci pošlje dopis, v katerm navaja, da ni moj naročnik, mu pošljem odgovor, v katerem navedem, da sem njegovo naročniško razmerje preklical, ampak da mora plačati obveznosti preteklih mesecev.
Ko me Franci petič kontaktira in se ga mi še vedno ne uspe znebiti, lahko naročim svojim odvetnikom, da oddajo vlogo proti Franciju na tožilstvo in mu naložijo za vrat sodišče, ki z rubežem denarnih sredstev zaseže njegov bančni račun, brez da bi se pozanimalo o tem, ali je Franci sploh dolžen poravnati bilokakšno obveznost do mene. Zanimivo je, da sodišču dejansko po zakonu sploh ni treba preverjati resničnosti tega, kar odvetnik podjetja napiše proti tebi. Med sklepi, ki jih dobiš v izvršbi od okrajnega sodišča, ti napišejo: "Sklep o izvršbi je bil izdan le na podlagi podatkov, ki jih je posredoval upnik v predlogu za izvršbo in sodišče resničnosti njihove vsebine ni preverjalo."
Če mi Franci pošlje dopis, kjer navaja, da sploh ni naročnik in da ni mogel narediti nobenih stroškov, in mi kot prilogo pošlje račun RM08-036141, katerega smo mu poslali, mu lahko odpošljem pisni odgovor, v katerem ga vljudno prosim, da naj poravna odprte obveznosti (mimogrede navedem čisto neko drugo številko računa (RM09-521316), o katerem sploh ni bilo govora), in ga obvestim, da je zamudil rok (14 dni po prejetju računa) za reklamacijo.
Da bi mu malo otežil komunikacijo, se niti ne podpišem z imenom, ampak kar "Služba za reklamacije". Njegovega dopisa pravzaprav sploh ne rabim prebrati, lahko samo poškilim vanj in potem pišem, kot da ima Franci še kakšno izbiro pri poravnanju obveznosti, čeravno sem s pomočjo odvetnika poskrbel, da mu je sodišče z rubežem denarnih sredstev zaseglo bančni račun. V vsej hlinjeni vljudnosti, oziroma po vsej zmedeni birokraciji, mu lahko, kar je precej ironično, v nekem stilu napišem še, da skušam biti zelo prijazen do strank ("ker bo vaše zadovoljstvo v prihodnje naš edini cilj, nas lahko v primeru dodatnih vprašanj pokličete na brezplačno številko"), pa da se mu zahvaljujem za zaupanje.
Vse to lahko naredim. Ne verjamete? Hihi, če ne, vaše ne-verjetje nič ne obrne dejstev, ki so nasprotna. Zdaj pa konec s personifikacijami. Podjetje, ki ni le zmožno kaj takega narediti, marveč je nekaj zelo podobnega storilo meni, je Tušmobil, s katerim nimam preteklih nesporazumov in tudi nobenih zamer ne gojim do njega.
--- Zgoraj sem zadevo izjemno poenostavil, spodaj pa je sporočilo, ki sem ga poslal Tušmobilu po njihovih čudnih igricah z mojim nekdanjim naročniškim razmerjem. Konstruktivno bom skritiziral Tušmobil zaradi preveč napak, ki si ga je (oziroma so si ga nekateri zaposleni) izvolil storiti v mojo škodo, oziroma predstaviti vam, kako določeni njihovi delavci ne opravljajo stvari tako, kot bi morali, in imajo slab odnos s strankami in bivšimi strankami. Kaj temu botruje, ne vem. Morda je na čelu njihovo neznanje, morda površnost, morda neusklajenost, morda celo podlost in si drznejo "jebati človeka v glavo na tak način, da bi izpadli čimbolj lepi in nedolžni?" Preberite članek in presodite sami.
Najprej bo pred vami sporočilo (brez prilog, ki sem jih poslal na firmo), potem sledi njihov odgovor, ki se sploh ne nanaša na moj ugovor, potem pa še sklepna misel.
Boris Turk Lobetova 13 8000 Novo mesto
Tušmobil d.o.o Brnčičeva ulica 49 1231 Ljubljana-Črnuče
Zahteva za storniranje napačnih podatkov o naročniškem razmerju in preklic zahtevkov za plačilo odvečnih položnic oziroma prošnja za kompromis
Spoštovani!
Spodaj podpisani Boris TURK zahtevam oziroma lepo prosim, da v svojih bazah nemudoma popravite napake glede mojega naročniškega razmerja. Zaračunali ste mi naročnino za mesec, v katerem nisem bil več naročnik, na koncu pa naj bi, če poenostavim, v zameno za cirka pet kratkih klicev v slovenska telofonska omrežja in pet SMS-ev plačal skoraj 200 EUR.
V torek, 17.7.2008 sem v Tušmobilovem centru na Trubarjevi sklenil naročniško pogodbo s št. M08-045574, ki jo je potrdila vaša posrednica (delavka v tej trgovini) Tanja K. Tistega dne sem prejel SIM kartico s številko 893867002000394890898002 z naročniško številko 070854499, ki pa še ni bila aktivirana. Čez 5 dni, to je v četrtek, 22.7.2008 sem šel nazaj v vašo poslovalnico, kjer me je po posredovanju mojega prijatelja, ki je v mojem imenu uredil vse potrebno za prekinitev naročniškega razmerja, že pričakovala vaša uslužbenka Biljana. Izročila mi je obrazec za izklop naročniške številke, na katerega sem se moral po njenih besedah LE podpisati in nič drugega. Ko sem list podpisal, in vprašal ali je to vse in ali zdaj nisem več naročnik, je Biljana overila list in pritrdila z da. Sčasoma se je izkazalo, da bi bilo tisti trenutek vredno prebrati vse, kar je na obrazcu pisalo, saj to, da je bilo tisto vse, in da nisem več naročnik, ni držalo. Naročnik sem bil namreč še 2 meseca! Neverjetno, kako uslužbenci niso dolžni vedeti niti najbolj osnovnih stvari. Razlogi za odpoved naročniške številke, oziroma naročniškega razmerja:
rečeno je bilo, da bom dobil v vaši podružnici v Mestnem logu na razpolago specifičen telefon, ampak ko sem prišel tja, ni bilo o tem telefonu ne duha ne sluha
račun sem želel za pol leta zamrzniti, pa se to ni dalo (to je navedeno tudi na obrazcu za izklop naročniške številke)
ugotovilo se je, da ne nudite meni ustreznih ugodnosti pri klicih iz tujine
Na obrazcu za izklop naročniške številke Tušmobil jasno piše: „Odpoved naročniškega razmerja, podana med vključno 21. dnem prejšnjega meseca in vključno 20. dnem v tekočem mesecu, prične veljati s prvim dnem naslednjega meseca.“ To z drugimi besedami pomeni, da sem, ker sem se odjavil 22.7.2008, za dva dni zamudil interval odjave, po katerem bi prenehal biti naročnik 1.8.2008, in sem tako uradno prenehal biti naročnik te naročniške številke šele 1.9.2008. Pa mi je Tušmobil kljub temu naknadno zaračunal naročnino še za deveti mesec v letu.
Tušmobilova SIM kartica mi ni bila odvzeta, zato sem v mesecu avgustu leta 2008 za vsak slučaj preveril, ali deluje. Delovala je. Zdelo se mi je čudno, da bi kot nenaročnik lahko uporabljal Tušmobilove storitve. V nadalnjih nekaj dneh sem še nekajkrat preveril stanje. Menil sem, da gre verjetno za napako in počakal na konec meseca, ko me je presenetil Tušmobilov račun, kjer naj bi za cirka 5 klicev in 5 SMS-ev plačal kar celo mesečno naročnino. Menil sem, da gre za napako pri beleženju podatkov, saj v zavedenosti nisem vedel, da sem v tistem času bil Tušmobilov naročnik. Naslednji mesec sem od Tušmobila prejel nov račun, zato sem se takoj odpravil v Tušmobilov center v Novem mestu in odposlal dopis. Rečeno je bilo, da me bodo v parih dneh poklicali in me obvestili, kako stvari stojijo, pa nisem dobil odgovora. Tako sem šel po informacije nazaj v center na Trubarjevi v Ljubljani, kjer je delavka Tanja, ki je bila tudi mnenja, da nisem več Tušmobilov naročnik (kar ji je za oprostiti, saj se je šele uvajala v delo), klicala v Tušmobilove pisarne. Rečeno je bilo tudi, da me bo v roku pol ure po tem, ko je Tanja razčistila stvari, poklical Tušmobilov strokovnjak s tehničnega oddelka na številko 040215117, pa me ni do danes poklical nihče. Če bi me, bi to Simobil zabeležil. V pismu s položnico 108090041259 sem celo dobil sporočilo o tem, da poštni predal 1776, 1000 Ljubljana, na katerega sem že od vsega začetka dobival vaše položnice in opomine, ne obstaja. Isto je trdil Tušmobilov strokovnjak, s katerim se je na moje stroške pogovarjala prijazna delavka Tanja. Povedal je celo, da naj bi se položnice s tega naslova vračale, kar ne drži. V času pogovora sem pred njo držal ključ tega poštnega predala, v katerem sem tudi vsak teden pobiral pošto (med drugim tudi Tušmobilove položnice) in se nahaja na Čopovi v Ljubljani.
Tušmobilov odgovor na reklamacijo sem dobil šele 3.10. in to v pisni obliki. Tam je napisano, da mi sporočate, da ste mi na podlagi prejete odstopne izjave naročniško razmerje prekinili z dne 30.9.2008, in da bom moral, ker sem storitev v mesecu avgustu uporabljal, račune št. 108080041992 in 108090041259 poravnati. Kako je, lepo prosim, lahko bilo razmerje prekinjeno 30.9.2008, če pa sem prenehal biti naročnik 1.9.2008?
Kot radovedneža in bivšega naročnika, ki čedalje manj razmišlja o tem, da bi v prihodnje kdajkoli komurkoli priporočil naročniško razmerje s Tušmobilom, me zanima, po kakšni morali bi Vi od nekoga, ki bi uporabljal vaše klicne storitve v mesecu avgustu, pričakovali, da plača uporabo teh storitev za dva meseca, torej tudi za mesec, v kateremu storitev ni uporabljal.
8.10.2008 sem od Tušmobila prejel račun RM08-036141, kjer naj bi plačal mesečno naročnino tušmobil30 za obdobje 1.9.2008 – 30.9.2008. Od kod se je kar naenkrat pojavil še en mesec, to me navdušuje.
23.10.2008 sem prejel od Tušmobila opomin OPO08-002272, kjer je pisalo, da naj poravnam stroške treh mesecev. Na njem piše, da pri pregledu (dodajam: neurejenih) poslovnih knjig ugotavljate, da do dne 21.10.2008 še vedno nisem poravnal zapadlih obveznosti v znesku 88.57 EUR in da mi boste (ko na tak način pišem v drugi osebi, imam seveda v mislih odgovorne v Tušmobilu), če obveznosti ne poravnam nemudoma, v skladu z določili Splošnih pogojev poslovanja družbe Tušmobil d.o.o., naročniške pogodbe ter morebitnih sklenjenih aneksov k naročniški pogodbi omejili ali prekinili zagotavljanje storitev v okviru naročniškega razmerja. Oprostite, ne mislim nič slabega, ampak - ja pa menda ja ne no, vesel sem, da vam je končno uspelo. V tretje gre rado, pravijo. :-) Kakšne spet obveznosti naj bi jaz takrat imel kot nenaročnik in kakšno neobstoječo pogodbo ste mislili, da vam bo uspelo prekiniti?! Še posebej je čudno, da sem dobil tak opomin po tem, ko ste mi 3.10. sporočili, da od 30.9. naprej končno nisem več bil vaš naročnik (kar je bilo seveda, kot sem že povedal, zmotno, saj sem popolno odpoved naročniškega razmerja zahteval že 22.7.2008), kar naznanja na to, da v vaših bazah obstaja zapis o tem, da vaš naročnik nisem bil več. Vaše zahteve niso bile pravnomočne in sem jih dojemal kot spekulacije brez poznavanja zadeve. En mesec ste me obravnavali kot nenaročnika, naslednji mesec kot naročnika, en mesec ste napisali, da bom moral plačati 2 položnici, naslednji mesec ste pričakovali, da bom plačal 3. Povsem ste bili neresni.
V tistem času je na Lobetovo 13, 8000 Novo mesto prispelo pismo s Tušmobila naslovljeno na Toma Turka, imetnika Tuš klub kartice št. 2930000155005. Na Lobetovi ne živi noben Tom, pač pa Toni. Še en argument več, da je bilo z vašimi bazami nekaj narobe.
Suma sumarum – uredite svoje baze in ugotovite, kaj botruje vaši neusklajenosti, ne nadlegujte me več zaradi vaših napak, in upam, da vam bo moja kritika kaj koristila, pa da ste uvideli, da bi glede na čas, ki vam ga posvečam z namenom, da vaša družba doseže večjo učinkovitost in v prihodnje ne zapravlja časa po nepotrebnem, bil upravičen kvečjemu do nagrade, ne pa terjatve za stvari, ki jih nisem dolžen poravnati. Praviloma bi moral plačati le prvo položnico 1080900412591 (za mesec avgust), pa še v tem primeru je pretirano, da moram za približno 5 kratkih klicev in 5 sms-ev plačati 37,92 EUR.
Na žalost pa je stvar taka, da se meni ni več ljubilo tratiti časa s tem, ker sem imel z vami (ponavljam, v mislih imam družbo Tušmobil) slabe izkušnje in sem stvari pustil pri miru v upanju, da bo z vaše strani kak razumen človek ugotovil, da gre za napako in zavrgel primer, ali pa mi morda poslal opravičilo ali kaj podobnega, vi pa ste po več mesecih podali na sodišče predlog za izvršbo, o kateri sem bil obveščen od Okrajnega sodišča v Ljubljani po pošti 15.7.2009 (torej po enem letu), da se mi naloži še dodatnih 92,12 EUR. Izvršba naj bi se opravila z rubežem denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet. Sklep o izvršbi je bil seveda izdan le na podlagi podatkov, ki jih je posredoval upnik (Tušmobil) v predlogu za izvršbo in sodišče resničnosti njihove vsebine ni preverilo. Zoper sklep o izvršbi bi jaz kot „dolžnik“ lahko vložil pisni ugovor pri Okrajnem sodišču v Ljubljani, ampak bi za vložitev ugovora moral plačati sodno takso, in ko bi se stvari še bolj zakomplicirale, še kaj več, kar bi kaj kmalu naneslo mnogo več, kot 2 položnici, ki ste mi jih zaračunali po nepotrebnem, oziroma 1 povsem nelegalno (kot sem že povedal, zaračunali ste mi naročnino za čas, ko nisem bil naročnik). Predlagam, da mi v zameno za težave, ki ste mi jih nakopali, in skoraj 200€, ki jih moram plačati zaradi kdo ve česa, oddelite kaj v zameno (npr. kakšen bon, ki ga lahko uporabim v Tušmobilovih ali Tuševih trgovinah), jaz pa bom plačal vse tri položnice, plus zamudne obresti, vaše odvetniške stroške, vaše stroške za vračilo takse za predlog in sklep. Sam še študiram in sem brez rednih dohodkov, sem iskalec zaposlitve.
PRILOGE:
Izpolnjen obrazec za izklop naročniške številke, oddan v Tušmobilovi podružnici 22.7.2008
Položnice in opomini Tušmobila
Sklep o izvršbi
OPOMBE: Poslano tudi na naslov Tušmobil d.o.o, Resljeva ulica 16, 3000 Celje.
Želim Vam lep dan in računam na razumno razrešitev moje zahteve oziroma prošnje.
Ljubljana, 15.7.2009
Boris Turk
Na moj dopis sem dobil odgovor 23.7. Spet kot poprej nisem vedel, s kom se pogovarjam in spet kot poprej nisem vedel, kako naj se pritožim, saj so se podpisali le "Služba za reklamacije". Če bi jim poslal nov dopis, bi se moral pogovarjati z osebo, ki je že dobila v roke prejšnja dokazila, ali pa bi moral, če bi primer prevzela druga oseba, znova plačevati na pošti za priporočeno pismo polno dokumentov in dokazil, ki sem jih poslal že prejšnjič. Ker pa sem ugotovil, da celo tisti, ki dobijo prvi dopis v roke, "ne znajo/nočejo vsega brati", sem izgubil upanje. Njihov odgovor je bil sledeč:
Spoštovani,
na službo za reklamacije ste se obrnili z reklamacijo računa št. RM09-521316. V zvezi s tem vam podajamo naslednje pojasnilo.
Na podlagi splošnih pogojev poslovanja družbe Tušmobil, vam sporočamo, da mora ugovor naročnik vložiti v 15 dneh od dneva, ko je izvedel za izpodbijalno odločitev ali ravnanje Tušmobila, pri čemur se šteje, da je ugovor pravočasen tudi, če je vložen zadnji dan pritožbenega roka priporočeno po pošti. Če bi se rok iztekel na soboto, nedeljo, praznik ali dela prost dan, je ugovor pravočasen, če je vložen prvi naslednji delovni dan. Reklamacija ne zadrži plačila računa. V primeru, da je ugovor naročnika utemeljen, bo Tušmobil naročniku izplačal razliko preveč plačanega zneska. To izplačilo se praviloma opravi tako, da Tušmobil priznani znesek naročniku prizna kot dobropis na njegovem računu, ki se upošteva ob naslednjem plačilu.
Zaradi navedenih dejstev vaši reklamaciji ne moremo odobriti, zato vas ponovno vljudno prosimo, da odprte obveznosti do družbe Tušmobil poravnate v celoti.
V primeru dodatnih vprašanj smo vam na voljo od ponedeljka do petka med 8:00 in 16:00 uro, na telefonski številki 080 700 700 in na naslovu elektronske pošte: ReklamacijeMobile@tusmobil.si.
Hvala za zaupanje in lep pozdrav,
Služba za reklamacije Oddelek prodaje, Tušmobil d.o.o.
Če bi vedel, da se bom pogovarjal s kom resnim na drugi strani, bi jim poslal še odgovor, ampak menim, da se ne splača. Kljub temu pa naj ga vsaj objavim:
Vaš odgovor me je razjezil, pa ne zato, ker niste ugodili moji prošnji, ampak zato, ker vidim, da po vsej verjetnosti moje prošnje oziroma zahteve sploh niste prebrali pozorno, sicer ne bi pisali takih nesmislov. Polni ste klišejev in lepih besed, ki so le prazne obljube, s katerimi zapravljate moj čas. Upam, da bo sporočilo dobila v roke ista oseba, ki je obravnavala moj primer, saj ne mislim tratiti denarja še za nove poštne pošiljke že poslanih sporočil in dokazil zaradi tega, ker v odgovoru niste napisali, kdo osebno je obravnaval moj primer, da bi lahko vedel, na koga nasloviti zadevo.
Bom citiral, kar ste napisali in vas popravil na mestu.
Pišete, da sem se na službo za reklamacijo obrnil z reklamacijo računa št. RM09-521316 in ste mi poslali objasnilo. Ne vem, ali imate pri vas za en račun dve številki, ali pa ste kot poprej spet napravili napako, ker v moji reklamaciji ta račun ni naveden. So pa navedeni drugi računi, med katerimi je najpomembnejši RM08-036141 - račun za obdobje 1.9.2008 – 30.9.2008. V tem času jaz Boris Turk NISEM bil naročnik družbe Tušmobil in mi ni potrebno plačati položnice za mesec, v katerem NISEM bil naročnik. Sem pa (čeravno se mi to ne zdi prav) dolžen plačati položnice za prejšnja dva meseca, ko SEM bil naročnik. Zanimivo je, da tega v vašem odgovoru na podan dopis niste komentirali.
Naprej nadaljujete: "Na podlagi splošnih pogojev poslovanja družbe Tušmobil, vam sporočamo, da mora ugovor naročnik vložiti v 15 dneh od dneva, ko je izvedel za izpodbijalno odločitev ali ravnanje Tušmobila, pri čemur se šteje, da je ugovor pravočasen tudi, blablabla..."
Torej, jasno je, da mora ugovor NAROČNIK vložiti v 15 dneh od omenjenih dejanj, ne pa NE-NAROČNIK. Bi mi slučajno radi povedali, da vaša družba posluje tako, da razpošilja naključnim ljudem in bivšim naročnikom položnice naj plačajo storitve, ki jih niso opravljali, ker jih sploh niso mogli? Bi mi radi povedali, da je potem ta poljubna oseba dolžna zaradi vaših napak klicati v vaše pisarne in se ubadati z vašimi problemi? Bi mi radi povedali, da je ne-stranka! dolžna potem plačevati še opomine za te položnice? In bi mi navsezadnje radi povedali, da imate pravico ne-stranki poslati celo sodišče in rubež denarnih sredstev za vrat, če se odloči, da vaših problemov ne bo reševala? Taka družba bo namreč zelo izgubila na ugledu, vi pa boste prvi krivec za to. Taka mobilna telefonija ima velik minus. Že zdaj se mi dozdeva, da se skušate izogniti priznanju krivde in namerno zavirate postopek sporazuma, kar bi jaz dojel kot osebno žalitev, vi pa bi nosili nastale posledice.
Naj vam za lažje razumevanje naslikam zadevo še z analognim primerom. Recimo, da Lojze Pravični 1. junija pride v hotel Leopard in se dogovori, da bo tam do (vključno z) 10. junija. Po desetih dneh gre na recepcijo, kjer odjavi bivanje in vrne ključe. Nato pa v naslednjem mesecu dobi od hotela Leopard položnico za najemnino za 15 dni. Jaz sem v našem primeru ta Lojze Pravični, vi pa hotel Leopard. Tako, kot Lojze ne bi rabil plačati položnice za pet dni, ko v hotelu NI bil registriran, tudi jaz NISEM dolžen plačati položnice za dni, ko nisem bil naročnik družbe Tušmobil.
Potem pa ste napisali še zadnjo oporekanja vredno zadevo: "Zaradi navedenih dejstev vaši reklamaciji ne moremo odobriti, zato vas ponovno vljudno prosimo, da odprte obveznosti do družbe Tušmobil poravnate v celoti." Če bi prebrali, kar sem napisal v dopisu, bi vedeli, da nimam neke izbire pri tem, ali bom poravnal obveznosti ali ne, ker je sodišče z rubežem denarnih sredstev zaseglo moj bančni račun. Poleg tega ne velja, da ne morete odobriti moje reklamacije, pač pa je nočete, ker ravnate čisto birokratsko - formalistično, neživljenjsko se držite predpisov in vam ni mar za to, da ste mi zaračunali preveč.
Prav bi bilo, ko takole kritiziram, da ponudim bralcu še možnost, da si ogleda vse omenjene priloge, zato jih bom, ko pridem do skenerja, tudi objavil.
Zanimiva je tudi zgodba o tem, kako sem lani postal naročnik pri Tušmobilu in kako zaposlena študentka FDV-ja sprva sploh ni upala spisati naročniške pogodbe zame, ker sem kot osebni dokument podal vozniško dovoljenje, čeravno preberemo na gov.si naslednje: - Vozniško dovoljenje je osebni dokument, kot sta to osebna izkaznica in potni list. - Osebna izkaznica velja za osebni dokument kot sta to potni list in vozniško dovoljenje. - Potni list velja za osebni dokument kot sta to osebna izkaznica in vozniško dovoljenje. Še danes (28.10.2009) imajo Tušmobilovci na svoji strani napisano, da je pri sklepanju naročniškega razmerja potrebno pokazati ali veljavno osebno izkaznico (OI) ali pa potni list (PL), vozniško dovoljenje pa menda ni zadostno, ker na starem vozniškem dovoljenju ni navedenega stalnega bivališča, pri tem pa "pozabljajo", da imajo nova vozniška dovoljenja tudi podatek o naslovu stalnega bivališča in ga je možno uporabiti pri prehodu državne meje in velja kot identifikacijski dokument.Sicer sem pa preveril, kako je pri Mobitelu (http://www.mobitel.si/storitve/mobi-moneta.aspx) in Simobilu (članek Simobil, bog se jih usmili), in imajo tam enake zahteve
Sklep: Sprva sem menil, da je večja verjetnost, da imajo pri Tušmobilu težave pri organizaciji in da so površni, po vseh njihovih čudnih odgovorih pa pripisujem večjo verjetnost temu, da so nekateri pri Tušmobilu celo "iznajdljivi" in človeku ob prekinitvi naročniške pogodbe skušajo v času recesije čimveč pobrati... tudi na tak način, da se poslužijo lopovščine. Če pa se jim kdo zoprstavi, nahranijo še svoje odvetnike. Če bi želel, bi lahko že v začetku plačal cirka 90 € in se izognil vsej nepotrebni birokraciji, ampak so mi izkušnje, ki sem jih pridobil, veliko ljubše in vredne preostalega denarja, čeravno je šlo, finančno gledano, v mojo škodo.
Upor proti zakonu o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami
Objavljeno 7. 06. 2009 ob 09:20 v kategoriji Splošno
Je najboljše ekološko? Da, najboljše je ekološko.
Toda... Spet hočejo uvajati gensko spremenjene rastline (GSR) na Slovensko območje. Nisem proti študiju GSR v laboratorijih, sem pa proti temu, da se množično razširja v okolje tiste GSR, za katere se sploh ne ve, ali lahko ogrozijo biološko pridelano rastlinje in živalske vrste + ljudi same, ali ne.
Slovenski poslanci bodo jutri glasovali o zakonu o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami. Zakon, ki bi dovolil posevke gensko spremenjenih organizmov (GSO) v Sloveniji, je zelo razburil varuhe okolja, ki za jutri ob 14. uri pred parlamentom napovedujejo protestni shod. Tako bi radi opozorili na škodo, ki jo lahko na povzročijo GSO in posvarili pred možnostjo, da lahko multinacionalke, ki služijo z GSO, preko monopolnega obvladovanja hrane pridobijo popoln vpliv na človeka.
Kar ne nehajo s tem. 21.5.2009 sem pred parlamentom prisostvoval na protestnem shodu proti sprejemu tega zakona, čemur je namenjen tudi ta (cirka 3000 besed dolg) članek, spodaj pa objavljam videoposnetke s shoda.
Shod ni preprečil sprejetje zakona. Državni svet celo v sredo, 27.5.2009 ni izglasoval veta na 21. maja sprejeti zakon o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami. Če se bodo stvari zajebale, in se bo ogrozila strategija slovenskega kmetijstva, sprejeta v slovenskem državnem zboru, v kateri je med cilji zapisana podvojitev deleža ekološkega kmetijstva do leta 2015, se bom dobro spominjal, kateri so bili odgovorni za to. [Dodajam... 31.marec, 2010: odgovorni za to se nahajajo v Bruslju, saj žal ni moč prepovedati vzgoje GSR v prehrambene namene, brez da se poseže v EU zakone.]
Gensko spremenjen organizem (GSO) je organizem, v katerega je z uporabo sodobnih metod biotehnologije vnesen točno določen gen za točno določeno lastnost iz drugega organizma. GSO so lahko mikroorganizmi (bakterije, glive, virusi), rastline in živali.
Definicije
V skladu s slovensko zakonodajo je ''GSO organizem, z izjemo človeka, ali mikroorganizem, katerega genski material je spremenjen s postopki, ki spreminjajo ta material drugače kot s to poteka v naravnih razmerah s križanjem ali rekombinacijo.''
Podobna je definicija iz evropske zakonodaje: "GSO" pomeni organizem z izjemo človeka, katerega genski material je bil spremenjen na način, ki se ne pojavlja v naravi s križanjem in/ali naravno rekombinacijo.''
Mednarodni protokol ima za GSO sledečo definicijo: ''GSO je organizem z novo kombinacijo genskega materiala, ki je nastala z uporabo sodobne biotehnologije.''
Trenutno stanje V prosti prodaji so zaenkrat le gensko spremenjene rastline. V letu 2006 so gensko spremenjene rastline rasle na 100 milijonih hektarov kmetijskih površin, kar je enako 50-kratni površini celotne Slovenije. Gensko spremenjene rastline so gojili v 22 državah sveta, med katerimi je tudi 6 držav članic EU. Najbolj razširjene gensko spremenjene rastline so soja, koruza, bombaž in oljna ogrščica, manj razširjene pa buče, papaja, lucerna in riž.
Mnistrstvo za kmetijstvo je že leta 2006 hotelo, da parlament sprejme zakon o soobstoju gensko spremenjenih rastlin (GSR) z ostalimi kmetijskimi rastlinami. Temu so sledile številne peticije. Ne za, temveč proti. Tudi sam sem se udeležil zbiranja podpisov proti. Sam sem pristaš BIO prehrane, zato mi tak zakon ne ustreza. GSO se nekontrolirano razmnožujejo in lahko za vedno okužijo tudi polja kmetov z gensko nespremenjenimi pridelki. Glede zbiranja podpisov... poteza omenjenega ministrstva je bila zelo svinjska. Javna razprava o tem je namreč leta 2006 potekala med 3. in 31. avgustom, ko so ljudje na dopustih.
Zdaj je državni zbor sprejel (45 poslancev za in osem proti) zakon o soobstoju gensko spremenjenih organizmov (Act on Co-existence of Genetically Modified Plants with Other Agricultural Plants) , ki naj bi začel veljati 16.6.2009. Preberete ga lahko na strani http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200941&stevilka=1980. Rad bi izrazil pohvalo ljudem, ki so ga osnovali, saj je precej obširen in skrbno razdelan, spregovori o mnogih perečih zadevah. Ampak nikakor pa to, da je zakon sestavljen, ne pomeni, da bi ga bilo že zdaj dobro sprejeti & uveljaviti! Ni še čas za to in kakor se meni dozdeva, še par desetletij ne bo. Nekatere organizacije opozarjajo, da je študija KIS, ki govori o 60-metrski razdalji, za določanje varovalnega pasu popolnoma neustrezna, saj ne upošteva vseh dejavnikov. Nesprejemljivo je tudi določilo, po katerem je potrebno živilo označiti kot GSO, če to vsebuje 0,9% GSO. Strinjam se z organizacijami, katerih stališče je, da mora biti meja detekcije GSO 0,1% prisotnosti GSO, saj 0,9% velja le za nenamerno in tehnično neizogibno prisotnost. V zakonu mi je eden najlepšijh 30. člen, ki govori o kaznih.
30. člen (hujše kršitve)
(1) Z globo od 5.000 do 250.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki:
– prideluje GSR v nasprotju s 4. členom; – ne prideluje GSR v skladu s prijavo pridelave GSR, na podlagi katere je bila oseba vpisana v register pridelovalcev GSR (prvi odstavek 9. člena); – pri pridelavi GSR ne izvaja ukrepov iz 6. člena tega zakona, ki jih je navedla v prijavi pridelave GSR, na podlagi katere je bila vpisana v register pridelovalcev GSR (drugi oziroma tretji odstavek 9. člena); – ne izpolnjuje obveznosti pridelovalca GSR iz četrtega, petega, šestega, sedmega, osmega oziroma devetega odstavka 9. člena tega zakona; – pri pridelavi GSR na območju za pridelavo GSR ne izvaja ukrepov iz četrtega in petega odstavka 12. člena tega zakona; – na območju za pridelavo GSR ne prideluje kmetijskih rastlin, ki so GSR, in drugih kmetijskih rastlin iste vrste, kakor so GSR, v skladu z dogovorom o območju za pridelavo GSR iz tretjega odstavka 10. člena tega zakona oziroma v skladu z letnim načrtom pridelave iz prvega in tretjega odstavka 12. člena tega zakona (prvi odstavek 13. člena) in – ne izpolnjuje obveznosti podpisnikov dogovora o območju za pridelavo GSR iz drugega, tretjega, četrtega oziroma petega odstavka 13. člena tega zakona.
(2) Z globo od 10.000 do 500.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo. (3) Z globo od 3.000 do 150.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost. (4) Z globo od 1.000 do 10.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika. (5) Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
Dr. Branka Javornik, profesorica genetike in biotehnologije na Biotehniški fakulteti, je izjavila, da je Slovenija zastavonoša v gonji proti GSO ter da za to ni nobene potrebe.
Predstavniki Čebelarske zveze z vidika čebelarstva v Sloveniji ne vidijo možnosti nikakršnega soobstoja z GS rastlinami.
Inštitut za trajnostni razvoj je izrazil mnenje, ki se mu pridružujejo tudi Greenpeace Slovenija, Zveza Biodar in Umanotera, da zakon sicer podpira, vendar predvsem zato, ˝ker bo odpravil sedanjo pravno praznino, ko je dovoljena gojitev vseh GS rastlin, ki so ali bi še bile odobrene za gojenje na ravni EU.˝
Bolj neposredni so v Združenju za zdravo Slovenijo, ki so včeraj pred DZ pripravili protest. Zahtevajo oziroma predlagajo petletni moratorij na gensko spremenjene rastline, kot so to storile nekatere druge evropske države.
Zakon o soobstoju GSR z ostalimi kmetijskimi rastlinami je po mojem mnenju več kot ne finta ("rabimo zakon o GSR, da bomo nadzirali GSR" => namesto zakon o prepovedi GSR se sprejme zakon o soobstoju => mnogi, ki so se prej upirali, postanejo zadovoljni, da obstaja vsaj nek zakon glede GSR). Zakon o moratoriju bi bil povsem ustrezen in bi tudi lahko zaobsegal člene o kakšnih inšpektorjih, ki bi motrili nezakonito vzgojo GSR. [Dodajam... 31.3.2010: Če gre za finto, gre za finto s strani EU, ki ne omogoča, da bi se v Sloveniji sprejel zakon o moratoriju za neomejen čas na čisto vse GSR, pač pa dovoljuje zgolj moratorij na specifično GSR. In še tega se lahko doseže šele po dolgih komplikacijah, kot mi je zaupala Anamarija Slabe, omenjena spodaj].
Članek, ki ga berete, ne kaže neopredeljenosti. Gre za moje mnenje. Jaz zahtevam! zakon o moratoriju (odlogu) na gojenje gensko spremenjenih organizmov v Sloveniji. [Dodajam... 31.3.2010: V mislih imam moratorij na vse GSR, ki se uporabljajo v prehrambene namene. Izvedel sem, da naši poslanci v Sloveniji sami o prepovedi gojenja GSR v prehrambene namene sploh niso mogli odločati, saj bi bilo treba iti v Bruselj in spremeniti EU zakonodajo]. Nisem bil za sprejetje zakona o soobstoju GSR z drugimi rastlinami in ne želim, da začne veljati že 16.6.2009. Kakšne prijeme ima država proti manipulaciji multinacionalk, da te ne bodo pridobile kontrolo nad hrano in nas držale v šahu?! Strateški interes bi moral biti, da Slovenija ostane ekonomsko neodvisna od multinacionalk. Nesprejemljivo je, da multinacionalke (ki opa! z GSO ravnajo kot z zasebno lastnino), beležijo velike dobičke, večina kmetij in večji del živilsko-predelovalne industrije pa so v velikih težavah ali celo pred propadom. Pridelovalca hrane (kmeta) je treba približati potrošniku, brez nepotrebnih posrednikov. Nadalje, znanstveniki nas niso oskrbeli z raziskavami, ki bi lahko potrdile neškodljivost GSR. Prej nasprotno, razen nekaterih znanstvenikov, ki delujejo na strani brezobzirnih lobijev in so s korupcijo in še kakšnimi ego-silami ter grožnjami primorani k objavljanju lažnih, oziroma zavajajočih rezultatov raziskav, katere potem tisti, ki se na njih skliujejo, še dodatno po svoje napačno interpretirajo. Prav zato je britanska vlada vložila moratorij na rabo gensko spremenjenih izdelkov, vse dokler ne bo trdnih dokazov, s katerimi bi lahko absolutno izključili morebiten negativen učinek tovrstnih izdelkov na človekovo zdravje.
Koliko pa drži prepričanje, da vse znanstvenike plačujejo korporacije, da zagovarjajo te organizme?
Jasno je, da stroka ni enotna. Nekateri so zelo proti, drugi poudarjajo, da ni zadosti podatkov in dokazov, da bi se lahko opredelili. Pred kratkim so na Norveškem opravili raziskavo, ki so jo delali sociologi, o tem, kaj znanstveniki menijo o genski tehnologiji in kakšno je njihovo ozadje. Ugotovili so, da zagovorniki večinoma delajo za to industrijo oziroma v inštitutih, ki jih ta financira, in da so ti znanstveniki večinoma ozko specializirani. Skeptični znanstveniki pa navadno delajo za finančno neodvisne institucije in imajo poleg (mikro)biološke tudi okoljsko izobrazbo in širši pogled na problem. Sklep norveških raziskovalcev je bil, da morajo politične institucije pri načinu odločanja o teh tehnologijah poskrbeti, da sodeluje dovolj široka paleta strokovnjakov. To je potrdilo tudi naš način razmišljanja.
Nadvse priporočam tudi ogled dokumentarca, pred kratkim predvajanega na SLO2, z naslovom HOME (v Sloveniji znan pod naslovom Zemlja Naš Dom): http://www.youtube.com/homeproject
V njem je precej opazno, v kakšno opustošenje zemlje pelje neustrezna industrializacija, ki jo določene multinacionalke podpirajo.
O moratoriju so že marca 2008 govorili pri Zares, ko so so jih snemali za www.vest.si:
Aja, saj res, pred vrati so volitve, jaz sem pa omenil ime stranke. Sedaj bodo kakšni brihtneži (v mislih imam betonoglave politične fanatike ) verjetno takoj pomislili, da ni moj članek nič drugega kot reklama za Zares. Kaj čem, poslužil sem se njihovih informacij in to ravno pred volitvami. Se kesam. Bo v redu? Bom omenil še Darkota Kranjca s Stranke mladih Slovenije. Spodaj si boste lahko ogledali en videoposnetek, kjer Darko govori na protestnem shodu. Poleg njega pa še predsednik Zelenih Slovenije Vlado Čuš.
Janez Penca - moj bivši učitelj angleščine na Tehnični gimnaziji, atlet, človek, ki se v službo vozi s kolesom, človek, ki prebere veliko strokovne literature na temo okoljevarstva, in o tem osvešča tudi druge, mi je leta 2006, ko sem mu posredoval zgoraj omenjeno peticijo, poleg tega, da je peticijo že podpisal na ekološki tržnici, povedal še naslednje:
Zelo me veseli, da si tako osveščen, saj to pomeni, da kažeš globalno solidarnost s tistimi, ki bi jim patentirano GS seme naredilo največ škode, to pa so najrevnejši ljudje, ki iz svojih semen pridelujejo hrano samo za to, da preživijo. Okrog 1 milijardo jih je. O morebitnih (in še neznanih) posledicah GS hrane za človekovo zdravje in zdravje narave nasploh pa ni da bi govoril. ...
Mapa s peticijo še ni prišla do mene, bom pa jutri povprašal po njej in zgrabil priložnost, da bom deloval tako, kot sem zapisal v enem od svojih člankov (ki je tudi na mojem blogu na spletni strani www.vrhunski-dosezek.com) v katerem vidim okoljsko vzgojo v šoli kot subverzivno dejavnost. Odrasli svet, tj. politika, "ekspertne skupine" itd., naravo uničujejo zaradi profita, šolarjem in učiteljem pa "dovolijo", da se gredo ekologijo in tešijo sanje o poštenem, pravičnem, zdravem svetu.
Članek "Gensko spremenjena hrana na naši mizi" (Tili Kojič) iz revije Viva dokaj suvereno in neopredeljeno spregovori o GSO. Predstavi nam morebitne prednosti in slabosti GSO. Članek omenja (navidezne) pluse:
Nekatere gensko spremenjene rastlinske kulture so postale odporne na posamezne žuželke, parazite in škodljiv plevel, zaradi česar ni več treba uporabljati nekaterih insekticidov in pesticidov, kar pa pomeni omejevanje onesnaženosti okolja.
Raba GSO bi lahko zmanjšala lakoto po svetu v najrevnejših državah sveta, ker bi imele gensko spremenjene rastlinske vrste znatno večji pridelek in tako v veliki meri zmanjšale izgube.
Kar piše o zmanjševanju lakote, je, kar se mene tiče, totalna bedarija, o čemer bom spregovoril kasneje. Potencialne (in ne zagotove!) prednosti GSO pa v resnici mnogokrat vzdržijo zgolj v teoriji, in so, milo rečeno pravljica, v kar se lahko prepričamo z ogledom dokumentarca "Life running out of control - Genetically Modified Organisms"
Kojič omenja tudi številne (potencialne) minuse, na katere opozarjajo mnogi znanstveniki (in katere znajo včasih nekateri goreči nasprotniki GSO napihniti):
Ni možno z natančnostjo opredeliti problemov, ki izhajajo iz proizvodnje in uživanja gensko spremenjenih živil, predvsem zato, ker primanjkuje dolgoročnih poskusov.
GSO morebitno povzroča razvoj novih vrst alergij, ker se v pridelavi živil in proizvodnji hrane pojavljajo novi alergeni in toksini.
Transgena semena lahko povzročijo odpornost na običajne antibiotike.
GSO morebitno vplivajo na povečevanje preobčutljivost na posametna živila, zlasti na gluten, kar se izrazi kot kronična bolezen z imenom celiakija.
Že obstoječe GSO v naravi je skoraj nemogoče zaustaviti/umakniti, saj se samostojno razmnožujejo, migrirajo. Novi GSO prispevajo k temu, da obstaja nevarnost nepovratne kontaminacije ekosistema.
Obstaja nevarnost dolgoročno nepredvidljivih vplivov.
Obstaja nevarnost pojava novih virusov.
Obstaja potencialna nevarnost okužb in mutacij v človeških celicah.
Manjša se biološka raznolikost.
Mnogi zagovorniki GSO opozarjajo, da so mnoga polja tako ali tako že okužena z GSR in da se zato ne spača več upirati uvozu novih GSR v Slovenijo. Njihov sklep je napačen.
Napinhujejo. Argumenti: Bruselj, 10. februar - Ljubljana, 11.februar 2009
Biotehnološka industrija ponareja podatke o gojenju GS rastlin v Evropi. Na predvečer objave letnih podatkov, sponzoriranih s strani industrije, novo poročilo organizacije Friends of the Earth razkriva neuspeh gensko spremenjenih rastlin po svetu, ter kaže, kako so prikrojili statistiko, ki prikazuje njihovo širitev v Evropi. Zadnje poročilo 'Komu koristijo GS rastline?' izpostavlja neskladnosti pri poročanju skupine evropskega biotehničnega lobija EuropaBio glede celotne površine, zasejane z GS rastlinami. Skupina je »napihnila« podatke za leto 2008 za skoraj četrtino, da bi zakrila dejansko zmanjšanje. Podjetja zavajajoče številke uporabljajo zato, da bi gensko spremenjeno kmetijstvo prikazala za bolj razširjeno, kot pa dejansko je. V resnici pa nasprotovanje javnosti in evropske vlade, ki se zavedajo pomena varnosti, povzročajo, da se obseg gojenja GS rastlin v Evropi od leta 2005 vsako leto zmanjšuje, in sicer v celoti za 35 %...
Četudi so nekatera polja že okužena, to ne pomeni, da bi bilo zdaj pa dobro GSO še naprej razširjati, oziroma da je vseeno ali jih še naprej razširjamo ali ne, na kar namigujejo. Ravno nasprotno. Preprečiti je potrebno nadalnjo širitev novih, v laboratorijih izdelanih GSO in upati, da bodo GSO, ki so že prisotni v naravi, pustili čim manj škode za seboj.
Naj razvijalci GSO ostanejo v svojih zaprtih in skrbno varovanih laboratorijih! Naj se ne vmešavajo v prehrambeno industrijo! Nikoli več. Oziroma, oprostite moji vehementnosti - nikoli več, dokler ne bo trdnih dokazov, s katerimi bi lahko absolutno izključili morebiten negativen učinek tovrstnih izdelkov na človekovo zdravje. Stalno potrebe po novih peticijah proti GSR. Kot da je parlament generalno totalni idiot, od katerega dolgoročno ni pričakovati nič konkretnega. Kot da je treba naše politike kot vrtarčke učiti, naj ne podležejo korupcijam, temveč naj skrbijo za sodržavljane, kar JE njihovo delo. [Dodajam... 31.3.2010: Malo sem bil preoster tu. Nisem vedel, da bi naši poslanci morali iti protestirati v Bruselj, da bi se lahko sprejel generalni zakon o moratoriju na vse GSR za prehrambeno industrijo. Tam pa njihov glas v % ne šteje dosti. Še vedno pa velja, da je EU parlament generalno totalni idiot.]
Naša politika kontinuirano ostaja najponižnejša dekla interesov najmočnejših in hkrati najbolj brezobzirnih lobijev. Podpora uporu zoper posilstvo, ki ga nad nami hočejo izvajati multinacionalke s svojimi patentiranimi gensko spremenjenimi semeni!
Zagovorniki GSR podajajo raznorazne razloge, čemu bi bilo dobro GSR pustiti na tržišču. Eden glavnih je, da naj bi genetsko prilagojene rastline bile odpornejše, kar bi povečalo proizvodnjo v nadalnjih desetletjih, ko bo število ljudi na svetu toliko naraslo, da naj bi bila hrana problem tudi na območjih, kjer sedaj ni. Ja, in ko bo leta 2050 številka za skoraj pol večja, bodo butli (ali pa prefrigani zavajalci, ki jim gre za čimvečji dobiček, ne glede na škodo drugim) še kar naprej tuhtali, kako proizvesti več hrane, namesto da bi tuhtali, kako preprečiti! nadalnje povečevanje števila ljudi (v mislih imam predvsem pravno restrikcijo števila rojstev na družino, kot je to storjeno na Kitajskem), učiti problematične države o permakulturi (zelo priporočam branje), o spolni zaščiti, in kako prerazporediti hrano iz območij, kjer jo mečemo proč, na območja, kjer ljudje stradajo. Na strani http://www.ibiblio.org/lunarbin/worldpop lahko preverite, kako hitro narašča število ljudi po svetu, in koliko jih bo predvidoma nadalnja leta. Trenutno število ljudi vsako sekundo naraste za 2. Ko bo z leti številka ljudi še večja in še večja, pa bodo verjetno kajpak tuhtali, kako narediti polja kar v več nadstropjih, saj sicer ne bo več dovolj površine, na kateri bi ustvarili dovolj hrane.
Farming With Nature - Permaculture with Sepp Holzer (Kmetovanje z naravo. Filmček o eni največjih funkcionalnih permakulturnih pokrajin v Evropi. Avstrijski kmet Sepp Holzer, ki je to pokrajino vzgojil na nadmorski višini 1500 m, pravi: "Sodeluj z naravo. Ne zoprstavi se ji.")
NE potrebujemo nobenih GSO, da bi nahranili revne ljudi. Kdor trdi, da jo rabimo s tem namenom, je ali (samo)zaveden, ali totalen fundamentalist s plašnicami na očeh, ali pa prevarant. Trenutno se ne domislim drugih opcij.
Anamarija Slabe je v omenjenem članku Mladine povedala tudi:
Multinacionalke z gensko spremenjenimi organizmi ravnajo kot z zasebno lastnino.
Seveda, tu gre za patente, semena, ki jih imajo kmetje, pa so v deželah v razvoju skupna last. Ne gre za vprašanje lakote. V študiji FAO, kjer so preučili prek dvesto posameznih primerov, so ugotovili, da bi ta trenutek svet lahko preživel z ekološkim kmetijstvom, z ustreznimi prilagoditvami pa tudi ob naraščajočem številu prebivalstva.
Prav ta argument se pogosto pojavlja - da takšne organizme potrebujemo zaradi rasti števila prebivalcev in s tem povezane lakote.
Najhujša napaka je uporabljati argument lakote, ker vsi vemo, da danes na svetu pridelamo več kot dovolj hrane za ves svet, kljub temu pa imamo ljudi, ki stradajo - toliko in toliko milijonov ljudi strada. Nič se ne bo spremenilo, če bomo spremenili samo način pridelave. Spremeniti moramo način porazdeljevanja, globalno ekonomijo, torej ekonomsko razdelitev. V tem je težava, ne pa v količinah hrane.
21.5.2009 sem prisostvoval na opozorilnem oziroma protestnem shodu proti sprejetju zakona o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami (ZSGSROKR) Ur.l. RS, št. 41/2009. Spodaj so videoposnetki o tem (na žalost bolj slabe kakovosti). 3 sodelujoče na videoposnetkih sem že omenil. Preostala dva sta pa še Aleš Pevc (znan kot urednik strani www.pozitivke.net) in Meta Vrhunc iz Združenja za zdravo Slovenijo in Društva za biološko-dinamično gospodarjenje Ajda Vzdrzenec.
Ljubljana - Združeni Zeleni so danes, potem ko državni svet v sredo ni izglasoval veta na 21. maja sprejeti zakon o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami, predlagali kmetijskemu ministru Milanu Pogačniku, naj zaradi po njihovem mnenju napačnih rešitev v omenjenem zakonu odstopi.
Zeleni Slovenije vidijo pravo rešitev v takšnem zakonu, ki bo preprečil vstop gensko spremenjenih organizmov (GSO) v Slovenijo, dokler se ne dobi potrebnih dokazov o neškodljivosti GSO. Prepričani so namreč, da je uporaba GSO v vseh oblikah oziroma v vseh situacijah zelo nevarna. To po njihovih navedbah izhaja tudi iz samega zakona, ki vsebuje celo paleto ukrepov, ki naj bi preprečili škodljive posledice na okolje. "Če bi bili GSO res neškodljivi za ljudi, živali in živo naravo, tega zakona sploh ne potrebujemo," so zapisali.
Mihael Jarc: "...Ta zakon je mogoče korak naprej, pa tri nazaj, ker do sedaj je bilo dovoljeno vse v Sloveniji. Od sedaj naprej pa bo dovoljeno z določenimi restrikcijami sejati eno vrsto gensko spremenjene koruze. To, kar piše v zakonu, da bo moral tisti, ki bo okužil sosednja polja, plačati, to je možno le v laboratoriju, ker čebele in veter letajo in pihajo koder hočejo. Slovenija ima preveč razdrobljeno lastniško strukturo, da bi se kaj takega obneslo. Izjava kmetijskega ministra, da ne morejo preprečiti kmetom sejanje gensko spremenjene koruze, je lažna, zato ker v Nemčiji in na Madžarskem so prepovedali tovrstno koruzo..."
Upor proti temu, da začne že zdaj veljati zakon o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami!
Čas za zakon o moratoriju (odlogu) na gojenje gensko spremenjenih organizmov v Sloveniji!
In čas za pospešeno preventivno ukrepanje proti tem, da bi multinacionalke pridobile kontrolo nad hrano in nas držale v šahu.
Zna kdo lepo prosim podati en pameten razlog, zakaj v Sloveniji sploh potrebujemo GSR? Vem, da nekateri na ta račun mastno služijo, to je jasno, ampak drugih pametnih razlogov pa ne najdem (ob tem, da sem si pregledal nekatere špekulativne pluse, ki jih navajajo zagovorniki GSO, pa sem vse argumentirano zanikal).
Na prvo stran eDnevnika
) verjetno takoj pomislili, da ni moj članek nič drugega kot reklama za Zares. Kaj čem, poslužil sem se njihovih informacij in to ravno pred volitvami. Se kesam. Bo v redu? Bom omenil še Darkota Kranjca s Stranke mladih Slovenije. Spodaj si boste lahko ogledali en videoposnetek, kjer Darko govori na protestnem shodu. Poleg njega pa še predsednik Zelenih Slovenije Vlado Čuš.