Danes sem na mail dobil dokumentarec o Kennethu "Supreme" McGriffu , kralju droge 80ih iz Queensa. Govori o njegovi zgodnji 'karieri', pa tudi o prijateljstvu z Irvom Gottijem, njegovem delu kot producent in njegovih obsodbah. Vsekakor stvar, ki si jo je vredno ogledati, če imate pol ure časa, saj ponuja dober vpogled v stvari, o katerih street raperji govorijo največ. Vsebuje tudi kratek del o sporu med Ja Ruleom in 50 Centom, v dokumentarcu pa lahko vidimo tudi Snoop Dogga in Ice-Tja.
» 10. 12. 2007 - AZ - The Hardest Out (feat. Styles P)
Pojavil se je novi video dveh protagonistov njujorškega hiphopa. AZ in Styles sta poleg Cormege najboljša raperja iz zibelke hiphopa v zadnjih letih in o tem ni dvoma. Stylesov hardkor ulični stil in AZjeva mafijska poetika se izredno dobro dopolnjujeta in komad je vsekakor odličen izdelek, ki ga zaokroži dobra produkcija še enega rezidenta New Yorka, legendarnega Large Professorja.
P.S. Styles P je pred kratkim izdal nov album Super Gangster Extraordinary Gentleman, ki je vsekakor vreden poslušanja, če čutiš njegov stil.
Kmalu zatem, ko je Jay-Z izdal svoj novi studijski album American Gangster (Def Jam, 2007), ki je bil navdahnjen od istoimenskega filma, (v naše kinematografe prihaja v drugi polovici decembra (sam si ga bom šel vsekakor ogledat)), so izšle todi acapelle, se pravi samo vokali tega albuma. Izid bo zagotovo sprožil na tisoče remiksov in t.i. mash-upov, od katerih bo zagotovo kakšen boljši od originalnega albuma (tudi za Black Album je bilo veliko zanimivih, sam sem veliko poslušal The Grey Album (zmešano z White Album skupine The Beatles) in pa The Black Album (Pete Rock remix), ki je vseboval stare Peteove podlage).
Ameriški gangster.
Cookin soul, skupina producentov iz španske Valencie, nam je postregla med prvimi in izkazala se je odlično. Miks se imenuje Jay-Z vs Elvis Presley - Billboard Gangsters - The Cookin Soul Remixes, dobite pa ga lahko tukaj ali pa prek njihove strani. Kot nam pove naslov, so zmešali Jaya in Elvisa, ki tvorita zelo okusen miks, ki bo všeč tako hiphop glavam kot tudi ostalim poslušalcem, saj je "občutek Elvisa" močno zaznaven skozi celo delo, ne manjkajo pa tudi njegovi vokalni vložki. Da so Jaya zmešali ravno z Elvisom ni naključje, saj je bil album American Gangster njegov deseti številka ena na ameriški lestvici Billboard, ravno toliko pa jih je imel tudi Elvis Presley. Vsekakor odlična stvar, ki je kot celota poslušljiva veliko bolj kot originalni album, posebej pa bo všeč fanom Elvisa in Jay-Zja.
P.S. Če ti je feeling albuma všeč, ti bo zagotovo prijal tudi AZ - Memphis Sessions (če ne veš kje dobiti, mi piši po mailu ali v komentar), kmalu prihaja tudi prispevek o nedavno preminulem Pimp C-ju.
Najprej je dobil dva strela v glavo legenda rapa Spice 1, ki zdaj leži v kritičnem stanju v neznani bolnišnici.
Okrevaj čimprej!
Potem pa še novica ki me je zadela kot strela z jasnega... Polovico najuspešnejšega dua letos UGK, Pimp C-ja, so našli mrtvega v holivudski hotelski sobi (jutri sledi še en post o tem odličnem raperju z juga). Vir
Počivaj v miru.
Upam, da se podobne stvari ne bodo dogajale več... čeprav je takšnih poročil vedno več. Izgleda da smrti še ni bilo dovoj... grozno
Ghost je nazaj, blog pa z njim. Samo zato ker se toliko dogaja v rapu, da pač ne morem bit več tiho .
Ikona osebno.
Po tem ko je izdal kandidata za najboljši album leta (The Big Doe Rehab, Def Jam, 2007) in po mojem mnenju svoj najboljši album po Supreme Clientele, je v večih intervjujih in videih verbalno napadel producenta Wu-Tang albuma RZA-o češ, da novi Wu album ni po njegovem okusu (in s tem podprl so-člana kolektiva Raekwona, ki je s kritikami začel prvi.
Kot sem obljubil, se blog končno vrača (po dolgi ustvarjalni krizi), tokrat z zelo znanim komadom, ki prihaja naravnost iz Brooklyna, NY.
Potem, ko so prvi kruklin dodžerji (Masta Ace, Special Ed in Buckshot) že dosegli veliko prepoznavnost in slavo, je DJ Premier leta 1995 naredil še eno odlično produkcijo in k sodelovanju povabil žal še vedno premalo prepoznavnega O.C.-ja iz D.I.T.C. (po vrsti je drugi), Jeru the Damaja (po vrsti je tretji) iz posadke Perverted monks in legendarnega Chubb Rocka (prvi).
O.C.
Komad verjetno že vsi poznate, ampak vseeno, spodaj je videospot, prenesete pa si ga lahko tukaj.
Zaradi drugih obveznosti bom za nekaj časa moral postaviti tale blog v drugi plan, se pa definitivno vrača čez kakšen mesec. Vmes pa se tudi zna zgoditi, da pade kak post.
Danes sva se s kolegom v sončku furala po centru, gledala bejbe in nabijala štikl Devina the Dudea Doobie Ashtray, ki svoj potencial popolnoma razvije šele pri veliki glasnosti. Ni treba poudarjali, da je bilo ohinsploh plajeristično in zelo fajn .
Črni maček počiva v senci .
Devin rapa na beat DJ Premierja, ki začuda ni njegov klasičen (trademark) beat, ampak je Primo poskrbel za fuzijo svojega stila z enim izmed najbolj plejerskih, ki so kadarkoli zadeli mikrofon. Stvar je originalno izšla na drugem Devinovem samostojnem albumu Just Tryin' To Live (Rap-A-Lot, 2002), zasledil pa sem jo tudi na številnih mikstejpih in drugih miksih. Besedilo je manj ostro kot na raperjevih delih iz devetdesetih in tudi bolj primerno za ne-rapersko družbo. Odrapano je solidno, res pa mi je všeč originalno zapet refren in nasploh njegov stil (rapanje in petje čez lepe, skoraj rnb podlage o obskurnih stvareh, kot je tematika omenjenega komada - ko zmanjka marihuane, denarja in podobnih sredstev za uživanje).
Južni raper nam je leta 2002 ponudil komad, ki ga nabijaš sam doma, hkrati pa ga lahko predvajaš tudi punci (ali pa mami ), česar nisi mogel storiti z njegovim prvim CDjem (The Dude, Rap-A-Lot, 2002). Komad je nekako za dva plusa, vsekakor zelo vreden vaše pozornosti.
Zlatan Čordić je fužinski reper, ki je vroč že kar dolgo časa. Član ekipe Sami Norci je sprva začel opozarjati nase z velikokrat nezaželenimi freestyli po raznih ljubljanskih rap dogodkih. Ko je preteklo nekaj vode, so ga mnogi začeli vzljubljati zaradi zanimivega in provokativnega rimanja, dobrega flowa in tudi vedno boljšega fristaljlanja (trenutno je državni podprvak, vendar pa bi roko na srce mogoče lahko bil tudi prvak (o tem kdaj drugič)). Prelomnica je prišla na kompilaciji Lublana Podtalno (neodvisna, 2005), kjer se je pridružil duetu Da II Deuce in zakuril mikrofon s posrečenimi vrsticami in vsem povečal apetite po njegovi glasbi.
Zlatanov freestyle na delovnem mestu.
Razlog za to objavo je to, da je nam je na myspaceu ponudil v poslušanje svoj novi single 'Prhajam', ki je pravi balzam za ušesa, še posebej zato, ker je slovenski rap . Beat je poslušljiv, vendar o njem večina verjetno ne bo govorila v presežnikih (to vsekakor ne pomeni, da je slab, ima tak jazzy-devetdeseta feeling). O producentu nimam informacije, vendar pa predvidevam, da je podlaga delo Cazzafure iz Da II Deuce(Sami Norci), ki se Zlatku pridruži tudi pri refrenu.
Zlatan Čordić, Cazzafura in mikrofon. (vir: Zlatkov myspace)
Rime so osvežujoče smešne in Zlatan ponovno dokaže, da je odličen pisec, kar se odraža v množici hudih najav, ki jih spremlja odlično izpeljan flow. O posamičnih rimah tukaj ne bom govoril, ker bi lahko prepisal besedilo , naj povem le, da se odlično norčuje iz slovenksih estradnikov in estradnic. Moj edini očitek gre refrenu (preveč tipičen?), ki bi lahko bil nekoliko drugačen, saj človek dobi občutek da se nekako ne sklada s komadom. Vendar pa sem to mogoče samo jaz in to vsekakor ni tak velik minus.
Pod črto je Prhajam singel, ki najbrž na radiu ne bo nevemkoliko predvajan (bo pa najbrž na MTV Adria), fani hiphopa pa bodo vsakič, ko ga slišijo, zelo veseli. Dva plusa za Zlatana!
Pomisli na noč zunaj v klubu, ko si "pissy drunk off that henney" - rahlo okajen. Kozarec v roki, zrak polni glasna glasba, okrog tebe pa se besno zvija neka bejba sumljivega slovesa, ki bo zate uporabna šele čez nekaj ur (). Vse lepo in prav, vendar pa je takšnim prijateljicam težko dopovedati, da naj se malo upočasnijo, ker bo noč še dolga.
"Slow down, baby!"
Da skrajšam dolgo zgodbo, odmajaj se do DJeve mize in zahtevaj EPMD feat. LL Cool J - Rampage(Pete Rockremix). Čez cel refren se ponavlja fraza "Slow down, baby!", tako da bi punca (če zna par besed angleško) morala razumeti namig. Če pa ne bo, ji komad itak ne bo ušeč in bo dala mir, tako da je zmaga zagotovoljena.
Za prave hiphop glave pa je tole ena zelo funky poslastica (delo Petea Rocka), ki tudi ob poslušanju pred računalnikom iz mene vsakič izvabi kimanje z glavo in metanje tipkovnice ob steno (sej ne ). Rapata oba člana EPMD (Parrish Smith in Erick Sermon) kot 1. in 3., drugi pa je LL Cool J iz časov, ko je še močno trgal mikrofone. Usi spustijo kakšno legendarno najave, predvsem Smith spusti eno miljonkrat citirano - "And I don't smoke crack - I smoke emcees". LL raztrga mikrofon s svojim flowom, Sermon pa (žal) ne pokaže nič posebnega, ampak vseeno solidno odfura. Čista klasika.
Če ti je komad dober, priporočam še original (iz plošče EPMD - Business as Usual (1990)).
» 18. 02. 2007 - Termanology ima nov mixtape - 50 trupel
Naslovnica mikstejpa.
Pod okriljem Tonya Toucha, DJ Statik Selektaha in DJ Deadeyea je izšel novi mikstejp enega izmed najbolj obetavnih mladih raperjev (za download klikni na sliko ). Termanology, ki se je prebil na sceno s hitom Watch How It Go Down (prod. DJ Premier) nam ponudi kar 50 komadov (predvsem t.i. 'fristajlov', ki so dolgi okoli minute), kar znese za okoli 80 minut kvalitetnega poslušanja. Vse rapanje Termanology opravi sam in lahko rečem, da je vsekakor eden izmed najbolj obetavnih MCjev, ki jih hiphop premore.
Uporablja predvsem dva flowa, agresivnega (Watch How It Go Down) in bolj mirnega, nekako utišanega (100 Jewelz (prod. DJ Premier), 50 Bodies (prod. Marley Marl)). Po vsesplošnem padcu flowa pri večini artistov v zadnjih letih je lepo slišati nekoga, ki svojo nalogo opravlja konkretno in vestno ostaja na beatu. Minus je, da se na trenutke z umirjenim flowom preveč ponavlja, vendar pa je to opazno predvsem pri slabših beatih in se na boljših beatih najbrž ne bi opazilo. Večino dobrih beatov je preprosto raztrgal.
Tekstovno je Termanology vsekakor presežek, saj ne rima le o nasilju kot Dipset in podobni, ampak raje opozarja na žgoče teme v družbi. Pri tem se ne spusti predaleč in nas ne 'razsvetljuje' preveč, ampak ostane na poročevalskem nivoju (opisuje stvari). K sreči se vidi, da ima kar veliko znanja, Posvojil je tudi 'name-dropping' stil (lasten Gameu) in veliko našteva imena raperjev, ki jih spoštuje, vendar pa to začuda ne izpade moteče kot pri rezidentu Comptona, ampak je prav osvežuječe. Prav tako se ne zanaša na udarne vrstice, ampak poskrbi za celo besedilo. Besedila so na splošno zadovoljiva z odličnimi prebliski, kar lahko vsekakor zaključimo kot plus.
Video Watch How It Go Down.
V posamezne beate se ne bom spuščal, veliko je instrumentalov drugih raperjev in Terma je lepo slišati čez Premierjeve produkcije (npr. čez Pitch Black - It's All Real in čez MC Lyte single res ubije ). Mikstejp se splača ocenjevati po 'celih' (daljših) komadih in po njih sodeč ima Term dobro uho za beat ter se tudi na albumu lahko nadejamo kvalitetnih stvaritev.
Ocena: ++ (zelo obetavno)
Premier je končno dobil svoj klon Gamea, ki je bolj svež in zanimiv od originala. Rezultat je podoben kot bo jutri na all-star tekmi, zmaga za vzhod .
» 12. 02. 2007 - 50 komadov, ki jih morate slišati
Blog na Ohword.com izpeljuje ta teden odlično akcijo - ponudili nam bodo 50 bolj ali manj pozabljenih odličnih komadov. Lepo darilo, ki se ga ne splača zamuditi (potrebno bo nekaj znanja angleščine).
Ker je nekaterim bolj všeč stari izgled (in imam njegovo varnostno kopijo), bom izvedel majhno anketo, v kateri lahko sami odločate o vizualnem aspektu bloga. Za vsak glas bom zelo hvaležen .
Glasovanje je potekalo en večer in ker ste skoraj vsi glasovali za stari dizajn, se ta vrača. Hvala za vse glasove in veliko užitkov ob branju še naprej!
Drobiž mi je danes dal link enega spota od Naughty by Nature (Feel Me Flow). Takoj sem se spomnil še dveh megahitov skupine, ki sem jo prvič videl na Ricki Lake () in se odločil, da videospote delim z vami. Pripisal sem tudi spomine, ki mi padejo na pamet, ko slišim te komade.
1. Naughty by Nature - O.P.P. (to je nabijal Will Smith v Princu iz Bel Aira, ko je dobil nov avto. Uncle Phil: "What's that horrible noise?", Geoffery: "I believe that's O.P.P., sir"
2. Naughty by Nature - Hip Hop Hooray (komad je bil v igri NBA 2000, ki je bil verjetno najboljši NBA vseh časov (od EA Sports))
3. Naughty by Nature - Feel Me Flow (tega pa sem prvič videl na Ricki Lake)
» 11. 02. 2007 - Edo G je sam svoj največji sovražnik
Tokrat bom pisal o skupnem albumu Edo G-ja in Pete Rocka My Own Worst Enemy (Fatbeats, 2004). Skupni projekt teh dveh veteranov hiphop igre je v tistem času tvoril mokre sanje marsikaterega oboževalca te zvrsti glasbe, vendar pa je (kot bom ugotovil kasneje) visokoleteča pričakovanja izpolnil le delno.
Kickass naslovnica - to je treba priznati.
Edo G je Bostonski MC, ki je svojo kariero začel pod imenom Ed O.G. Na začetku kariere je delal z The Bulldogsi (produkt tega sodelovanja sta bila njegova prva dva albuma), po letu 1994 pa je stopil na samostojna pota in izdal še 4 samosotojne albume (vključno z opisanim). Edo po tematikah svojih rim ni nikoli močno izstopal, vendar pa je treba povedati, da se je s starostjo na tem področju izboljšal in na tem albumu ponudi kar nekaj težko pridobljene modrosti (včasih ima kar nekoliko pridigarski pristop). Pete Rock je producent (vsekakor eden izmed najboljših 5), ki sem ga v svojem pisanju omenil že velikokrat. Na začetku je delal s C.L. Smoothom, zdaj pa dela podlage za različne izvajalce.
Tracklista:
1. Edo G Featuring Pete Rock - Boston [produced by Pete Rock] 2. Edo G Featuring Pete Rock ft. Jaysaun - Just Call My Name [produced by Pete Rock] 3. Edo G Featuring Pete Rock - Voices [produced by Pete Rock] 4. Edo G Featuring Pete Rock - School'em [produced by Pete Rock] 5. Edo G Featuring Pete Rock ft. Diamond D, Jaysaun - Streets Is Callin' [produced by Diamond D] 6. Edo G Featuring Pete Rock ft. Jaysaun - Pay The Price [produced by Pete Rock] 7. Edo G Featuring Pete Rock ft. Masta Ace - Wishing [produced by DJ Supreme One (Insight)] 8. Edo G Featuring Pete Rock - Right Now! [produced by Pete Rock] 9. Edo G Featuring Pete Rock ft. Krumb Snatcha - Stop Dat [produced by Pete Rock] 10. Edo G Featuring Pete Rock - Revolution [produced by DJ Revolution] vir: prodby.altervista.org
Album odpre odličen otvoritveni komad Boston, kjer Edo in Pete pokažeta ostrino vsak po svoje. Pete Rock je posegel po kitarskem samplu, ki ga je skombiniral z močnima boben in bas linijama in ostalimi sampli. Ko Edo G govori o svojem mestu, navrže nekaj zelo dobrih besednih iger ("Boston's a good place to meet bad people"), na splošno pa je tekst soliden in odrapan v značilni Edo G maniri (kar je dobro).
Poleg tega komada bi izpostavil še dva, prvi izmed njih naj bo Wishing z Masta Aceom, ki ga je produciral Insight (oba smo že imeli priložnost videti v Sloveniji in lahko rečem da sta se na odru oba odlično odrezala). Beat ima dobre bobne in je ušesom zelo prijazen, po mnenju nekaterih celo najboljši na albumu. Edo in Masta naštevata svoje želje, pokažeta veliko znanja o takratnih (no ja, večina je še vedno ) aktualnih problemih in nasploh povesta zelo veliko na nevslijiv in nepridigarski način. Nasploh je komad zelo prijetno poslušanje, citatov pa ne bom navajal, saj je besedilo res odlično in je celo vredno citiranja.
Zadnji komad je Right Now, na katerem za mikrofon poprime tudi Pete Rock. Komad vsebuje spektakularno produkcijo Pete Rocka in dobre vrstice obeh rimarjev. Govorita o tem, da je življenja zdaj in da se ne smemo preveč ozirati nazaj, kot to raperji radi počnejo. Največji vtis je name naredila zaključna Rockova izjava, ki gre takole: "The time is right now, fuck past endeavors". Na koncu komada pa Edo G reče "2005, stupid!" kar je nekoliko konfuzno glede na to, da je album izšel leta 2004 .
Na splošno je CD dober, vendar pa izstopajo le 3-4 komadi, medtem ko ostali niso nevemkako dobri. Opazi se, da Edo zveni dobro čez "trde" Peteove beate, za nekoliko bolj umirjene pa ima preveč agresiven stil rapanja in pristopa se ne ujameta najbolje (na bolj umirjene beate ne paše tako kot recimo CL Smooth ali pa InI). Vendar pa sta nam izvajalca kljub temu minusu ponudila soliden izdelek, ki ni ravno klasika, je pa vreden večkratnega poslušanja in tudi vračanja po večmesečnem (večletnem?) premoru.
Pred nekaj časa sem vam v poslušanje ponudil album Grand Pube (2000), zadnjič pa sm brskal po mapah s starimi mp3ji in našel Buckwildov (DITC) remiks singla I like it. Pubi se je na mikrofonu pridružil še kolega iz Brand Nubian Sadat X.
En ali dva Buckwilda?
Remiks je nekoliko drugačen od originalnega komada, Buckwild orkestrira bolj temačno, a vseeno prijetno, nežno atmosfero. Ne morem se odločiti, katera verzija je boljša, ampak vsekakor sta si zelo blizu, zato lahko rečemo da je 1:1. Pubina verza sta nespremenjena, vmes pa se vrine Sadat s svojim značilnim flowom (je pa res, da je nekoliko bolj umirjen kot ponavad) ki lepo začini komad in naslika lepo sliko.
Splošen vtis po poslušanju komada je identičen besedilu refrena - I like it!
Naslednji remiks prav gotovo poznate, Buckwild se je lotil Alkaholikzov iz zahoda in sicer komada Daaam!. Produkcija je nekoliko podobna prejšnji (spet odlična), lepa in neizstopajoča, pa vendar z dovolj močnima bas in boben linijama, da ne izpade preveč poženščena. Dodajte čez to nor refren, nesmrtne najave ("You must have a loco-motive, I mean a crazy reason to wanna step up it's sucka punk season") in Tashev nor flow in dobite top5 remiks vseh časov. Komad vsebuje tudi bonbončke, če poslušate pozorno lahko v ozadju občasno slišite tudi takrat vzhajajočo zvezdo Xzibita. Z eno besedo - Daaam!
Prišel je novi spot iz albuma Hiphop Is Dead (Def Jam, 2006) - Can't Forget About You. Komad ima okus po tridesetih letih prejšnjega stoletja, Nas pa se loti stvari, na katere ne more pozabiti - stare MCje, Jordanove mete, Horryeve zaključke tekem in mnogo drugih. Vokal za refren posodi Chrisette Michele (huda bejba, nor glas), produkcija pa je delo Will.I.Am-a iz Black Eyed Peas (model je dober, ne sovražit ). Komad spada v celo 'hh is dead' shemo in tekstovno od nje ne odstopa (spet dober poklon preteklosti).
Spot ni nič posebnega v smislu posebnih učinkov ipd., vendar pa vsekakor pusti odličen okus. Glavni akter rapa med hojo po različnih okoljih, od geta do centra mesta, restavracij, starih avtov. Kostumografija spominja na prvo polovico prejšnjega stoletja, ženske so lepo oblečene in nasploh bolj privlačne kot nagice iz videov Hypea Williamsa in podobnih (mogoče je res nekaj na tem, da mora kaj ostati tudi skrito). Videospot dobro zajame atmosfero komada in ga predstavi vizualno, prelep pa je zaključek, ki ga odpoje moški. Še en letošnji Nasov dragulj, božji sin je zadnje čase spet v odlični formi. In to lahko rečem z gotovostjo.
Tokrat le kratek sestavek o enem izmed boljših spotov Jay-Zja, katerega mi itak ni treba posebej opisovati. Na vokalu mu pomaga pevka Gwen Dickey, produkcijo pa je poleg nekaterih 'pop' producentov opravil D-Influence. Spot je črnobel, kar pripomore k vzdušji, Jay pa govori o svojem otroštvu, od ljubezni do posla z drogami in podobnih stvari. Daje kar pristen občutek in ne izpade posiljen in/ali zlagan, dober je tudi glavni igralec, ki v sebi dobro ujame esenco jiggamana in na njem lahko tudi v spotu opazimo njegove poteze (mimika,...).
Jay-Z mi je na teh mehkih in čustvenih komadih zelo všeč, zato vam priporočam (če delite moje mnenje) še njegov album The Blueprint (Roc-a-fella, 2001), kjer so beati narejeni na podoben način (no ja, itak ste ga najbrž že poslušali ).
Drugi spot je za Can't Knock the Hustle (feat. Mary J Blige). Je tak klasičen črnobel jigga-je-don-in-ima-hude-bejbe-gangsterski (realizem) spot za enega izmed najboljših komadov sploh (just try playing this shit ful naglas ). Uživaj.
(bi napisal več, ampak kličejo izpiti )
Glasuj za ta prispevek:
» 3. 02. 2007 - Kje so zdaj? Še vedno na mikrofonu.
Ko sem že mislil, da je navdušenje in miljon govoric okrog Nasovega albuma Hiphop is Dead končno potihnilo, so internet zadeli trije novi komadi, na katerih nastopajo raperji stare šole - Nas je uresničil svojo vizijo iz Where are they now? in povabil pozabljene raperje k sodelovanju. Izšli so trije komadi, ponujam pa jih v enem .mp3ju.
Stvar je odlična, predvsem impresivna pa je 'logistika' s katero je zbral vse te raperje na komadu - vsi verzi so popolnoma novi. Vsi odrapajo odlično, kar težko je verjeti, da je lahko komad, ki je dolg 15 minut tako kvaliteten in da nivo nikoli ne pada - na temu 'posse cutu' so res legende. MCjev je veliko, sam ne prepoznam vseh, listo pa sem dobil iz Soul Sides (odličen blog o soul in včasih tudi rap glasbi v angleščini).
Raperji si sledijo takole: 1. del: Grandmaster Caz, MC Shan, Raheem, Doctor Ice, Kangol, Kool Moe Dee, Sha Rock, Tito, Linque, Dana Dane, Pebblee Poo, Just Ice.
MC Shan
2.del: Redhead Kingpin, The Original Spinderella, Rob Base, Father MC, Monie Love, Mike G, EST, Positive K, Das EFX, Lords of the Underground, Dres. 3.del: Breeze, Kam, King Tee, Candyman, Threat, Ice T, Sir Mix-A-Lot, Conscious Daughters (with Bobcat on the cut).
Ice-T
Nas med različnimi raperji zapolnjuje prazen prostor in povezuje (večinoma moralizira), kar včasih malo 'najeda', vendar pa mu moramo to veselje dopustiti, saj se je moral res potruditi, da je zbral vse te glasbenike na treh komadih. Kakor sem že napisal so dobri čisto vsi, poševno pa sem napisal izvajalce, ki so name naredili največji vtis, ampak tole ocenjevanje je težko in nepravično (verjetno bi se popoldne odločil drugače ).
Beati se spreminjajo in so vsi dobri (sampli iz starih komadov, osnova v prvih dveh delih pa je Where Are They Now beat) , čeprav sem se tistega iz albuma mogoče že malo preposlušal (prod. Nas), beat iz westside verzije (3., zadnji komad) pa je NOR, odlično paše k tematiki komada in glavni sample nas nekoliko spomni na mladost, pojočo travico in take stvari (tale westside komad je meni boljši od drugih dveh, predvsem zaradi podlage) . Zaključimo lahko z mislijo, da bo tole vsekakor en izmed najbolj posrečenih projektov v 2007 (z gotovostjo lahko to rečem že zdaj) in z željo, da kdaj posnamejo še kaj podobnega.
Bonus: ker sta vzhodnostranska komada dva, zahodnostranski pa le en, prilagam še en klasičen posse cut - We're All in the Same Gang.
. Drugs are bad m'kay.
), tokrat z zelo znanim komadom, ki prihaja naravnost iz Brooklyna, NY.
.
.
(tale westside komad je meni boljši od drugih dveh, predvsem zaradi podlage) . Zaključimo lahko z mislijo, da bo tole vsekakor en izmed najbolj posrečenih projektov v 2007 (z gotovostjo lahko to rečem že zdaj) in z željo, da kdaj posnamejo še kaj podobnega.
