NAVEZOVALNA CESTA DRAMLJE - ŠENTJUR

ZAČETKI PROJEKTA

Projekt šentjurske obvoznice oz. navezovalne ceste je resno perspektivo doživel v volilnem letu 2002; tedanja predvolilna koalicija je omenjeni projekt na predlog občinskega odbora LDS vključila v svoj program. Enako pobudo je v istem času oblikovala KS Šentjur mesto.

Na začetku leta 2003 se je pristojni podžupan Jože Artnak skupaj s takratnima šentjurskima poslancema Markom Diacijem in Jurijem Malovrhom oglasil na Direkciji RS za promet, kjer so v zvezi z obvoznico dobili priporočilo, da mora Občina Šentjur sama pričeti z določenimi aktivnostmi. Te so se kmalu zvrstile druga za drugo. Podžupan Artnak je zarisal okvirno varianto poteka navezovalne ceste in zanjo iskal ustrezno politično podporo. Skoraj istočasno je pomladek LDS začel zbirati podpise v podporo šentjurski obvoznici; kot pobudo civilne iniciative so na šentjurskih stojnicah zbrali 570 podpisov, ki so jih posredovali ministru za promet.

 

VSESTRANSKA POLITIČNA AKCIJA

Aktivno vlogo sta odigrala tudi že omenjena šentjurska poslanca, ki sta omenjeno problematiko izpostavila ob parlamentarni obravnavi Nacionalnega programa izgradnje avtocest do leta 2013. Oblikovala sta amandma, ki je bil prvič zavrnjen, drugič pa je bil vložen s strani poslanca Diacija. Za  omenjeni amandma so se v Šentjurju dobro organizirali, saj so strnili vrste in za podporo organizirali zelo široko politično akcijo preko vseh strank. Pisno podporo so dale tudi občine Obsotelja in Kozjanskega. Prizadevanja so bila poplačana 26. 2. 2004 z večinsko potrditvijo amandmaja v Državnem zboru. Z njim je bila navezovalna cesta Dramlje - Šentjur uvrščena v Nacionalni program za izgradnjo avtocest do leta 2013.

 

REŠITEV PROMETNIH ZAGAT

Navezovalna cesta ni mišljena zgolj kot obvoznica za center mesta Šentjur, potekala naj bi do Šolskega centra Šentjur, čez Novo vas in Črnolico. Omenjena zaselka imata identičen problem kot center mesta Šentjur. Študija prometa, ki je bila izdelana leta 2004, je pokazala, da se skozi omenjena zaselka dnevno vozi preko sedem tisoč vozil. Z izgradnjo navezovalne ceste bi se promet zmanjšal pod tisoč vozil dnevno. Istočasno pa bi izboljšali povezavo z avtocesto v območju industrijske cone Šentjur, v južnem delu občine Šentjur in v občinah Obsotelja in Kozjanskega. Pisno so takšen projekt podprli vsi župani na omenjenem območju. 

Različna pa so stališča glede gradnje nadvoza čez železnico pri Novi vasi, slednje se marsikdaj uporablja za politične obračune. Dejansko pa je tako na nek način odločilo Ministrstvo za promet, v dopisu z dne 23. 3. 2005 so med drugim zapisali: »Z gradnjo nadvoza je smiselno počakati, dokler se ne ugotovi optimalna lokacija nadvoza, ki bo med drugim upoštevala tudi traso novo predvidene povezave Dramlje – Šentjur.«

 

UMESTITEV CESTE V PROSTOR

V sedanjem mandatu se nadaljujejo pospešene aktivnosti z umeščanjem ceste v prostor, kar po dogovoru z državo vodi občina sama. Tako bodo postopki hitreje potekali. Kot nam je povedal pristojni podžupan Jože Artnak, je prostorski  načrt s štirimi variantami  pripravljen za javno razgrnitev, manjka le še revizija okoljskega poročila in k temu soglasje Ministrstva za okolje in prostor. Stroka pa bo povedala, katera varianta poteka navezovalne ceste je najboljša. Vrednost projekta pa po okvirnih projektantskih izračunih do Črnolice znaša okoli 29 milijonov €, v tem izračunu je zajeta vrednost nadvoza preko železnice.

Občinski svet je medtem sprejel in objavil tudi sklep o pripravi občinskega podrobnega prostorskega načrta oz. t.i. lokacijski načrt. Postopke njegove izdelave bodo na Občini Šentjur nadaljevali takoj po prej navedeni javni razgrnitvi, ko bo izbrana ena izmed variant navezovalne ceste. Zatem sledi priprava izvedbenih načrtov, zagotovitev državnih sredstev za samo izgradnjo in odkup zemljišč.

Navezovalna cesta je projekt izjemnega pomena za celotno občino, zato jo v razvojnih aktih občine upravičeno imenujejo »razvojna hrbtenica«. S tem projektom se ustvarjajo možnosti za nove poslovne in stanovanjske cone, ki jih načrtujejo vzdolž navezovalne ceste, kar bi posledično bistveno spremenilo vsestransko dinamiko razvoja občine. 

 

Primož Laubič

 

KS Dramlje je po dveh destletjih organizirala praznik krajevne skupnosti. V okviru tega so izvedli otvoritve cestnih odsekov, ki so bili sicer dokončani v minulem letu. Namenu je bilo predano tudi igrišče za odbojko na mivki, na osrednji prireditvi pa so razvili svojo zastavo in predstavili grb KS Dramlje.

Poglejmo nekaj fotoutrinkov s praznika:

Igrišče za dobojko na mivki še nima ograj, ki jih bodo
zmontirali v prihodnjih dneh. Da je igrišče sploh zgrajeno,
in to po vseh standardih, je v največji meri zaslužen
predsednik ŠD Dramlje Janez Vengušt.
 

Navzoče na otvoritvi je v imenu občine Šentjur pozdravil
podžupan Jože Artnak. Poudaril je pomen posameznikov ki so
gonilne sile v krajih, brez njih bi marsikaj ne bilo.

Z leve: Stanko Kopinšek (KS Dramlje), Jože Artnak (Občina
Šentjur) in Janez Vengušt (ŠD Dramlje).

Razstava slik (Društvo upokojencev) in kulinaričnih
dobrot (društvo kmetic Mavrica)

Podžupan Občine Šentjur in državni svetnik Jože Korže
med nagovorom  v Spodnjih Slemenah 

Predsednik KS Dramlje med hojo po rokah...

Med otvoritvijo grba KS Dramlje

P.L.

Vprašanja zastavljena na 13. seji občinskega sveta Občine Šentjur
(24.4.2008) in odgovori občinske uprave.


1. UVOZ NA IZ AVTOCESTO V DRAMLJAH (svetniško vprašanje)

Občinsko upravo sprašujem ali vodi kakšna konkretna prizadevanja v smeri ureditve divjega parkirišča, ki je ob omenjenem uvozu. Prav tako me zanima ali s strani občine potekajo kakršna koli prizadevanja za ureditev nesoglasij glede zemljišča ki je po namembnosti že več let namenjeno za gradnjo bencinskega servisa in parkirišč. Vprašanje še posebej namenjam podžupanu g. Jožetu Koržetu, za katerega menim da bi lahko k temu veliko prispeval. Ker tudi sam poznam omenjeno problematiko in obe strani v sporu, sem tudi sam zainteresiran za sodelovanje.

Odgovor občinske uprave:

Občina Šentjur je z namenom ureditve tega vprašanja že v letu 2004 na zasebno pobudo in prizadevanje pobudnika dosegla, da je zemljišče postalo zazidljivo, med drugim tudi za parkirišča. Zemljišče je že sedaj v zasebni lasti, zato  je stvar lastnika, za kake namene v okviru njegove namembnosti ga bo uredil ali prodal.

Nesoglasja so zasebne oz. privatne narave in jih morajo rešiti stranke same. O zadevi poteka po nam znanih podatkih tudi sodni spor.

Moj komentar na odgovor:

Občina se je najmanj deset let prepozno "zbudila" glede ureditve izvoza z AC  v Dramljah. Prejšnje garniture niso na tem naredile nič, sedanja pa je sicer uredila zazidljivost dela zemljišča ob izvozu. Kljub temu pa je cilj mojega vprašanja predvsem ta, da se išče nove rešitve. Še vedno pa ne dvomim, da bi k rešitvi nesoglasja,  glede,  v vprašanju omenjenega zemljišča, lahko levji delež prispeval del šentjurske politike. Predvsem tisti del ki ima konkretne (sorodstvene) povezave v sporni zadevi.

 

2. SMERNE TABLE (svetniško vprašanje)

Pred meseci sem posredoval pobudo da se pri izvozu z avtoceste postavi večja smerna tabla. Tako bi turisti in drugi, saj vedeli da so prišli v občino Šentjur. Prav tako pa bi bilo potrebno na to tablo vključiti druge kraje na primer Rogaško Slatino. Velikokrat se namreč zgodi da turisti zavijejo proti Dramljam in sprašujejo za Šentjur ali Rogaško Slatino. Ponavljam pobudo in želim izvedeti kaj ste v tem času konkretnega naredili. Ob tem dodajam da bi bilo potrebno podobne table namestiti tudi drugod po občini, na kar so kolegi svetniki, že mnogo krat opozarjali. Gre predvsem za table k turističnim točkam, ki bi lahko bile za celo občino enotne. To bi lahko primerno uredili v sodelovanju z krajevnimi skupnostmi. Prav tako manjkajo mejne table med občinami. Ponovno predlagam da uprava pristopi k temu.

Odgovor občinske uprave:

Projekt postavitve turističnih in drugih obvestilnih oznak v mestu Šentjur in po občini je v izvedbi. Za oznake ob cestah je predpisan režim pridobitve soglasij za postavitev. Prvi del postavitve bo zaključen predvidoma do konca meseca julija 2008, drugi del pa novembra 2008. Projekt na izstopu iz avtoceste v Dramljah predvideva postavitev table za "dobrodošlico v Občini Šentjur". Pobuda za postavitev predlagane turistične table je nova, vsekakor vredna preučitve, vendar ta ni zajeta v projekt, ki je v zaključni fazi izvedbe.Če bo tudi strokovno mnenje o tem pozitivno, ga bomo lahko vključili v realizacijo naknadno, kot dopolnitev projekta.

Moj komentar na odgovor:

Pohvalno je da je Občinska uprava pristopila k  temu projektu, glede turistične table sem dal dodatno pobudo da k temu projektu pristopijo  v sodelovanju z drugimi občinami (npr. Rogaško Slatino, Podčetrtkom...).

 

3. DVOJNA MERILA ALI SLAB INŠPEKCIJSKI NADZOR? (svetniško vprašanje)

Ker nisem inšpektor, nisem pristojen za konkretne primere kršitev okoljske zakonodaje. Me pa zelo čudijo več kot očitna dvojna merila občine glede pridobivanja določenih gradbenih dovoljenj oz. za delovanje brez njih! Postavlja se mi mnogo vprašanj, brez odgovora, ostajajo samo indici. V tem kontekstu ne morem razumeti, kako lahko nekdo kar čez noč, njivo ob potoku spremni v avto odpad? Spet nekdo drug zasede ca. hektar zemljišča ob gozdu in v neposredni bližini strnjenega naselja ter si tam po »romsko« uredi skladišče gradbenih pripomočkov? Spet tretji na pol podre do tedaj urejen objekt, ga »zaščiti« z folijami, njegovo okolico pa zabarikadira z vso mogočo navlako? To so sami dejanski primeri iz ene krajevne skupnosti. V celotni občini jih je podobnih še veliko. Na drugi strani poznam primer ko je investitor čakal na dovoljenje več kot deset let. Ko ga je končno uspel dobiti, je prej kot v enem letu zemljišče kjer je bil prej prepad zgledno uredil. Kje je torej problem, bi moral kdo odstopiti ker svoje funkcije ne opravlja odgovorno. Je sum o domnevni koruptivnosti, ki kroži med občani, upravičen? Pozivam pristojne na občini da ukrepajo v skladu z zakonskimi določili.

Odgovor občinske uprave:

Nadzor nad izvajanjem gradbenih dovoljenj izvaja okoljska inšpekcija z gradbenim inšpektorjem, ki je državni organ. Inšpektor reagira na podlagi prijave in po lastnem poznavanju problematike. Upravne enote so dolžne izdajati gradbena dovoljenja v zakonskem roku, ki nikakor ni deset let. Če pa stranka želi graditi na nezazidljivem kmetijskem zemljišču, ki terja spremembo prostorskih planov, pa lahko postopki trajajo več let, lahko pa so pobude investitorjev zavrnjene kot neustrezne.

Tudi župan Štefan Tisel bo moral pojasniti
svojo domnevo načelnost v konkretnem primeru...

Moj komentar na odgovor:
Vprašanje ki sem ga zastavil, ima povsem konkretno ozadje. Odgovor uprave je pričakovan in ne prinaša nič novega. Sprenevedajo se in skušajo vso pozornost odvrniti na inšpekcijske službe in Upravno enoto. Čeprav že ptički na veji žvrgolijo da je  bistvo problema  v sami upravi, konkretneje v službi za komunalo in investicije. A zgodba je  jasna, predlog enega izmed županov po menjavi  vodje omenjen službe, g. Erike Kosi je bil gladko zavrnjen. Kdo in v kakem interesu ščiti občinsko uradnico  z arogantnim pristopom, zavoljo katere se je nabralo zajeten kup pripomb in protestov? To nas bo vsekakor še zelo zanimalo, prav gotovo že na naslednji seji O.S..    

Primož Laubič, občinski svetnik v O.S. Šentjur

---

Na 12. redni seji občinskega sveta občine Šentjur sem med vprašanji občinski upravi, med drugim izpostavil težnje krajanov Dramelj po bankomatu in potrebe po novih prostorih pošte. Vprašanje in odgovor v nadaljevanju objavljam v celoti.

Svetniško vprašanje: POŠTA IN BANKOMAT V DRAMLJAH IN TUDI DRUGOD

"Občinsko upravo želim seznaniti z problematiko neustreznih prostorov pošte v Dramljah in dejstvo da v Dramljah, kljub večletnim prizadevanjem še vedno ni bankomata. Glede pošte, se ponuja možnost nove lokacije v objektu ki ga bo letos zgradil obrtnik g. Jožef Banovšek. Mimogrede, gre za objekt ki bo moral biti zgrajen ob prodaji le tega, a se je več let obojestransko kršila pogodba. Po lanskem opominu občine, pa se je le premaknilo.  Investitor je Pošti Slovenije d.d. že ponudil prostore. Vendar kolikor vem, ni velikega interesa za novo lokacijo, ker omenjeno podjetje vse gleda izključno skozi strogo ekonomsko logiko. Zelo podobna, je situacija v zvezi z prizadevanji za bankomat. 

Vsi dobro vemo, da brez posredovanja občine ni možno hitro (ali sploh) pričakovati konkretnih realizacij. V prejšnjem mandatu so posamezne KS v občini Šentjur do teh pridobitev prišle ravno s pomočjo lobiranja občine. V tem mandatu pa opažam, da ni neke strategije, da bi se ta trend nadaljeval. Ta problem, pa seveda ni samo v Dramljah.

Zato apeliram na občinsko upravo, še posebej na vodilne od župana, obeh podžupanov in direktorja uprave da preučijo zadevo. Predlagam, da o teh zadevah spregovorite tudi na koordinacijah predsednikov krajevnih skupnosti in da se občina bolj dejavno angažira."

 

Odgovor občinske uprave:

"Direktor celjske poslovne enote Pošte Slovenije nas je obvestil, da v srednjeročnem obdobju ne načrtujejo novih investicij na območju naše občine.

Tako pisno kakor tudi v razgovorih s predstavniki različnih bank smo večkrat zahtevali postavitev različnih bančnih avtomatov v vseh večjih naseljih naše občine. Žal banke niso pripravljene investirati v postavitev novih bančnih avtomatov, ker trdijo, da gre za nerentabilne naložbe."

 Moram priznati da me je odgovor razočaral, pričakoval sem da se bo uprava vendarle odločila za drugačen pristop. Te prepisane odgovore po krajevnih skupnostih že dobro poznamo in ne prinašajo nič novega. Več kot očitno je, da v občini ni interesa za lobiranje preko politike, kar bi pričakovali od strank ki so v vladi.  Nenazadnje je direktor pošte »njihov«, pri banki Celje pa je v preteklosti uspešno lobiral župan Štefan Tisel; konkretno za bankomat v sosednji KS. Glede na to da je župan tudi poslanski kandidat najmočnejše vladne stranke, bi za prestop lahko  »izposloval« marsikaj. Tudi kaj od tega kar omenjam v tem prispevku. Se pa bojim da bodo  emenjene  teme, spet  orodje predvolilnih  obljub.

 

Prostori pošte v Dramljah ostajajo enaki kot v socializmu; Pošta Slovenije kljub visokim dobičkom ne investira niti v najnujnejše posodobitve ki bi izboljšale videz  poslovalnice.Ni dobičkonosno, kajpak!

V nadaljevanju izpostavljam še projekt izgradnje pločnika v Trnovcu.    

Svetniško vprašanje: "Pločnik Trnovec: predviden nadaljnji potek del, kako namerava občina urediti za uporabnike popolnoma neustrezen dovoz na cesto proti Jarmovcu ?"

Odgovor občinske uprave:

"Dela se nadaljujejo po terminskem planu. Uvoz za Jarmovec je zgrajen po projektu in je v istih gabaritih, kot je bil prej, le da je sedaj obrobljen z robniki. Predlagan je bil širši uvoz, vendar se lastniki zemljišč niso strinjali, da bi posegli na njihovo zemljišče."

Po neuradnih podatkih, pa s strani lastnikov zemljišč ni bilo nasprotovanja. Če pa so res bila (kar nameravam osebno preveriti) je bilo kljub temu dovolj časa za dosego ustreznega dogovora. Takšen kot je dovoz sedaj vsekakor ni ustrezen, saj je srečevanje večjih vozil celo neizvedljivo. To pa pristojnim očitno ni pomembno. Glavno da je »po projektu«,  pa če tudi je ta povsem skregan z logiko.

P.Laubič

---

 

Z deli bodo pričeli ta mesec

Po zagotovilih občine Šentjur, naj bi sredi tega meseca pričeli z rekonstrukcijo  LC Dramlje - Pletovarje -  Slatina. Postopki pridobivanja lastniških soglasij, so že zaključeni. Prepotrebna rekonstrukcija, v dolžini 3.100 metrov bo izvedena od križišča državne ceste  Dramlje – Žiče, do  kmetije »Slatenšek«. Cesta bo razširjena na 4 metre.

Kot smo že zapisali v enem od prispevkov, znaša projekt  rekonstrukcije omenjene ceste  620.000 evrov, od tega je Občina Šentjur v letu 2007 pridobila 377.000 evrov nepovratnih sredstev. Gre za razpisna sredstva Službe Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, katerih del zagotavlja tudi Evropska unija. Ta sredstva se črpajo po točno določenem sistemu, zahtevki za t.i. povračila potekajo postopno za kar je predpogoj določena realizacija projkta. Projekt naj bi zaključili do konca letošnjega leta.

LC Dramlje - Pletovarje: ji sploh še lahko rečemo cesta?

Investicije v teku

Tudi druge investicije na drameljskem potekajo po planu, ali vsaj približno tako. Skozi naselje Trnovec izvajalci nadaljujejo z izgradnjo pločnika in razsvetljave, predvidena je tudi preplastitev ceste. Državni projekt v skupni vrednosti 500.000 evrov,  v višini 1/3 sofinancira Občina Šentjur. Zaključen bo v letošnjem letu, pri čemer tega časovno ni mogoče bolj točno definirati.

Sanacija plazu pri OŠ Dramlje je v glavnem končana, lahko bi zapisali končno. Dela so se namreč precej zavlekla, tudi zaradi električne napeljave ki poteka pod cesto, kar je bilo potrebno ustrezno urediti. Spomnimo da je  Občina po pobudi svetnika in O.Š. Dramlje, uspela omenjeni projekt umestiti v državni proračun, tako da se v celoti financira iz sredstev za vzdrževanje državnih cest. 

Še en zahteven projekt

Za proračunski leti 2009/2010 je v načrtih razvojnih projektov (NRP)  v Občine Šentjur predvidena rekonstrukcija LC Dramlje - Svetelka - Marija Dobje.Še posebej bo projekt zahteven zaradi plazov ki ogrožajo cesto. Investicija  je ocenjena na 400.000 evrov in bi jo naj izvedli v letu 2009. Seveda je vprašanje če bodo ta sredstva zadostovala za celotno rekonstrukcijo.

Ali bo občina pridobila še kakšna dodatna (državna ali EU sredstva) pa v tem trenutku še ni znano. Kot sem omenil,  je projekt zapisan v NRP, kar pomeni da ga je treba umestiti še v občinski proračun. In tudi ko bo v proračunu, v kar ne dvomim,  to še ne pomeni da bo tudi realiziran. Lahko ga "odnese"  rebalans proračuna. Nenazadnje se je tako zgodilo v prejšnjem mandatu, ko je za omenjeni projekt  bilo na voljo 30 milijonov nekdanjih tolarjev.

P.L.

---

 

 

Veliko ljudi zanima, kaj se dogaja z njihovimi vlogami za  določene spremembe namembnosti zemljišč, na katerih želijo bodisi spremembe v zazidljiva območja ali pa ohranjanje kmetijskih zemljišč. Prostorsko planiranje, ki je osnova za kvaliteten razvoj lokalnih skupnosti, pa je žal  zapleten, zahteven in dolgotrajen postopek. Na področju Občine Šentjur je v tem trenutku v reševanju približno 350 pobud iz celotne občine. Pristojni podžupan za to področje je Jože Artnak. Opis samega postopka je z dovoljenjem avtorja povzet iz spletne strani LDS Šentjur in ga v nadaljevanju navajam dobesedno:

Po zakonu mora občina izdelati Občinski prostroski načrt (OPN).

V okviru tega se izdela tudi strategija, v kateri se določajo smernice razvoja občine, posameznih okolij in mikro enot.

Izdelani bodo tudi t.i. Ureditveni načrti za pet največjih naselij v občini. Novi zakonodaji pa bodo prilagojene Urbanistične zasnove Šentjurja.

Šentjur (fotografija: arhiv Občine Šentjur)

Z zakonom določen postopek za sprejem Občinskega prostorskega načrta je naslednji:

• Izbran je strokovni izvajalec Regionalna Razvojna družba (RRD), ki v intenzivnem sodelovanju z občino pripravi dokument in strokovno sodeluje v celotnem postopku njegovega sprejemanja - izvedeno
• izdelava strokovnih podlag na področju kmetijstva, varstva narave – izvedeno
• predlogi se vnesejo v karte – v izvajanju
• predlog občina posreduje na Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), ta pa triindvajsetim soglasodajalcem, da v zakonskem roku dajo smernice: elektro, plin, kmetijci, vodarji, naravovarstveniki,  …
• po teh smernicah se obdelajo vsi konkretni primeri in celoten projekt
• vse to narisano na kartah se da v javno razgrnitev, zberejo se pripombe, ki se  s strani občine sprejmejo ali zavrnejo
• na končno obdelan projekt mora v določenem zakonskem roku vseh 23 soglasodajalcev pregledati skladnost pripravljenega z danimi smernicami in dati/zavrniti soglasje za vsak posamezen primer posebej
• sprejem na občinskem svetu.

Rok za zaključek je predviden marca 2010.

 

P.Laubič

---

ODLOČILNI KORAKI

Občina Šentjur je ena najuspešnejših občin pri pridobivanju sredstev iz evropskih strukturnih skladov. To je predvsem rezultat odločitve občine in dela takratne občinske politike, ki je leta 2004 sprejela dolgoročne programske usmeritve in resno pristopila k pripravi projektov ter izdelavi vse potrebne dokumentacije. Prav tako je bilo treba zagotoviti vse druge pogoje za uspešno prijavo in izvedbo. Med odločilnimi dejavniki je gotovo tudi prihod mag. Zlate Ploštajner na čelo Razvojne agencije Kozjansko (RAK) in operativna sprememba omenjene agencije.

Občina Šentjur in RAK se prijavljata na vse razpise, na katerih je možno pridobiti dodatna sredstva za potrebe Občine; gre pa za strokovno zelo zahtevno delo. Še posebej v zadnjem letu se obrestuje sodelovanje Občine Šentjur v okviru občin Obsotelja, Kozjanskega ter širše Savinjske regije. Občina in RAK sta s skupnimi močmi uspela zagotoviti takšno delitev evropskih sredstev za razvoj regij, ki upošteva tudi slabšo razvitost manj razvitih območij znotraj regije, kar posledično pomeni več denarja za občino Šentjur.

SREDSTVA ZA RAZVOJ REGIJ

Na prvem razpisu ukrepov za Razvoj regij za obdobje 2007 – 2009 je Občina Šentjur pridobila  2.683.129 €. Sredstva so pridobljena za pet projektov, za katera so se postopki začeli že leta 2005. V tem letu je začel nastajati območni razvojni program Obsotelja in Kozjanskega, v katerega so vključene občine s tega območja. Iz tega sodelovanja se je kasneje razvilo partnerstvo, v okviru katerega so začeli pripravljati predloge projektov.

RA Kozjansko je bila koordinatorka priprav in prijav projektov, glavnino strokovnega dela pa je opravila Občina Šentjur s svojo upravo. »Sodelavci iz občinske uprave so se izjemno angažirali, da je bila vsa potrebna projektna dokumentacija pravočasno pripravljena. Občinska uprava obenem vodi tudi izvajanje projektov, ki je glede na kratke roke v letošnjem letu še posebej zahtevno, medtem ko RAK opravlja v tem delu svetovalno vlogo, da poteka izvedba skladno z zahtevami in navodili Službe Vlade za regionalni razvoj,« so med drugim pojasnili na RA Kozjansko.

SODELOVANJE MED OBČINAMI

RAK sodeluje kot koordinator ali izvajalec pri posameznih programih še z mnogimi sosednjimi in drugimi občinami. V okviru Razvojnega programa podeželja, katerega nosilec je prav Občina Šentjur, sodeluje z Občinami Dobje, Dobrna, Oplotnica, Slovenske Konjice, Vitanje in Žreče. V okviru razvojnega partnerstva Obsotelja in Kozjanskega pa RAK sodeluje z občinami tega območja, torej še s Šmarjem pri Jelšah, z Rogaško Slatino, Rogatcem, Kozjem in s Podčetrtkom. Partnerje pa imajo tudi zunaj regije, tako v Sloveniji kot tujini: »Nekateri razpisi zahtevajo širše povezave pri projektih. Še posebej izjemno dobro sodelujemo z Zagorsko razvojno agencijo iz Krapine, s katero skupaj izvajamo čezmejni projekt,« pojasnjujejo v agenciji.

PROGRAMI SO PRIPRAVLJENI

Občina Šentjur že ima za prihodnje obdobje precej predlogov, ki bi jih bilo treba realizirati. Na RA Kozjansko imajo pripravljenih preko 30 projektnih osnutkov, ki čakajo, da se pojavijo ustrezni viri financiranja in ustrezni nosilci projektov.

RAZLIČNI RAZPISI V NASLEDNJIH LETIH

V letih 2007 – 2013 bodo občine lahko prijavljale projekte na ukrep Razvoj regij, sredstva bodo namenjena za izgradnjo podjetniške infrastrukture, za razvoj mestnih naselij, turistično infrastrukturo …

Sredstva v okviru Evropskega socialnega sklada bodo namenjena spodbujanju podjetništva, spodbujanju zaposljivosti iskalcev dela in neaktivnih ter za razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja.

V okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj pa bodo vzpodbujali konkurenčnost podjetij in raziskovalno odličnost, gospodarsko razvojno odličnost, ter povezovanje naravnih in kulturnih potencialov.

Ob vsem je treba zapisati, da morajo občine in ostali prijavitelji projekte sofinancirati v zahtevani višini, kar pa prijaviteljem pogosto povzroča problem. Hkrati pa morajo biti finančno sposobni založiti sredstva za izvedbo projekta do povračila s strani države po zaključku del.

Primož Laubič

---

 

 

 

Glede na to da se leto 2007 izteka, so verjetno že narejene konkretne  ocene uspešnosti dela, po enem letu mandata ?

Ocenjujem, da smo v letošnjem letu uresničili veliko projektov, predvsem na področju cest, kar je bila naša prednostna usmeritev. Predvsem bi rad pohvali gradbene odbore za ceste, ki so bile letos modernizirane in v enaki meri krajane ki so se združili za te projekte ter jih omogočili  finančno in z lastnim delom.  S tem smo v KS Dramlje ponovno dokazali da se da z skupnimi močmi, kljub majhnim sredstvom, veliko narediti.

Med ljudmi je bilo slišati nekaj pripomb, češ da je KS sofinancirala modernizacije cest, ki sicer niso bile v načrtu in da naj bi zaradi tega odpadla katera od planiranih investicij ?

V svetu KS smo bili enotnega mnenja, da prispevamo svoj delež za projekte, pri katerih  so krajani že imeli konkretne dogovore in zagotovljena lastna sredstva, četudi niso bili v planu. V skladu z dosedanjo prakso znaša sofinanciranje krajevnih cest  1/3 od celotne vrednosti investicije.

V dveh primerih, pa čeprav sta bila projekta vključena v načrt, ni prišlo do pravočasnih dogovorov med krajani. Velik delež sredstev v letu 2007 je bil namenjen za gramoziranje makadamskih cest, k čemur so pripomogla pogosta neurja. Glede na skromna sredstva krajevne skupnosti, bo tudi v prihodnosti glavni poudarek na vzdrževanju in modernizacijah makadamskih  cest, teh je v naši KS še zelo veliko. 

Ali drži očitek da je bil projekt ureditve ceste pri farni cerkvi, precej dražji kot je bilo sprva predvideno v predračunu ?

Sploh ne gre za podražitev glede na predračun, to je zavajanje. Sprva je bila načrtovana samo širitev cestišča, po zaključku te faze pa se je pokazalo da je nujno potrebna še preplastitev celotne površine z finim asfaltom. Slednje pa je seveda zahtevalo dodatna sredstva.

Celoten projekt se je izvajal v sodelovanju z župnijo in družino Čater, vsak od omenjenih je financiral obveznosti na svojem delu ceste oz. dvorišča. 

V svetu KS je zastopanih 11 predstavnikov vaških skupnosti. Kako je potekalo  dosedanje delo, ga lahko ocenite kot konstruktivnega ?

Na sejah vsekakor. Svetniki dajejo pobude ki jih sproti obravnavamo. V svetu aktivno sodelujeta oba predstavnika KS Dramlje v občinskem svetu, kar ocenjujem kot zelo dobro. 

Moram poudariti da so bili na sejah  sveta KS Dramlje soglasno podprti vsi projekti v minulem letu. Moti pa me predvsem to, da se potem včasih brez vsakih argumentov širijo podtikanja in laži. KS Dramlje deluje povsem normalno, kljub temu da želijo nekateri prikazati ravno obratno. 

Pa vendar vsaj en dogodek nakazuje da ni vse tako dobro in prav, kot se zdi na prvi pogled. V mislih imamo nedaven odstop svetnika KS iz Marija Dobja g. Marjana Kolarja ( SDS) . Odstop praviloma pomeni tudi protest ali nesoglasje s konkretno zadevo. Kakšne konkretne vzroke je ob odstopu navedel omenjeni svetnik?

Svetnik je ob posredovanju odstopne izjave navedel, da se v KS Dramlje dela po domače in da KS vodijo izbrani podjetniki. Omenja tudi, da  KS posluje z veliko izgubo in da v takem svetu ne želi več sodelovati . Konkretnosti v teh izjavah ni. Na podlagi tega ocenjujem, da je to dejanje zelo neodgovorno do volivcev in ne ravno v čast stranki, ki ga je na funkcijo krajevnega svetnika predlagala. 

Sprejemate omenjene očitke? Koliko je resnice v njih ?

Predvsem zelo nenavadno je, da svetnik ni domnevnih problemov ali nepravilnosti  v KS Dramlje izpostavil na kateri od dosedanjih sej. To lahko potrdijo tudi drugi člani sveta KS Dramlje.

Tudi ob odstopu svetnika tega odgovora nisem dobil. Skliceval se je na članek v Šentjurskih novicah, v katerem prav tako ni izrečen niti en sam konkreten argument. Ta članek kot problem še posebej izpostavlja sklic 1. seje po telefonu, v katerega smo bili primorani zaradi časovne stiske. To pa vsekakor ni argument za oceno da delamo »po domače«.

Enako velja za vsa druga namigovanja, kdo vse vodi KS. KS Dramlje ne posluje z izgubo, ker ni podjetje. Je pa v letu 2007 sofinancirala zelo veliko cestnih projektov, ki so jih predlagali naši krajani, vse te je podprl svet KS, vključno z gospodom Kolarjem. Ker je sredstev zelo malo, bodo odprti računi plačani v začetku leta 2008. Nismo pa najemali nobenih kreditov in jih tudi v bodoče ne bomo. V leto 2008 prenašamo za dobrih 15.000 evrov obveznosti iz leta 2007, kar ni nobena katastrofa kot želijo nekateri napihniti.

Kdo so torej izbrani podjetniki ki domnevno obvladujejo KS Dramlje?

KS Dramlje še vedno vodi na volitvah izvoljen svet KS Dramlje. Nihče nas ne »obvladuje«, sploh ob dejstvu, da smo  v dosedanjem delu o vsem soglašali. Osebno nisem za svetnika kandidiral, zato da bi obvladoval KS. V prvi vrsti pa smo odgovorni našim krajanom, katerim moramo dati več kot samo besede brez vsebine.

P.S. Objavljen je samo del intervjuja ki sem ga spodaj podpisani naredil za tednik Šentjurčan (št.275), v katerem lahko preberete celoten pogovor.

Primož Laubič

---

REBALANS PRORAČUNA

Na 10. redni seji občinskega sveta Občine Šentjur, smo svetniki med drugim obravnavali rebalans proračuna. Glede na različne poglede, je potrebno zadevo predstaviti v številkah, saj te povedo več kot razni populistični nastopi.

Prihodki se v letu 2007 znižujejo za cca. 2.2 milijona EUR, za približno tak znesek pa bo povečan obseg prihodkov v letu 2008. Vzrok za nastali izpad, je po zagotovilih občinske uprave, v manjših prihodkih od prodaje zemljišč ( 500.000 EUR ) in komunalnega prispevka ( 700.000 EUR ). Občina ni mogla realizirati prodaje zemljišč v industrijski coni in zemljišč v zazidalnem kompleksu Grajski log 2, na Blagovni, zaradi ponovnih pritožb denacionalizacijskih upravičencev.

Prav tako je izpadlo predvideno sofinanciranje izgradnje čistilne naprave s strani kohezijskega sklada, na razloge za zakasnitev pa občina nima nobenega vpliva. Če iz zapisanega potegnemo bistvo; izpad v proračunu ne pomeni da je ta denar izgubljen, saj bo v proračun »pritekel« v letu  2008.

Rebalans je bil potreben tudi zaradi razpisov, na katere se je Občina Šentjur zelo uspešno prijavila. Svetniki smo, ravno zaradi tega, na 6. redni seji sprejeli spremembe in dopolnitve Načrta razvojnih projektov za obdobje 2007 – 2010, kar je bil pogoj za prijavo na razpise.

JE BREZ ZADOLŽEVANJA OGROŽEN RAZVOJ ?

Zelo različna so mnenja glede zadolževanja občine. Vendar je na zadevo treba gledati objektivno. Najeti kredit za OŠ Ponikva je bil nujen, saj bi brez njega težko zagotovili nemoten razvoj na drugih področjih. Res pa se postavlja vprašanje smotrnosti najema kredita za investicijo ki ne vrača. Pa vendar je sedaj »pametovati«, ko smo kredit že davno odobrili na OS, neumestno.

NEIZKORŠČEN POTENCIAL

Bolje bi bilo razmisliti o pametni strateški potezi na področju gospodarstva, konkretno ustvarjanja novih obrtnih con. Ena takšnih je predvidena obrtna cona ( sicer najmanj deset let prepozno ) pri uvozu na avtocesto v Dramljah.  Dogovori z lastniki zemljišč, so sicer pripeljali do podpisa predkupnih pogodb. Vendar je občina ravno pri tem konkretnem primeru, že naredila nekaj očitnih napak. Kot prvo, ni se pravočasno odzvala na poziv enega od podžupanov v prejšnjem mandatu, ki je od občinske uprave terjal takojšen pristop k realizaciji tega projekta.

Z skoraj dveletno zamudo, so lani zadevo le intenzivirali.  Ostaja pa kar nekaj nejasnosti, med drugim tudi časovna realizacija predvidenih odkupov. Realizacijo odkupov naj bi vršili po spremembi namembnosti zemljišč oz. po sprejemu Občinskega prostorskega načrta, kar lahko traja še kar nekaj časa, predvideva se da do prve polovice leta 2008. Po mojem mnenju, bi bilo bolj modro kredit nameniti za nakup zemljišč, nakupe pa opraviti v prvi polovici leta 2008. Odlaganje zadeve, lahko ima nezanemarljive posledice, ki jih lahko povzročijo razni prekupčevalci z zemljišči, kar se je v preteklosti že zgodilo. V tem primeru ni izključeno, da bomo še dolgo časa ena redkih občin, ki ni izkoristila potenciala avtocestnega priključka.

---

 

PGD Dramlje je v okviru meseca požarne varnosti organiziralo dve vaji. Prva je bila namenjena samo domačim drameljskim gasilcem in je potekala na domačiji Kopinškovih v Pletovarju. Druga, ki je potekala na turistični kmetiji Urška, pa je bila meddruštvena in sta na njej sodelovali prijateljski gasilski društvi iz Vojnika in Ljubečne.

FOTO UTRINKI Z DRUŠTVENE VAJE PGD DRAMLJE,
PRI KOPINŠKOVIH V PLETOVARJU :

ANDREJ GOLČMAN med upravljanjem vodnega
topa. ( foto : Jani Rupnik )

Gašenje požarnega objekta, pod budnim nadzorom
poveljnika ZDOLŠKA.


Postroj po končani vaji. ( foto : Jani Rupnik )

FOTO IN VIDEO UTRINKI Z MEDRUŠTVENE VAJE V KATERI SO SODELOVALI
GASILCI IZ VOJNIKA IN LJUBEČNE :

Za ogled videa KLIKNITE na spodnjo datoteko.

Poslušanje/ogled datoteke ()

Združene gasilske moči med akcijo.

Ponesrečencu, ki je med požarom ostal v objektu, so
takoj nudili medicinsko pomoč. Ker je šlo le za vajo,
jo je odnesel brez posledic.

Gasilske enote je po končani vaji postrojil poveljnik
drameljskih gasilcev Pavel Zdolšek.

Meddruštvena vaja, je po besedah predsednika drameljskih gasilcev Janija Rupnika, zelo lepo uspela. Kot je poudaril, je to priložnost da se izpopolni znanje, ki je sicer potrebno pri gašenju pravih požarov. Zato nameravajo v PGD Dramlje z tovrstnimi vajami nadaljevati tudi v prihodnje. Bilo je tudi slišati pobude, da bo potrebno izpolniti znanja pri nekaterih specifičnih operativno - tehničnih izvedbah gašenja,  katera posamezniki ne obvladajo dovolj dobro.
Na vaji je sodelovalo 18 gasilcev iz Vojnika in po 14 iz Ljubečne in Dramelj. Za prihod na mesto požara ( vaje ) so Drameljčani porabili 7 minut, gasilci iz Ljubečne 20  in Vojniški 30 minut.

---

Na drameljskem so v zadnjih tednih v teku pomembne državne investicije. Za pločnik skozi naselje Trnovec, je bila pred časom podpisana tripartitna pogodba med Ministrstvom za promet, Občino Šentjur in v postopku javnega naročila izbranim izvajalcem t.j. CM Celje d.d.. Celotna predračunska vrednost projekta znaša 500.751,00 evrov, od tega znaša delež občine Šentjur 125.188,00 evrov. Dela ki že potekajo, bodo v celoti zaključena v prvi polovici leta 2008.

 

Že nekaj tednov poteka druga etapa modernizacija državne ceste Dramlje – Žiče, oz. kot se projekt uradno imenuje Kartuzija – Dramlje. Kmalu pa se obeta še ena dolgo pričakovana realizacija in sicer sanacija plazu pri OŠ Dramlje. Občina je izposlovala da bo omenjeni projekt realiziran iz sredstev vzdrževanja državnih cest.  

 

 

---

Občina Šentjur je bila uspešna na letošnjem prvem javnem razpisu " REGIONALNI RAZVOJNI PROGRAMI", ki ga je objavila Služba Vlade  Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko, projekt delno sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj. Razpis poteka v okviru operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje  2007 - 2013, njegova prioriteta je razvoj regij.

LC DRAMLJE - PLETOVARJE - SLATINA bo rekonstruirana
v letu 2008. Predvidena je razširitev na širino štirih metrov,
dela bodo izvedena na dolžini 3100 metrov.


Občina Šentjur je na razpisu pridobila nekaj manj kot 3.100.000,00 € nepovratnih sredstev, ki jih namenja naslednjim projektom :

1. rekonstrukcija LC 034010 Bukovžlak - Proseniško ( 1.500 m), vključojoč izgradnjo novega krožišča. Skupna vrednost investicije znaša 1,5 mio €, od tega znašajo nepovratna sredstva v  820.000 €.
   
2. rekonstrukcija povezovalne ceste med obrtno como C-10-R in industrijsko cono Šentjur - jug ( 1125 m) in rekonstrukcija mostu čez Pešnico. Skupna vrednost investicije je 1.1 mio €, od tega znašajo nepovratna sredstva 800.000,00 €.
   
3. rekonstrukcija vinsko - turistične ceste Dramlje - Pletovarje - Slatina ( 3.100 m). Z deli na tej cesti bo občina pričela v letu 2008, skupna vrednost investicije je ocenjena na 620.000,00 €, od tega znašajo nepovratna sredstva 377.000,00 €.
   
4. rekonstrukcija ceste Javorje - Hrastje - Dobrina - Loka pri Žusmu z odcepom Žumerk - Osleščica ( 7.500 m). Skupna vrednost investicije je 590.000,00 €, od tega znašajo nepovratna sredstva 350.000,00 €.
   
5. urejanje Zgornjega trga : v letih do 2009 bo v skladu z izdelano projektno dokumentacijo izvedena prenova nekaterih objektov na Zgornjem trgu, med drugim prenova fasade in strehe Ipavčeve hiše, ureditev okolice objektov, ureditev prireditvenega prostora ipd. Za ta namen je občina Šentjur pridobila 434.000,00 € nepovratnih sredstev.
   
6. Podjetniški inkubator, zanj je bilo pridobljeno 255.000 €, z deli bodo pričeli leta 2009, na naslovu Mestni trg 2.
   

Otvoritev vodovoda, ki smo ji bili priča v Straži na Gori, je za krajane KS Dramlje  zelo pomembna pridobitev. V tem hribovitem območju še posebej primankuje vodnih virov, zato je blizu resnice šaljiva trditev da so imeli ponekod več vina v sodih, kot pa pitne vode. No v zadnjem času pa kroži nova šala, ki pravi da zaradi toče ni letošnji pridelek nič manjši kot druga leta, saj imajo sedaj več kot dovolj vode s katero so nadomestili izgubo.  
Vododvodno omrežje je bilo napeljano po naseljih : Straža na Gori, Bela Gora, Spodnje Slemene in v  delu Dramelj. Vododvod je priključen na že obstoječi vodovod Črešnjice - Kamna Gora.  Iz novo zgrajenega vodohrama  pa  je voda napeljana po dveh vejah. Prva je dolga 2326 metrov  in oskrbuje 35 gospodinjstev , druga ki meri 1170 metrov pa oskrbuje preostalih 10 gospodinjstev.
Inveticija je občino Šentjur stala 270.000 €,  izvajalec del je bilo  podjetje  Vilkograd, nizke gradnje d.o.o. iz Zlateč pri Šentjurju. Za strokovni nadzor investicije je skrbelo podjetje KONING d.o.o., iz Slovenskih Konjic.


Na otvoritvi so se zbrali številni predstavniki občine Šentjur. Zbrane je najprej nagovoril predsednik KS Dramlje Stane Kopinšek in zatem še župan občine Šentjur Štefan Tisel.

Voda za zdravico                             Domači muzikanti

Foto : Jure Godler

---

Tekmovanje koscev in grabljic  leta 1931, v tedanjem Šentilju pri Dramljah.
 ( mapa : IZ ZGODOVINE DRAMELJ )
.
 
Visoki gostje na blagoslovu križa v Šedini.
( mapa :  KRONIKA DANAŠNJEGA ČASA )


 Planinska postojanka na sv.Uršuli, ki so jo
temeljito obnovili drameljski planinci.
( mapa : DRAMLJE, maj 2005 )

PO NAVEDBAH BANKE CELJE NALOŽBA V BANKOMAT V KS DRAMLJE NI RENTABILNA, INTERNI KRITERIJI BANKE POSTAVLJAJO VISOK DOBIČEK NA PRVO MESTO. BANKOMAT V DRAMLJAH BO TAKO ŠE LEP ČAS LE POBOŽNA ŽELJA TUKAJŠNJIH PREBIVALCEV.

Veliko ljudi se upravičeno sprašuje kdaj bo v Dramljah bankomat. KS Dramlje si vseskozi prizadeva zanj, pred nedavnim je prišlo celo do sestanka s predstavniki Banke Celje. Povzemam nekatere dele odgovora ki jih je prejela KS, za lažje razumevanje situacije. Po navedbah banke le ta redno pripravlja ocene v katerih upoštevajo število prebivalcev, varnostni vidik, oddaljenost od najbližjega bankomata, bližino banke, pošte … V odgovoru navajajo da so vse te kriterije pri obravnavi vloge s strani KS Dramlje upoštevali ( vlog je bilo že najmanj 10, tudi na druge banke op.a.). V občini Šentjur je lociranih 10 bankomatov, kar je  po njihovih internih kriterijih dovolj. Ocenjujejo, da se velik del populacije v KS Dramlje vozi na delo v bližnja mesta kjer imajo možnost dviga  gotovine na bankomatu, številni lastniki počitniških hišic pa se peljejo mimo mnogih bankomatov Banke Celje. » Zaradi visoke investicije povezane z namestitvijo in oskrbovanjem bankomatov ter bližine mnogih bankomatov v občini, ocenjujemo, da v tem trenutku postavitev bankomata ni rentabilna.« so zapisali v Banki Celje. V odgovoru še omenjajo da je bil zadnji bankomat postavljen na Ponikvi, na osnovi usklajevanj z županom občine Šentjur. Med komitenti Banke Celje je tudi 35 Drameljskih obrtnikov, nekateri od njih so že napovedali, da so  v protest pripravljeni prestopiti k konkurenci. Ob vsem zagotovo drži da so argumenti banke osnovani zgolj na osnovi dobičkarstva, v izrednih primerih pa zadostujejo    le » usklajevanja z županom », tudi to je demokracija.

             

          

 

VPRAŠANJA IN ODGOVORI z 6. redne seje občinskega sveta občine Šentjur, z dne 21.6.2007

1. Nevarna ograja pri OŠ Dramlje

Na državni cesti ki pelje skozi Dramlje, v bližini OŠ Dramlje je že nekaj let plaz ki ogroža cesto. Država je zadevo sanirala tako, da je ob plazu postavila obcestno ograjo katera preprečuje zdrs z cestišča. Ravno ta ograja ki sedaj  na tem slabo preglednem križišču zožuje cesto,  že vrsto let predstavlja veliko nevarnost za prometno nesrečo, katere soudeleženci  so lahko tudi otroci ki vsakodnevno hodijo ob tem

cestišču. Doslej je že bilo nekaj » na srečo «  manjših nesreč, katerih posledica je bila zgolj odrgnjena pločevina na avtomobilih.Ne moremo in ne smemo čakati da se zgodi tragedija, zato v svojem imenu in imenu vseh sokrajanov naprošam občinsko upravo da čim prej posredujete ustrezno zahtevo na Direkcijo Republike Slovenije za ceste oz. na kateri drug ustrezen organ. Ista prošnja velja za vse zastopane stranke v O.S Šentjur in njihove svetnike in svetnici.

ODGOVOR OBČINE : Cesta je kategorizirana kot državna cesta, zato jo mora sanirati država. Občina bo Direkciji RS za ceste posredovala zahtevo za sanacijo plazu.

MOJ KOMENTAR : Domnevam da je pri tem vprašanju prišlo do napačne interpretacije, saj me v odgovoru najprej poučijo da gre za državno cesto ki jo mora sanirati država, čeprav sam to dobro vem in sem izpostavil  že v vprašanju.  

2. Izvedba projektov, ki so bili izpostavljeni na prejšnjih sejah:

- javna razsvetljava pri prehodu za pešce ( pri OŠ Dramlje )  :

V odgovoru na vprašanja z 2. redne seje O.S. Šentjur je bilo povedano da se bo razsvetljava uredila po sprejetju proračuna za leto 2007 in da je ta strošek predviden v proračunski postavki » stroški javne razsvetljave ». Glede na to da je proračun sprejet in sodeč po logiki da se najprej izvedejo projekti ki so napol dokončani, sprašujem ali bo zadeva dokončana v tem mesecu. Če temu ni tako, me zanimajo konkretni razlogi.

ODGOVOR OBČINE :  Zadeva je v fazi izbire izvajalca za izvedbo javne razsvetljave.

MOJ KOMENTAR : Izvajalec očitno še ni izbran, ( čeprav se grem stavit da vem gdo bo to ) saj razsvetljave še vedno ni. Kdo bo nosil odgovornost v primeru da se na prehodu zgodi nesreča? Prehodi za pešce morajo v skladu z zakonom, biti osvetljeni.

- prevoz otrok iz vasi Spodnje Slemene :

V odgovoru na vprašanje z 2. redne seje O.S. Šentjur ste zapisali da je komisija dne 5. 12. 2006 opravila ogled trase, komisija je v zapisnik zapisala da je treba cesto na odseku Hrastnik Spodnje – Slemene urediti in razširiti, ker v stanju karšna je ni primerna za vožnjo otrok. V nadaljevanju odgovora še pojasnjujete da ste šolo obvestili, da je kmetija Gračner od šole oddaljena 3.5 km, za kar občina ni dolžna zagotoviti šolskega prevoza.

V pogovoru z krajani sem ugotovil da so prej omenjene navedbe neresnične in zavajajoče. Dejstvo, ki ga v odgovoru niste omenili je, da so vsi šoloobvezni  otroci iz vasi Spodnje Slemene  oddaljeni od šole več kot 4 kilometre. Starši so komisiji predlagali da se kombi pripelje do kmetije Gračner do koder je cesta ustrezna za prevoz, do te kmetije pa bodo otroci prišli peš. V 56. členu zakona o osnovni šoli pa piše : » Učenec ima pravico do brezplačnega prevoza, če je njegovo prebivališče oddaljeno več kot štiri kilometre od šole «. V zakonu pa ni nobene določbe, ki bi kakorkoli prepovedovala da otroci katerih prebivališča so oddaljena več kot štiri kilometre od šole ter so zaradi neustrezne ceste pripravljeni sami narediti del poti do točke 3.5 kilometrske oddaljenosti, da ti niso upravičeni do brezplačnega prevoza.

V odgovoru je še ena nedoslednost, v kateri pravite da ste šoli predlagali da koristijo obstoječi šolski prevoz in sicer kombi do Straže na Gori. Dejstvo je takšno da ima kombi ki vozi do Straže na Gori  15 sedežev, vozi pa po 13 otrok. Za večji kombi ali avtobus cesta ni primerna, v Spodnjih Slemenih pa je 10 otrok. Poleg tega povezovalna cesta med obema krajema pozimi ni plužena. Prosim pristojne da zadevo še enkrat temeljito preučite in pripravite odgovor do naslednje seje, morda pa že prej.

ODGOVOR OBČINE : Občina ima z izletnikom Celje d.d. za prevoze šoloobveznih otrok, ki so od šole odaljeni več kot štiri kilometre, sklenjeno pogodbo za obdobje treh let. Prevozi so organizirani za relacije, ki so opredeljene kot varne šolske poti. Otroci iz vasi Spodnje Slemene lahko koristijo šolski prevoz, ki je organiziran iz Marija Dobje ali Straže na Gori. Ker je organizacija prevozov vezana tudi na racionalizacijo stroškov, ne moremo zagotoviti prevoza v vsak zaselek, saj vsaka razširitev šolskih poti pomeni za občino dodaten proraračunski strošek, ki ga ob veljavnem proračunu ne moremo financirati.

MOJ KOMENTAR : Vsak ki bo prebral vprašanje in odgovor, mu bo takoj jasno da so dejstva v vprašanju ignorirana. Vsak nadaljni komentar je odveč.

- športni park Šentjur :

Zanima me ali občinska uprava dela na projektu celovite obnove in širitve športnega parka Šentjur, konkretno na projektu obnove   igrišča za mali nogomet  in izgradnje dveh igrišč za odbojko na mivki. Kako daleč so projekti, kdaj lahko pričakujemo realizacijo. 

ODGOVOR OBČINE : V pripravi je idejna zasnova ureditve športnega parka. Realizacija del je predvidena v letu 2007 in 2008.

MOJ KOMENTAR : Upam da bo idejna zasnova čim prej končana ter predstavljena javnosti.

 

Na 5. redni seji z dne 25.4.2007 sem zastavil naslednja vprašanja:

1.  Vključitev kulturnih znamenitosti Dramelj na spletno stran Občine Šentjur in v ostala promocijska gradiva na področju turizma

Upravičeno menim da je povsem primerno da se konkretne znamenitosti in izletniške točke v KS Dramlje izpostavijo na spletni strani občine in v promocijsko gradivo TIC.  Mednje zagotovo sodijo spomeniško zaščiteni objekti kot je   cerkev Sv. Uršule in obnovljena mežnarija na istoimenskem hribu, Mastnakova zidanica, Sv. Ilij kot ena najstarejših cerkva na Šentjurskem. Skozi Dramlje poteka kolesarska pot, vedno več je izletnikov, Sv. Uršula pa postaja vedno bolj znana in priljubljena izletniška točka.   Ko spremljam razne spletne strani z turistično ponudbo so omenjene znamenitosti omenjene, še celo kakšna fotografija je zraven. Ocenjujem da je to malomarnost tistih ki so pripravljali gradiva in tudi mojih političnih predhodnikov ki se na to niso odzivali. V prihodnjih dneh bom posredoval zgodovinske podatke in fotografije in apeliram da se zadeva kmalu uredi oz. ustrezno dopolni. 

 ODGOVOR OBČINE : Pobudo o dopolnitvi vsebine spletne strani smo posredovali TIC, ki je zadolžen za vsebino s področja turizma. Občinske spletne strani resnično ne vsebujejo vseh turističnih in kulturnih znamenitosti. Res pa je, da tudi niso bile prvenstveno namenjene in izdelane v ta namen. V letošnjem letu pripravljamo celovito prenovo spletnih strani, vključno z izdelavo turističnega portala.  Zagotovo pa smo pri izdelavi turističnega prospekta upoštevali  uravnoteženo vsebinsko predstavitev celotnega območja občine in seveda tudi Dramelj.

MOJ KOMENTAR :  Katastrofalen odgovor. Namesto da bi priznali  več kot očitno šlamparijo in jo čim prej popravili, se na vse načine izmotavajo. Če spletna stran občine "prvenstveno ni bila izdelana v ta namen" zakaj potem na strani manjkajo edino Drameljske znamenitosti? Niti Sv. Uršula ni omenjena, imamo pa še marsikaj druga. To, da so pobudo posredovali TIC-u je enako nič. Na zadnjem turističnem prospektu pa so Dramlje predstavljene tako suhoparno, da ni kaj hvalit. Če je med tem nastalo kaj novega v tem trenutku ne vem.

2. Poslovna cona Dramlje

Postavljam vprašanje v zvezi z načrtovano poslovno cono Dramlje pri uvozu na avtocesto, vprašanje se nanaša na nakupe zemljišč. Kolikor razpolagam z informacijami je za nekaj parcel že podpisana pogodba, z ostalimi lastniki pa še potekajo pogajanja. Zanima me kje nastaja težava da še ni končnega dogovora tudi z ostalimi lastniki. 

ODGOVOR OBČINE : Za načrtovano poslovno cono Dramlje in sicer pri izvozu na avtocesto smo s tremi lastniki že podpisali in overili predpogodbe za nakup nepremičnin.  Z dvema lastnikoma smo sicer dogovorjeni za podpis, vendar še predpogodbe nista pripravljena podpisati, z izgovorom na lastnike, ki se s sklepanjem predpogodb ne strinjajo. Predvidevamo, da so posredi kupci nepremičnin, ki želijo z zemljišči le prekupčevati, zato bo končna opredelitev v prostorsko ureditvenih aktih glede spremembe namnbnosti omekjena le na zemljišča, za katera bodo podpisane predpogodbe.

MOJ KOMENTAR :

Kolikor mi je znano, so bile do tega trenutka že podpisane predpogodbe. Nekateri lastniki, predvsem večji kmetje, zemljišč ne prodajo, so pa pripravljeni opraviti zamenjave. Ker se obeta nov zakon v zvezi z zemljišči Sklada kmetijskih zemljišč, kateri  bo  omogočil razpolaganje z skladovimi zemljišči tudi občinam, je ta možnost povsem realna.

3. Čistilna naprava Dramlje

V zvezi z čistilno napravo v Dramljah me zanima koliko gospodinjstev je nanjo priključenih, po informacijah ki jih imam zelo malo. Kdaj bo naprava polno služila svojemu namenu in kje je vzrok da se svari ne premaknejo ? Prav tako me zanima zakaj občina še do danes ni pristopila k modernizaciji dovozne ceste do objekta čistilne naprave. Uporabniki ceste so investicijo pripravljeni sofinancirati, zato predlagam da se v najkrajšem možnem času sestanejo predstavniki občine,  KS Dramlje ter uporabniki ceste  in se dogovorijo o konkretnostih izvedbe. .

ODGOVOR OBČINE : Na čistilno napravo v Dramljah je po podtkih JKP Šentjur d.o.o. priključenih 37 gospodinjstev. V pripravi je tudi nov Odlok o odvajanju in čiščenju odpadnih voda, ki bo striktno zahteval priključitev vseh na čistilno napravo, kjer bo to možno, inšpektorju pa bo dana možnostza kaznovanje kršiteljev. Glede modernizacije dovozne ceste do čistilne naprave je bilo v pretklosti že veliko razgovorov, vendar do realizacije nikoli ni prišlo. Tudi v letošnjem letu je že bila dana ustna pobuda za modernizacijo ceste, ki pa mora potekati v organizaciji KS. Občina je pripravljena delno sofinancirati modernizacijo, nikakor pa ne v celoti.

MOJ KOMENTAR : Čistilna naprava je bila zgrajena še v Malovrhovem mandatu, v gradbenih načrtih je menda bilo zavedeno da se cesta do čistilne alsfaltira. Teh dokumentov sedaj ni, je pa ustaljena praksa da se ceste do takšnih objektov ustrezno uredijo. Očitno je da gre za nedokončan objekt, to pa za Šentjursko občino tako ni nič novega in da je to ravno v Dramljah še toliko manj.

4. Obveznost v zvezi z prodajo nepremičnine

Stavba nekdanjega urada KS Dramlje pri farni cerkvi v Dramljah ( vas Laze ) je bila prodana pred 10 leti. Občina Šentjur kot prodajalec in obrtnik Jožef Banovšek kot kupec sta ob prodaji podpisala pogodbo katera kupca obvezuje da bo v roku dveh ( 2 ) let po prodaji na istem mestu postavil nov objekt. Žal je tam danes ograjeno skladišče gradbenega materiala ki zelo kazi podobo sicer zgledno urejenega okoliša farne cerkve. Prosim za pojasnilo zakaj občina ni pravno ukrepala in vseskozi dopušča  kršitev pogodbe, če pa slučajno je ukrepala zakaj ni rezultata. Ob tem se želim osebno seznaniti z vsebino pogodbe, pristojne pa pozivam da pristopijo k ureditvi situacije, na katero KS Dramlje nima pravnega vpliva, dosedanji pozivi pa so bili brezuspešni. 

Odgovore na vprašanja pričakujem v pisni obliki.

ODGOVOR OBČINE : Takratnega kupca, oziroma sedanjega lastnika nepremičnine, vpisane v vl.št. 522 k.o. Marija Dobje, g. Jožeta Banovška, smo pisno opozorili na kršenje določil kupne pogodbe ter mu določili dodatni rok za izpolnitev pogodbenih obveznosti.

MOJ KOMENTAR : Občina je g. Banovšku postavila 3 mesečni rok, v katerem mora odstraniti skladišče oz. pričeti z aktivnostmi za postavitev objekta. Rok je  med tem potekel,  nimam še informacij  o trenutnem stanju. Skladišče je med tem še vedno na svojem mestu.

 

VPRAŠANJA z 2. redne seje O.S. Šentjur z dne 14. 12. 2006 - povzeto po zapisniku :
Primož Laubič ( LDS ) je pisno vložil sledeča vprašanja :
1. Kdaj se bo uredila javna razsvetljava pri hotrostni oviri in prehodu za pešce pred Osnovno šolo v Dramljah ter pozval k čim prejšnji realizaciji?
ODGOVOR OBČINE : "Javna razsvetljava pri OŠ Dramlje se bo uredila po sprejetju proračuna za leto 2007, kjer je ta strošek predviden v proračunski postavki "stroški javne razsvetljave ". "
MOJ KOMENTAR : Do današnjega dne ( 19. avgust 2007 ) zadeva še ni realizirana, kljub temu da je proračun že nekaj mesecev "pod streho". Po eni strani pa me situacija ne čudi, ob dejstvu, da je bil v prvi polovici letošnjega leta, proračun Občine Šentjur realiziran v višini 28.83%.

2. Opozoril je na problematiko prevoza otrok iz vasi Spodnje Slemene ter poudaril, da je sestanek z vodjo oddelka za družbene dejavnosti bil organiziran, tudi komisija je opravila ogled ter pozval k realizaciji projekta.
ODGOVOR OBČINE : " Na skupnem sestanku s krajani je bilo dogovorjeno, da Komisija za prometno varnost pregleda novo predlagano progo in poda mnenje o varnosti proge. Komisija je 5.12.2006 opravila ogled in v zapisniku navedla ugotovitev, da je potrebno cesto na odseku Hrastnik - Spodnje Slemene urediti in razširiti, saj kot taka ni primerna za varno vožnjo otrok. Šolo smo seznanili, da je kmetija Gračner oddaljena od šole 3.5 km, za kar občina ni dolžna zagotoviti šolskega prevoza. Za otroke, ki so od šole oddaljeni več kot 4 km, pa žal prevoza ni mogoče zagotoviti, saj gre za odsek, kjer ni možno zagotoviti varne vožnje z obstoječimi prevoznimi sredstvi, ki se uporabljajo za OŠ Dramlje ( avtobus, večji kombi ). Ker v proračunu ni zagotovljenih  sredstev za nove šolske proge, smo šoli predlagali, da otroci koristijo obstoječi šolski prevoz in sicer kombi do Straže na Gori oz. avtobus do Marija Dobja.
MOJ KOMENTAR : Odgovor je čisto sprenevedanje in zavajanje. Dejstvo je da so krajani komisiji predlagali da otroci pridejo do kmetije Gračner ( 3.5 km oddaljenosti), torej sami prepešačijo del poti ki ni varen za prevoz otrok. Dejstvo je tudi da je vseh 10 otrok iz vasi Spodnje Slemene od šole oddaljenih več kot 4 km. Zakon o šoli v  56. členu pravi :
» Učenec ima pravico do brezplačnega prevoza, če je njegovo prebivališče oddaljeno več kot štiri kilometre od šole«. V tem istem zakonu, ni nobene določbe, ki bi kakorkoli prepovedovala da otroci katerih prebivališča so oddaljena več kot štiri kilometre od šole, ter so zaradi neustrezne ceste pripravljeni sami narediti del poti do točke 3.5 kilometrske oddaljenosti, da ti niso upravičeni do brezplačnega prevoza.
Uprava nadalje odgovarja da so šoli predlagali da otroci koristijo obstoječe prevozne linije. Prepričan sem da je pisec odgovora seznanjen z nekaterimi dejstvi, če ni pa bi se lahko ustrezno informiral, namesto da strelja kozle. Dejstvo je takšno : kombi ki vozi do Straže na Gori  ima 15 sedežev, vozi pa po 13 otrok. Za večji kombi ali avtobus cesta ni primerna, v Spodnjih Slemenih pa je 10 šoloobveznih otrok. Povezovalna cesta med obema krajema pozimi ni plužena. Če pridejo otroci do avtobusne postaje jim preostane še ca. kilometer do šole.
3. Predlagal je, da občinska uprava pristopi k pripravi meril za sofinanciranje športnih programov.
ODGOVOR OBČINE : Občina je že v letu  2005  pristopila k pripravi Strokovnih meril za sofinanciranje športnih programov. V letu 2006 je merila pripravila tudi Športna zveza Šentjur, katero smo pozvali, da sodeluje pri pripravi le teh. V sodelovanju s Športno zvezo Šentjur smo izdelali vprašalnik o izvedbi športnih programov, katerega smo poslali vsem športnim društvom v občini, saj bi te podatke potrebovali v nadaljevanju priprav strokovnih meril. Žal je bil odziv društev kljub ponovnim pozivom razmeroma slab. Vsekakor bomo v letošnjem letu nadaljevali z delom in predlog posredovali v obravnavo OS.
MOJ KOMENTAR : Neverjetno, nazadnje so pa kar društva kriva da še ni pravilnika oz. meril za sofinaciranje športnih programov. In kako je hitra naša občinska uprava, ko pravi v odgovoru da je : " občina že v letu 2005 pristopila k pripravi Strokovnih meril ..." . Kaj ste pa delal celo desetletje gospodje, ves ta čas ste dopuščal da se je barantalo z javnim denarjem? Meril o financiranju športnih programov do tega trenutka še ni. Le kakšna bo vsebina teh težko pričakovanih meri in kam bodo bolj nagnila tehnico, to pa morda izvemo še letos.

 

 

Na tem blogu bom za začetek javno predstavil moja vprašanja Šentjurski občinski upravi in odgovore ki sem jih prejel. V nadaljevanju, bom po vsaki seji zabeležil tudi kakšen detajl z zasedanj Občinskega sveta.