Danes sem se med branjem novice spet zamislil nad odnosom družbe nad nami, ateisti (prejšnič sem na temo v srednji šoli napisal seminarsko nalogo, ki je na voljo na dijaski.net). Prebral sem namreč članek, ki govori o mladem paru, ki je bil zaloten med potešitvijo telesnih potreb v spovednici katoliške cerkve. Odgovor oblasti in škofije se mi je naravnost zagnusil, saj vendar prekršek ni nič hujši od seksa v kakšnem lokalu!

Seveda vem, da seks na javnem mestu ni dovoljen in nič nimam proti obtožbi kaljenja javnega mira in redu in pa neprimernega razkazovanja, a moti me, da tudi oblasti kažejo subjektiven odnos pri zadevi. Zakaj se v pravni državi pojavlja razlika med prekrškom v cerkvi ali pa v knjižnici? Saj vendar nismo (več) pod cerkveno oblastjo, da bi nas kot v času inkvizicije za grehe zažgali na grmadi.

Po drugi strani me je nekoliko presenetil tamkajšnji škof Antonio Lanfranchi, ki je poleg naznanitve, da gre za škandal brez primere povedal, da bodo "onečaščeno izpovednico" posvetili z posebnim obredom. Človek se kar malo zamisli, zakaj ima cerkev za dogodek "brez primere" vnaprej pripravljen poseben obred ...

Kakorkoli, tega sporočila ne pišem zaradi neodobravanja obnašanja avtoritet v tem primeru ali pa zaradi podpore pustolovskemu paru - motijo me namreč izjeme, ki se dogajajo zaradi vpliva katerekoli organizacije, pa naj si gre za religiozno ali ne. Prebrana novica me je le dovolj zmotila, da sem po kratkem premoru spet nekaj napisal.

Le nekaj dni je minilo od uvedbe višjih glob za prometne prekrške, ki naj bi znižale število prometnih nesreč in že imamo odgovor na večkrat zastavljeno vprašanje "Ali bodo višje kazni pomagale?". Veliko nas je dvomilo v zmanjšanje števila nesreč zaradi višjih kazni, saj smo prepričani, da problem tiči drugje in ne v "cenovno ugodnih kaznih". Že včeraj, 1. maja, torej na drugi dan veljave novih kazni, smo dobili novo smrtno žrtev na naših cestah; 25 letni voznik je pod vplivom alkohola zaradi neprilagojene hitrosti izgubil nadzor nad vozilom pri čemer je življenje izgubila njegova 16 letna sopotnica - voznik je torej prekršil ravno tiste točke zakonika, katerim so nove kazni najbolj namenjene (hitrost, alkohol).

Kazni, ki naj bi pripomogle k večji varnosti na naših cestah torej ne zaležejo in najverjetneje bodo zaradi njih najbolj nastradali tisti, ki se peljejo le nekoliko prehitro ali pa komaj presežejo dovoljeno mejo alkoholiziranosti, medtem ko bodo naše ceste še vedno polne divjakov, ki ignorirajo tako državne zakone kot zdravo pamet.

Ravno zato se mi zdi, da so nove kazni (še en) korak v napačno smer. Po mojem mnenju višanje glob ne bo pomagalo znižati kazni, menim, da bi stanje izboljšal predvsem povečan nadzor na cestah in bolj "izvirne" kazni. Tako visoke kazni kot so sedaj ne izboljšujejo stanja temveč le povečujejo razliko med družbenimi sloji, in po mojem mnenju bi bilo prekrškov veliko manj če bi bile kazni veliko manjše, a nadzor močno povečan. Sedaj se veliko voznikov na omejitve požvižga, ker se zavedajo, da je verjetnost, da jih ustavi policija, minimalna. Če bi vedeli, da jih bo policija zelo verjetno ustavila bi se zamislili kljub veliko manjši kazni. Sedaj pa so kazni zamišljeno ravno obratno, tudi načrtovalci zakona se zavedajo, da je verjetnost kaznovanja določenega posameznika skoraj nična, zato se trudijo poskrbeti, da ko jih policija le ustavi, si bodo to zapomnili! Sistem deluje naprincip ustrahovanja z visokimi kazni a očitno je ta skrajno neuspešen..

Po drugi strani sem mnenja, da bi bile bolj od denarnih glob uspešne kazni v obliki družbeno-koristnega dela. Le te bi prizadele vse enako, verjetno bi bilo "pometanje cest" še bolj ponižujoče za kakšnega direktorja, ki bi se sicer požvižgal na kazen v višini (nekaj) sto evrov.

Za zaključek naj povem tole: Upam, da bodo kazni znižale število nesreč na naših cestah in pripomogle k vozniški kulturi, a že pred spremembo kazni sem imel dvome in nedavni dogodki me niso prepričali v nasprotno. Upam, da bo država v primeru, da se sistem ne izboljša, prisluhnila stroki in temeljito spremenila kaznovalni sistem!

Kres na Rožniku je ugasnil, jaz pa se še kar sprašujem o smislu dneva delavcev. Zamislil sem se namreč, ko sem videl včerajšne cene. Saj vem, da je zaslužek pravi vzrok za vse prireditve, ampak moje mnenje je še vedno, da ljudje ob govoru predsednika slovenskih svobodnih sindikatov nebi smeli plačevati celo premoženje za hrano in pijačo. Vsaj meni se zdi, da to dvoje ne spada skupaj. Ampak narod je preživel tudi to, se poveselil in vrjetno tam pustil dovolj denarja, da se bo organizatorjem smejalo še kar nekaj časa. No, cenam navkljub smo se včeraj poveselili in dočakali prvi maj, sedaj pa praznujmo naprej za vse nas, delavce!

Čedalje več izmed nas je takih, ki preživljamo svoje delovne ure v pisarni, pa naj si gre za menegersko delo ali pa načrtovanje sodobnih sistemov. Skoraj vsi pri svojem delu potrebujemo računalnik v taki ali pa drugačni obliki in za veliko večino to pomeni priklenitev v pisarno za celotni delovni dan. Pisarna vsaj zame ni le delovni prostor, temveč je prostor kjer počnem tudi druge dejavnosti, ne le dela, zato je vsaj zame pomembno, da pisarna ni le majhen prostor v katerem je miza, stol, računalnik in kakšna omara - NE, to vsaj meni ne zadošča! Vsaj zame je pomembno, da lahko zjutraj, ko pridem v službo spijem kavo v prijetnem ambientu skupaj z sodelavci, ali pa jo popijem v pisarni med opazovanjem razgleda. Pomembno mi je, da si lahko po malici privoščim kratek odmor, pa da je pisarna dovolj velika, da se lahko med delom pretegnem in da mi delovno okolje omogoča tako kratek klepet kot tišino, ko jo potrebujem!




Vsekakor sem mnenja, da je to le še en korak v pravo smer. Mislim, da bi bili vsi bolj produktivni v takem okolju in tudi sam bi z veseljem preživel (še) več časa na svojem delovnem mestu, če bi mi bilo omogočeno "iskanje navdiha".

Pred nekaj minutami se je zaključila oddaja Trenja in po naključju sem imel debato priložnost poslušati. Po navadi se razpravam, ki jih zgolj poslušam, ne posvetim, a tokrat se mi je zdela tematika ne le zelo zanimiva, temveč tudi zelo pomembna. Svoj prispevek bom začel kar pri sklepu oddaje, torej kar 78 odstotkov sodelujočih v glasovanju bi podprlo uvedbo dosmrtne zaporne kazni za najhujše kriminalce, kar se mi zdi grozno in po pravici povedan sem nad nami kar malo razočaran.

Moje mnenje je ravno nasprotno, torej sem izključno proti dosmrtni zaporni kazni. Pa ne zato, ker bi bil tako trdo prepričan v človeško psiho, da bi neutrudno trdil, da nihče ni nepoboljšljiv, temveč zato ker sem mnenja, da človek za katerega se naš pravni organ odloči, da ne sme biti nikoli več spuščen v civilizacijo, nebi smel biti breme naše družbe!

Če človek predstavlja družbi tako nevarnost, da se lahko roka pravice odloči, da nikoli več ne bo imel možnosti postati del naše družbe, potem naj se uvede smrtna kazen, ne pa da postavimo na davkoplačevalce dodatno breme, od katerega ne bo nikoli koristi. Do tega sklepa pridemo po sami logiki, če pa se spustimo še v hipoteze, potem lahko vidimo, da je dosmrtna ječa ena izmed najslabših možnosti.

Menim, da človek ob prejetju dosmrtne kazni nima več vzroka za življenje in lahko predpostavimo, da bo tak posameznik naredil vse v svoji moči, da se bo izognil prijetju (kar dodatno ogroža tako policiste kot paznike), hkrati pa zelo poveča njegovo maščevalnost, kar dodatno ogroža zgledne predstavnike družbe v primeru, da a) "lopov" ostane na prostosti, b) hudodelcu uspe iz zapora pobegniti ali c) si kako drugače pribori svobodo, kar le še poslabša situacijo, saj si vsi želimo, da se izpuščeni zaporniki ne vrnejo na stara pota in se vključijo v družbo.

Menim, da je ta debata zelo pomembna in da si zasluži več pozornosti javnosti. Hkrati pa močno upam, da naše vodstvo ne bo samostojno naredilo take pomembne odločitve in da bo o uvedbi morebitne smrtne kazni izpeljan referendum, kjer bomo lahko državljani sami odločali o tej pomembni odločitvi.