Litija je osvojila slovenski Pokal v futsalu in ga postavila zraven ostalih že dokaj "zaprašenih" lovorik v svojem klubskem "sefu". V klubu ne skrivajo ambicij in ciljev v tej sezoni, naskakujejo še naslov državnega prvaka in to je glede na dosedanje rezultate zelo realen cilj, saj so še vedno neporaženi na prvenstveni lestvici prve lige. Neporaženi so nasploh v tej sezoni, saj tudi v pokalnem tekmovanju niso klonili proti nobenemu tekmecu, mogoče so bili najbližje porazu prav na polfinalni tekmi pokala v Litiji. Oplast jim je grdo zapretil, vendar se je na koncu izteklo po pričakovanjih, saj imajo Litijani nedvomno najbogatejšo igralsko zasedbo v Sloveniji, na čelu katere je neprekosljiv Milivoje Simeunovič. Finale smo lahko spremljali tudi preko malih ekranov, tekma pa ni postregla z ne vem kako kvalitetno igro iz preprostega razloga, saj je Gorica preslab nasprotnik, da bi lahko resneje ogrozila Litijane. V Gorici se baje ubadajo z velikimi finačnimi težavami, saj imajo tudi v tem klubu lepo število "dragih" igralcev, katere je treba plačevati, sicer zagrozijo z bojkotom. Tržna ekonomija bi lahko rekli, če ne bo plačila, ne bomo delali (igrali). Veliko je bilo govora celo o tem, da naj bi Goričani izstopili iz državnega tekmovanja, če ne bodo dobili plačila, verjetno so se nekako dogovorili, saj Gorica nadaljuje s prvenstvom. Če se še malo vrnem k prenosu finalne tekme med Litijo in Gorico, lahko zatrdim tistim, ki "kritizirajo" predvsem samo-promocijo Litije v tem prenosu. Tudi meni se je odmor med polčasoma zdel kot nekakšna reklama Litije, čeprav je bil prispevek namenjen promociji ter predstavitvi futsala širši množici. Običajno med polčasi tekem na TV gledamo, tisti, ki seveda vztrajajo, reklame, ki so mastno plačane, tokrat pa je bila v ospredju Litija in sicer mesto Litija. Zanimivo bi bilo izvedeti resnico o tem, ali sta mesto in klub Litija plačala za promocijo njihovega kraja ter kluba, ali pa je šlo vse skupaj iz žepa nas davkoplačevalcev (naročnikov in plačnikov RTVslo).

V drugem srečanju smo pričakovali precej bolj enakovredno igro, saj naj bi Srbi bili v našem rangu po kakovosti. Toda tudi tokrat so naši izgubili 0:2, in tako končali svojo prisotnost na Madžarskem kot tekmovalna ekipa. Sodeč po poročilih treh futsal portalov kapodol.com in videoslofutsal.com ter futsal.si je dvorana v Budimpešti nekaj posebnega za naše razmere. Gledalcev niti ni bilo videti veliko, Madžarov ta šport najbrž ne privlači preveč, dvorana pa je bila polna samo na tekmi med Madžarsko in Češko, zmagali pa so Čehi. Čudno, da ni bilo zaslediti nikjer trenerja reprezentance, Milka Verbotna, ki je bil prej vedno polek, tokrat pa je na klopi sedel mladi vratar Litije Puškar, verjetno kot predstavnik ekipe. Opazno je bilo, da se fant zelo rad gleda na velikem ekranu, no ja vsaj tako ga je svet videl, kajti za branjenje slovenskih vrat kljub talentu še lep čas ne bo pripravljen. Dobovičnik je krmaril našo barko tako kot jo pač je, s temi igralci katere je vpoklical, mogoče bi se dalo iztržiti še kaj več, toda po toči je prepozno zvoniti. Res nam je manjkal Vrhovec, ki se je dokončno poškodoval na prijateljski tekmi z Romunijo. Sicer se prvenstvo nadaljuje, danes smo videli dve zmagi po kazenskih sterlih, kar samo zgovorno priča o izenačenosti ekip v četrtfinalu. Tam pa v tem trenutku ni prostora za Slovenijo

Slovenska članska futsal reprezentanca je končala s pripravami za EP v futsalu, katerega tokrat organizirajo naši sosedi Madžari. Slovenija je odigrala prijateljsko srečanje s hrvaškim prvakom Nacional, katerega vodi in trenira tujec Tiago Polido, ki je obenem tudi selektor hrvaške futsal reprezentance. Tekma se je končala z neodločenim izidom 4:4, Hrvati pa niti približno niso mačji kašelj. Poleg portugalskega trenerja imajo v svojih vrstah tudi dva Brazilca in celo kopico hrvaških reprezentantov. Naslednji dve tekmi je Slovenija odigrala z reprezentanco Romunije, s katero naj bi naši imeli še nekaj neporavnanih računov in obratno. Pred štirimi leti v Laškem je Slovenija gladko ugnala Romunijo, na koncu pa se vseeno ni uspela kvalificirati na EP zaradi neumnega poraza z Belgijo. Tokratno prvo srečanje v Tolminu je prenašala v živo tudi naša nacionalka na drugem tv sporedu, kar se najbrž do sedaj v Sloveniji še ni zgodilo. Da bi nacilnalna tv prenašala kakšno futsal tekmo je bila še do pred nedavnim kratko malo ideja, ki je mejila na znanstveno fantastiko. Toda nekatere stvari se kot vse kaže na bolje premikajo tudi v futsalu in to predvsem po izvolitvi novega predsednika NZS Ivana Simiča, ki je v zadnjem času obiskal kar nekaj tekem slovenske futsal reprezentance. Simič je veliko bolj naklonjen "drugorazrednemu" športu od njegovega dolgoletnega predhodnika Rudija Zavrla, ki se v več kot 20 letih ni niti približal nobeni futsal tekmi. Prvo srečanje v Tolminu ni bilo niti približno prijateljsko, saj so Romuni igrali praktično na nož in se hoteli oddolžiti Slovencem za poraz pred leti v Laškem. Na koncu se je tekma končala z neodločnim izidom 4:4, na našo nesrečo pa se je poškodoval eden od biserov slovenskega futsala Gašper Vrhovec.
Upamo, da se vsaj Osredkar do tekem na EP pozdravi in lahko na nek način pomaga soigralcem proti Rusiji in Srbiji. EP zna biti zelo zanimiv, naša skupina pa je prav gotovo vse kot lahka.

Vstopili smo v leto 2010, naj ob tej priliki ponovim zguljeno toda dobronamerno frazo: Srečno 2010!
Slovenske futsal lige že nekaj časa "mirujejo", vzrok za to pa  je seveda Evropsko prvenstvo na Madžarskem, ki se začne 19. januarja, torej, čez slabe tri tedne. Slovenska reprezentanca se je uvrstila na ta zaključni spektakel najboljših evropskih ekip, po žrebu pa pristala v bobnu C. Njeni tekmici sta reprezentanci Rusije in Srbije, napredujeta pa dve reprezentanci. Dobovičnik je v zadnjih dneh leta 2009 s svojimi fanti odigral dve prijateljski temi proti Makedoniji, prvo v Litiji, drugo v Gorišnici. Makedonci spadajo v slabši kakovostni razred in Slovenci z njimi naj ne bi imeli kaj dosti dela in tako je tudi bilo, samo v prvi tekmi v Litiji. Tam je Slovenija prepričljivo zmlela Makedonce, sicer šele v drugem polčasu, končni izid je bil 6:1 v korist Slovenije. Drugo srečanje je bilo odigrano v Gorišnici pri  Ptuju,  naši pa so doživeli grd poraz 2:5. Makedonci so vodili že po prvem polčasu (1:2), v drugem pa dodali še tri zadetke in se na koncu kot otroci veselili zmagoslavja nad "veliko" Slovenijo. Pri naših je resda manjkalo kar nekaj ključnih igralcev (Melink, Čujec, Vrhovec...) verjetno je manjkal še kdo, pa to niti ni tako pomembno. Igrali so takšni "asi" kot: Osredkar, Goranovič, Pertič, Drobnič, R. Uršič, Sovdat, Osojnik, Kragelj, Mohorič, Puškar, Brkič in Pertovt, ki je tokrat obsedel na klopi. Res so imeli naši pobudo in terensko premoč skozi celo srečanje, preganjali Makedonce po celem igrišču, si ustvarili precej priložnosti, toda tekmovali v tem, kdo bo večkrat streljal mimo gola. Zadeli so tudi nekaj vratnic, nekaj pa je ubranil makedonski vratar. Na drugi strani so Makedonci izkoristili svojih nekaj priložnosti in dodobra napolnili  našo mrežo. Igra naših fantov ni bila na nivoju, padli so na taktičnem planu, saj so jim nasprotniki "prodali" kar nekaj osnovnih presenečenj v igri, ki pa za ekipo takšnega kova sploh niso ali pa ne bi smela biti presenečenja.  Razočarali so številne privržence malega nogometa in simpatizerje naše reprezentance, ki imajo le redkokdaj priložnost, da si v živo ogledajo tekme Slovenije. Precej nerazumljive so reakcije nekaterih naših igralcev, ki so padali na provokacije, kapetan Drobnič je brez potrebe dobil drugi rumeni karton, takrat so Makedonci zelo hitro dosegli zadetek z igralcem več, veliko pa je bilo tudi nesoglasja med samo igro.
Brez dvoma bi bila igra naših povsem drugačna, če bi igral tudi prej omenjeni trojec in pa seveda nekateri igralci, ki so namesto igre v reprezentanci, igrali na turnirju Kutije šibica v Zagrebu (R. Mordej, Vojsk, pozneje še Osredkar). To je že stara in znana praksa, da se nekateri igralci raje odločijo za igranje turnirjev, kot pa zbora v reprezentanci, ali celo igranja prijateljskih tekem. Toda denar je pač denar, ali bolje rečeno, v reprezentanci jih za zbore in prijateljske tekme najbrž ne plačujejo in fantje poskušajo srečo kje drugje. Dejstvo pa je, da je selektor pritisnjen v kot, saj jim praktično nič ne more, obenem pa brez njih ni rezultatov. Upajmo, da bo na Madžarskem spet tista prava reprezentanca in z malo sreče se lahko uvrstimo tudi v četrtfinale . Potrebno je poudariti, si je obe tekmi ogledal tudi predsednik NZS Ivan Simič, kar je pravo nasprotje v primerjavi z Zavrlom, katerega mali nogomet ni nikoli zanimal in mu je njegovo vodstvo posvečalo sila malo pozornosti (denarja).

Slovenska futsal reprezentanca se počasi pripravlja na vedno bolj bližajoče se evropsko prvenstvo v futsalu, ki bo januarja 2010 na Madžarskem v Budimpešti in Debrecenu. Tokrat so Slovenci gostovali v Iranu in obe tekmi tesno izgubili z 2:3. Iranci spadajo v sam vrh svetovnega futsala, najdemo jih med prvimi šestimi reprezentancami in so prav gotovo dober test za našo izbrano vrsto. Vprašanje v kakšni zasedbi so Iranci odigrali ti dve prijateljski srečanji, saj njihovi reprezentantje igrajo tudi v nekaterih evropskih klubih. Vendar pa je treba vedeti, da je v Iranu futsal izredno priljubljena igra in imajo profesionalne lige, reprezentanca pa se dobiva menda celo vsak teden, vse to pa so podatki, ki povedo veliko o tem, kako močna in vedno pripravljena je njihova zasedba. Selektor Andrej Dobovičnik v Iranu ni mogel  računati na igralce Puntar Casino Safirja, ki so prav ta vikend bili težek evropski boj v Pardubicah na Češkem, v Iranu pa so za Slovenijo nastopili: Sebastijan Drobne (Sevnica), Gorazd Drobnič (Litija), Marko Hrvatin (Izola), Slaviša Goranovič (Gorica), Rok Mordej (Dobovec), Miha Osojnik (Litija), Igor Osredkar (Litija), Danijel Pantič (Litija), Damir Pertič (Litija), Alan Pertovt (Gorica), Damir Puškar (Litija), Jaka Sovdat (Oplast) ter Rajko Uršič (Oplast). O samem dogajanju v Iranu je bilo bolj malo in še zelo skopih podatkov, saj menda vodstvo reprezentance več ne obvešča medijev tako kot v preteklosti. Sedaj se vsi podatki zbirajo na uradni futsal strani, tam pa je tega bolj malo, tako, da sta portala, ki sta posvečena futsalu (kapodol in videoslofutsal) o tekmah Slovenije pisala bolj malo, v glavnem povzetke z uradne spletne strani. Veliko bolje so se v tem segmentu obveščanja odrezali pri aktualnih državnih prvakih iz Tolmina, ki so vse tekme Puntarja v Ligi prvakov iz Češke v živo prenašali na svojem spletnem portalu, obenem pa pošiljali poročila ter fotografije na vse spletne futsal portale. Tolminski uporniki so vse tri tekme v Pardubicah izgubili, kaj več je bilo seveda težko pričakovati, saj so bili v družbi praktično najboljših in najbogatejših evropskih futsal klubov. Najprej so se uporniki pomerili s še vedno aktualnimi evropskimi klubskimi prvaki iz španije, Interviu Madrid je bil bolšji 3:0. V drugi tekmi so našim prvakom stali nasproti prvaki iz Češke. ERA PACK Chrudim je slavil s 4:3, potem, ko se je polčas končal neodločeno 1:1, še 37. minuti je bilo 3:3, v zadnji minuti pa so Čehi vendarle dosegli zmagoviti zadetek. Zadnje srečanje so Tolminci igrali proti Ukrajinskemu prvaku ter visoko izgubili 0:5, predvsem zaradi zaostanka dveh zadetkov, katera so poskušali nadoknaditi z igralcem na mestu vratarja. To se jim tokrat ni izšlo in TIME Lviv je bil pač boljši z rezultatom 5:0. Kljub vsem trem porazom na tem turnirju, napredoval je seveda samo zmagovalec turnirja, so Tolminci dokazali, da se lahko kosajo z najboljšimi in z nekaj več vlaganji v slovenski futsal nasploh, bi lahko v bližnji prihodnosti videli tudi kakšen slovenski klub med elitno četverico.