življenje ni potica...

Trenutno stanje duha: Ležerno

Včeraj je bil prav poseben večer. Mene in mojo cimro so prišli obiskati prijatelji, bivši cimri, sodelavke, katere sva si z leti pridobili s študentskim "lajfom"v Mariboru. Lepo je videti obraze, ki ti pomenijo.

Tako, sedaj pa je prišel čas, da spokava kufre. Zdi se mi, kot bi se nedolgo nazaj priselila v naše študentsko mesto, sedaj ga pa že zapuščam. 

Se vidimo drugo leto!

Melodijo v srcu je zaigral jesenski dan, odplesalo jo je listje.

... pravljica še obstaja...če jo hočeš doživeti, moraš gledati s srcem ter se prepustiti... 

Ne morem si pomagati, da ne bi skoraj vsak dan, opazila nekaj za kar je vredno pogledati z obema očima. Vem, da se sliši "že povedano", ampak tako je in je bilo tudi danes. Ko se mi je že mudilo v službo in še bolj iz nje, sem naletela na zastoj na cesti z dolgooo kolono pred mano. Zjutraj sem čakala v vrsti, popoldne pa sem naredila drugače. Obrnila sem v drugo stran ter se zapeljala po daljši poti dalje, kjer se nisem že sedem pravljičnih let. Cesta je vodila izven mesta, mimo vinogradov, urejenih kmetij. Na eni strani je pogled ujel vrano, ki se je ravno dvignila v let, na drugi pa malo hišico, ob kateri sta manjkala le še Janko in Metka, da bi dopolnila pravljično sliko. Listje je gozdno pot obarvalo v rumeno-rjavo-rdeči odtenek in mi ogrelo srček. Vesela sem, da ni potek dneva odvisen le od mene, kajti bi bila včasih za kakšen pogled prav prikrajšana.

Vsak pogled šteje! Privošči si!

Ina

Trenutno stanje duha: melodično, jesensko

Seveda sem pričakovala kakšno noro poletno idejo...

No, ampak nisem verjela, da se bo ta uresničila,  dokler nisva s cimro sedeli na vlaku proti Amsterdamu.  Tako je, nekaj dni pred odhodom sva se odločili oditi na potovanje z vlakom malo po Evropi. Priprave so potekale zelo  hitro. Kupili sva karte za vlak, pregledali vozne rede, se zavarovali, spakirali ter po teh treh dneh priprav sedli na vlak. Krenili sva 1.8., zvečer ter z vmesnim prestopanjem, naslednji dan popoldan prispeli na prvi cilj...

Ko izstopili iz vlaka sva,

se vprašali sva,

kako dalje bo šlo.

 

O, le poglej, mavrično deželo to,

kjer skoraj vse je dovoljeno.

Travca, prostitutke, geji in vse to,

odprtost velika, vendar nama

nepričakovana je bila.

 

Prvi dan na gay prideu je okol.

Hop hop 2. dan v trgovino s

heinekenom sva zavili,

da bi za vas nekaj kupili.

   

Prispeli v kulturo sva,

kjer gostoljubje in prijaznost

nimata meja.

 

Koran na preprogi bral

se je ob večeru,

A midve stremeli sva raje kar k nebu.

4 dni in mahneva jo že naprej.

   

Berlin najin je cilj,

4. dan hop hop naprej.

7 ur vlaka bilo je dovolj,

Aleksandrov platz pričakujemo

iz minute vse bolj.

Poglej arhitekturo in ostalo lepoto to,

»Kolk je pa ura?«, čakamo s5 na metro.

    

U-bahn, S-bahn postal je rutina,

a naš gostitelj pa delal je

v službi kot živina.

Hvala mu lepa za vse stvari.

Kako bi brez njega,

nama še danes jasno ni.

 

Berliner weisser pivo je dobro,

če le bil je na meniju,

sva ga srkali pozno.

   

4. dan Berlina pičiva ga že naprej.

»Slikaj to cerkev in ono tam.«

»Ne, ne, Hradžani so zakon.

Pejmo še kje.«

Prvi dan, drugi dan,

trije so dovolj,

Praga ok, me greva domov.

 

Karta poteče, mudi se zelo.

Češki konduktor je strog,

usmiljenja ni.

Ne plačaš rezervacije,

iz vlaka takoj.

  

Iz Prage na Dunaj že nekako je šlo,

A kako do MB, hmmm…

Vprašanje je to.

 

Medtem pa kitajska na

Dunaju vabi, a vendar

pozabi, da se zadnji dan

€ vse manj se porabi.

Če nimaš, ne kupiš,

a za futr in starbucks

naj nama še bo.

»Oh, poglej te street preformerje«,

Naj zanje še cent v ajmer vrže se.

 

Moni teži, da popolnosti ni,

In Ina naj ne išče vsake rime

v tej pesmici.

 

Uuuuu, 10 dni je že minilo,

veliko pričakovanj se je izpolnilo.

Tu na kavi, na Dunaju pade načrt,

da drugo leto tura vrne se,

druge relacije ter boljše polovice.

Aja, pa ne pozabimo na polne denarnice.

 

2krat prestopit, 4krat prestopit,

a smo že tam?!

»Ne, ne, v Murzzuschlagu smo

In čakamo na dan.«

 

Hvala bogu za dobro povezavo to,

saj zdaj vsaj vemo, kakšno

klošarsko življenje je to.

 

Zemljevid prečesan je

povprek in povprek.

A komaj čakamo, da

Zapolnimo še ostali svet…

Tako je minilo najino potovanje. Nora poletna ideja se je udejanila. 10 polnih dni ter morda kakšna ura več...Smeh, dobra volja in kar zvrhana mera poguma, iznajdljivosti ter pozitivne energije...pa se morda nekje "tam" srečamo!

Trenutno stanje duha: popotniško

Mati reče hčeri:"Ne hodi danes zvečer ven s prijatelji, bova pospravili kletno etažo."  Hčera res ostane doma, a se ne premakne stran od televizije. Mati se razjezi, hči izbruha ne razume. Mati ji poskuša razložiti, da ji s tem, ko je ostala doma in gleda televizijo, čisto nič ne pomaga pri čiščenju. Hči je še kar ne razume, saj ona je vendarle ostala doma in ni zunaj s prijatelji, kot je tudi materi obljubila. Kdo ima prav?

Trenutno stanje duha: v vlogi...

Žalostno je, da je že bilo kot je.

Škoda je, da se ne da več kot le dovolj.

Začudenja vredno je, da ni dovolj kot je.

Žalostno je, da je kot je.

Prav smešno je, da spodleti kljub vloženemu trudu.

Grozno je, da ne poznamo soseda.

Smešno je, ko prosimo za nekaj kar naj bi že bilo naše.

Čudno je, da ne vemo kakšne barve oči ima prijatelj.

Srhljivo je, da te obsodijo po krivem.

Neverjetno je, da bo kot je.

Žalostno je, da ne bo kot naj bi bilo.

Grozno je, da sprejemamo tako kot je in ne strmimo k takšnemu kot naj bi bilo.

Hvala nam, da o tem veliko ne razmišljamo!

Trenutno stanje duha: razmišljujoče

Vzponi in padci... Življenje.

Dokler se vzpenjaš in si na vrhu si povsem zadovoljnen. Predstavljaš si in verjameš v to, da ravnaš pravilno, da  tvojemu receptu sledi uspeh. Da pravilno odreagiraš v konkretni situaciji, ne izgubiš orientacije in veš za kaj se je vredno potruditi in kaj opustiti. Lahko pa se ti zalomi. Prehitro odreagiraš, izgubiš potrpljenje, te zanese, padeš. Tvoj svet začne razpadati. Vse tvoje ambicije zakrknejo,plani padejo v vodo in ego je ranjen. Postaneš lahek plen. Počutiš se manjkoristnega in rabiš čas, da se zopet postaviš na noge, zarišeš cilj in mu stopiš naproti. Sprejmeš sklep kako dalje.

Menim da sklepe sprejemamo v trenutkih, ko smo v to primorani. Ko si "na tleh" in bi se rad zopet z nasmeškom na obrazu prebudil v dan ter sestavil delčke v celoto, vendar tokrat z eno izkušnjo več.

 

"When there is no mind the face shines with beauty and innocence. Just simply be quiet, just be as you are."