
Starejša ko sem, bolj postajam ljubiteljica dejanj. In
to tistih- konkretnih, ki tudi mene razveselijo, polepšajo dan in dajo upanje,
da čas, v katerem živim(o), še ni
padel na vseh izpitih.
Zelo si želim, da bi v dneh, ki prihajajo, vsi skupaj
– po tihem ali na glas- sklenili, da bomo toplim in srčnim besedam dodali tudi
obljubo (magari čisto majceno), da
bomo poskušali vsaj eno od dobrih želja v letu 2012 spraviti v realnost, ji
vdahnili dušo in s tem naredili svet lepši in žlahtnejši.
Besede brez teh dejanj so, žal, kot prazna slama, ki
hitro zgori, od nje pa ostane komaj kaj pepela.
Naj bo (tudi
zato) toplo pri duši, katera naj prekipeva od ljubezni, leto 2012 pa naj
bo- že med čakanjem na pragu- nasmejano, dobre volje in v znamenju vedrine ter
nepogrešljivega, a realnega optimizma.
Milena
|