 |
ČISTA PORNOGRAFIJA
...pa naj kdo reče, da narava ni domiselna, lepa, pravljična...
dotik dlani
Palček Smuk
2012
Dragi Prijatelji
Ko stopamo skozi vrata 2012,
vzemimo s seboj le najpomembnejše, kar imamo.
Ljubezen.
Vse ostalo nas že čaka v letu 2012.
Z roko v roki,
s srcem v srcu,
objeti v neskončnem krogu Ljubezni
stopamo domov.
Tja od kjer se rojeva glasba.
Hvala vam,
ker vas lahko ljubim.
...te besede je napisal moj prijatelj ...posredujem jih naprej, vam, ki ste mi dragi, ker mi pomenite.....
dotik dlani
Palček Smuk
MOLILNI WOUK
...Danes je molilni wouk....čas za gledanje v temo, za štetje drobnih dežnih kapljic dežja ki rosijo že celo popoldne....in štejem...tristo petnajst tisoč sedemsto osem, tristo petnajst tisoč sedemsto devet........
Štejem že celo popoldne,.... super, kako dobro mi gre.....Ima me, da bi šel po te dotike...ven, med dežne poljube....da me vzamejo medse gozdne vile...tja, kjer sem doma....
dotik dlani
Palček Smuk
Gospod moj......
...poslušam žametni glas, berem besede....prižigam zvezde....in spet sem omamljen od čudovite glasbe, od ljudi, ki delijo svoj dar.... Hvala vam..... ...................................................................................................................... dotik dlani............................................................................................................................... Palček smuk
http://www.youtube.com/watch?v=Yg2rZfOMY0c
ŽELJ-NI-NE-ŽAL
Novembrski večer...Zgodnja tema popije, posrka sonce,..... prižgejo se ulične svetilke....Dočakam klic, pozdrav, dotik besede, da je svet tudi njen ...Hiti.....Hiti ta naš čas, vsakdanjik....hitimo mi utopljeni v ritem družbe, katere del smo.....tika, tik taka naše življenje....naprej....le naprej...... Želje moje pa žive naprej, hrepenenje je moje življenje...obudim sanje, ki jih živim, obudim poljube, ki dežujejo name, obudim morje želja...kljub temu da moja ljubezen ni občutena.....moje srce ni občuteno....da so besede v pogovoru redke.....kot kaplje dežja vročega poletnega dne... objamem ta večer in sem hvaležen zanj, pa naj bo kakršen koli že.....je del utrinka zvezd ki ga živim.... naj se dotakne ta utrip tudi tebe bralka/ka... dotik dlani Palček Smuk--
PRESTOL-O-NASLEDNIK
Majhna deželica, lušna kot cukrček, polna naravnih lepot, prijaznih ljudi, ki so pridni delavni, kjer so doma številni vrhunski športniki, skratka rajska dežela je ostala brez svojega princa....Žalosten sem....
Pogrešal bom njegove iskrive oči, pogrešal številne simpatične komentarje, izjave, pozitivo, ki jo je z veliko veselja in predanosti dajal svojemu narodu....Princ na belem konju je padel pod težo bremena...Padel je, ker so mu zavezniki zabodli nož v hrbet v trenutkih, ko je najbolj rabil njihovo podporo....Kakorkoli, veliko je dal tej državi...veliko upanja, smelih odločitev, hrabrosti v trenutkih, ko ni bilo lahko....Bil je spreten tako na diplomatskem, kot tudi plesnem parketu...ljubil je gibanje, svež zrak in rad se je smukal po palačah in dvorcih evropskih veljakov...Tudi tam je bil cenjen in sprejet.....
Kaj po Njem.....
Kar nekaj časa bomo rabili, da se streznimo, da ugotovimo, da spoznamo kako veliko smo izgubili.....Novemu vodji bo težko biti vsaj bleda senca predhodnika....take zvezde se rodijo samo na tisoč let....in mi smo zavrgli to priložnost...Vem, novi človek ali človečka na prestolu bo deležna moje podpore...vsaj malo naj bo drugačen, vsaj malo prismuknjen in svet bo lepši......
in dan je opet sunčan....
dotik dlani
Palček Smuk
...prvi pogled tvojih modrih oči,
...tisti navihani smeh, spontan, glasan...
...ponovno se zlivam s teboj v objem,
...dotikam se ustnic
O MOJE LJUBE ROŽCE....
....telelele rožce so se znajdle na mojem telefonu, pa so tako lepe, da jih podelim z vami....so z domačega vrta, fotkane enkrat lansko pomlad...
mmmm, kako diše, kako cvete.....o ljube moje rožce...
dotik dlani
Palček Smuk
danes je SVETOVNI DAN DEPRESIJE
Dragi moji naj vas spomnim in opomnim, da je danes svetovni dan DEPRESIJE. Ljudje, zdaj je pravi čas za šampanjec, naj pokajo zamaški, naj se toči rumena peneča tekočina....
Depresija je na pohodu....raziskave kažejo njen velik porast. Svetovne zaloge hrane, s katero se hrani Depresija so z vsakim dnem večje in večje...Bil bi tudi že skrajni čas, da se ustanovi stranka, ki bo zavladala na svetovnam političnem prizorišču, stranka depresivnih....
In ker je danes vreme čisto mimo za depresijo, združimo moči in prikličimo oblake, da bo zopet dež, sneg megla....depresija.
Depresijo v vsako slovensko vas.....
Ju, ju, ju-hej
dotik dlani
Palček Smuk
KAKO BODO DEČKI POSTALI MOŽJE....
Dečkoti iz Dunaja prihajajo v Slovenijo. Z njimi bo pela naša diva Helena....Joooj kako se veselim teh dečkotov, ko bodo končno postali iz dečkotov možje....Taki tapravi s tapravim glasom in stasom.....
Ljudje v ljuvljanskih Stožicah se bo zgodil ta veličasten dogodek, ta levitev, preobrazba.....iz dečkov v može....
pridite, pridite, ljudje iz vseh vetrov..
dotik dlani
Palček Smuk
MARATON
Že nekaj let je v meni tlela ena skromna želja, da bi se udeležil kakega maratona. Nekako sem si hotel dokazati da znam tudi sam teč, hotel pa sem dobiti za to tudi uradno dokazilo, torej da se prijavim in da sem zapisan v zgodovino za vse večne čase....Že ko sem lezel na mojo Slivnico sem se videl kako tečem na enem izmed svetovno znanih maratonov....Podoživljal sem tek, vse njegove najlepše trenutke....Čutil sem izjemno moč v nogah, izklučil sem bolečino in tekel kot nor...Tudi kenijski tekači, ki so kao dobri mi niso mogli do živega....in s takimi mislimi v svoji zmešani buči sem se letos odpravil na moj prvi maraton. Ljubljanski mararaton me je čakal, kot enega izmed ožjih favo-ritov. Tehtal sem kilometre, na katero od dolžin naj se vendarle podam. Prijatelji so šli na različne dolžine, sam sem se na koncu odločil za tisto najkrajšo, torej 10km.
Kak mesec dni pred tekmo sem kar redno tekal po okoliških gozdovih, se potil v kristusovih mukah in mišična masa je pridno rasla.Pred tekmo sem opravil vse obveznosti glede prijave, dobil cifro, čip za na čevlje, eno čokoladko, ki sem jo šenkal otrokom, eno zeleno vrečko za nevem kaj in kup papirja....Tako opremljen sem nestrpno čakal dan G, ko naj bi tekma bila....Neskončno sem se veselil sorodnih ljudi,ki prav tako kot jaz radi in z veseljem v rokitekajo naokoli in se veselijo življenja...Tisto deževno nedeljo sem bolj slabo spal. Ne vem, če zaradi dežja ki je celo noč tolkel po strehah ali zaradi živčkov in adrenalina...Bog že ve kaj je bilo...Že zvečer sem si pripravil vse potrebno, da nebi bilo zjutraj nervoze. Antišvic majca iz Hoferja stara 5 let mi je bila zelo všeč...sicer malo sprana a prepričala me je nežna rdeča barva...potem sem vzel še eno antišvic majco, pa še eno za rezervo, pa rezervne gate, ki niso ble antišvic, pa rezervo od rezervnih gat, pa spodnjo maco, ki tudi ni bla antišvic, pa dolge hlače, baje tekaške, pa pohodne hlače, pa.....ja kar lep kupček stvari sem si vestno pripravil, da zjutraj zložim v prtljažnik.
Prišlo je jutro in vse prištimano sem zložil v prtljažnik...Re sem bil ponosen sam nase, da imam tak red in disciplino...Odšel sem še po prijatelje, ki so komaj našli še kaj placa za svoje rezervne stvari ampak smo vse lepo stlačili v moj avtomobilček znamke opel astra diesel, letnik 2005.
Dobro otovorjeni in založeni z majicami in rezervnimi gatami smo prispeli v Ljubljano. V Tivoliju sem sparkiral, si napolnil nahrbtno vrečo, sledil je test, če mamo vse kar nekako rabimo za maraton. Prijateljica je zsilno resno govorila nujni seznam in ob vsaki točki sem samo prikimal z glavo in dejal JA. A glej ga šment, ko je vprašala za mojo cifro je bil moj odgovor negativen. Številka je ostala lepo shranjena doma... Jooooj kako moreš, pa si res neodgovoren, zdaj pa ne boš tekel, ma ti pa si en Kekec, tako so sledili komentarji.Nagubal sem čelo in poskušal razmisliti kaj mi je storiti. Nobene pametne ideje mi ni uspelo priklicat. Pokliči brata, pokliči starše, pokliči ne vem koga so mi svetovali prijatelji....Samo zamahnil sem z roko in odpeketal v štartni blok. Tekel bom tak kot sem, brez cifre, pa kaj, sem si lepo dejal in se veselil teka, saj zato sem bil tam.Le še nekaj minut nas je ločevalo od štarta kar se nenadoma spomni prijatelj, če morda koga lulat. Joj kako sem mu bil hvaležen. Mene je res prijelo in to tisti trenutek. Preskočil sem zaščitno ograjo in se napotil proti stavbi slovenske demokracije. Tam notri baje sedijo narodovi izbranci. Klinc pa demokracija, mene je zelo scat in nisem se več oziral na ta hram ljudstva...Fajn sem se nagnil, napel trebušne mišice in izpraznil vso odvečno tekočino. V bran temu početju lahko rečem, da so bili vsi prenosni WC-ji polni in velike vrste pred njimi. Razbremenjen odvečne tekočine sem se vrnil v naš štartni box...Še malo in že nekje počila pištola. Ljudje so stekli naprej in množica je odnesla tudi mene. Tekel sem svoj umirjen tempobrez hitenja. Slišati je bilo samo zvok superg, ki so udarjale ob vlažen ljubljanski asfalt. Živ dolgcajt. Skoraj bi se začel dolgočasiti, pa mi je padla ideja, da malo popestrim dogajanje in monotonost in sem zavriskal na ves glas...odziv je bil super ampak potem sem moral stvar nekajkrat ponovit. Kljub moji navihanosti, bi jaz kar še kaj počel, poleg tega da sem tekel. Razmišljal sem kako naj dosežem dober rezultat, kako taktiko naj uberem. In mi je padla ideja, da naj si poiščem enega tekača, približno moje strosti in se mu prilepim za hrbet. In res sem našel eno žrtev in tekel tak tempo kot on. Nekaj časa je to že šlo, potem pa je tudi to postalo dolgocajtno. Zagledal sem eno tekačico silno lepe postave, krasno telo, boki, zadnjica...madonca ena sama popolnost.. Imela je dober ritem, jaz pa sem ji z veseljem sledil, saj sem imel razlog za to. Malo pred ciljem mi je tekačica pobegnila, in sem ostal zopet sam s svojim umirjenim tekaškim ritmom. Le še dobrih 500m pred ciljem so me začeli prehitevati eni zasopihani tekači in tekačice, vsi zabuhli in rdeči v obraz. Nisem vedel kaj se dogaja, kam tako silno hite, saj je vse samo en maraton in še to na 10km. Tudi meni je uspelo prečkati ciljno črto, čestital sem si in bil neskončno srečen zaradi moje prve tekaške zmage. V bližnjem šotoru so hranili mojo navlako z vsemi rezervnimi majicami in gatami.Preoblekel sem si prešvicano garderobo, jo zamenjal s frišno in dišeči ter se podal do prijateljev, ki so počasi kapljali v cilj.
Tako je minil moj prvi maraton. Dosegel sem svojo prvo zmago, odličen čas, ki bo šel sigurno v zgodovino ljubljanskih maratonov. Vsi tisti kenijski tekači, ki sem jih pričakoval na progi so se očitno ustrašili silne konkurence in moje odlične pripravljenosti...Še dandanes se hvaležen sivolasemu tekaču, ki je bil moj zajček v prvem delu teka in tiste plavolase lepotice z izklesanim telesom, ki mi je pomagala v drugem delu. Tako je moja zmaga nekako tudi njuna. Iz srca se jima zahvaljujem...
In tako je minil moj prvi maraton na....kolk že???, aha na 10km. Juhej!!!
dotik dlani
Palček Smuk
prevarane sanje
....opoj ljubezni,
....želja po bližini,
....strastni poljubi,
....vroče noči,
..............................in po vsem tem, kilometri.................
...lažne obljube.....
....boleči spomini.....
....
....
boli....
....
.....
......boli me da lahko, da ranim.....
.......
.......
jutri daj, pridi že jutri...
danes odidi za vedno....
.....
....
...
..
.
dotik dlani
palček Smuk
POLETJE JE ČAS ZA PREVARANE, RAZOČARANE....
In res je tako. Gledam okoli sebe, berem nekatere članke in si mislim, ej ljudje, ja kaj vam pa je. Čas, ko bi morali uživat v hladni senčici se objemat z ljubljeno, ljubljenim, ljudje tuhtajo kje so ga posračkali, da so zopet pre-varani....Ma ne ga je...t. Dragi moji, drage moje, ni vredno....Ma niti sekunde ni vredno poletja, ki ponuja sonce, morje, lepote neskončne, da bi ga zapravili za gruntanje o tem, kaj bi bilo, če bi bilo, ali pa kaj sem ga posral, ....Prav zanimivo mi je bilo gledat en zaljubljen par srednjih let, ki se je kar topil od ljubezni, ona lepa, on še lepši..Drža za rokce, za nogce, zvečer sex, žvrgolela sta kot dva ptička...Joj vse bi dal zanjo, svoje življenje, je omenil moški osebek pred množico....Pa ga je dal??? Res ga je dal, padel je v težki borbi z eno žensko, ki ga je zavrtela dok je rekel keks. Najprej je bilo vse lepo na tiho, da nebi kdo vedel, a kaj ko se dandanes vse na hitro zve, svet je hudičevo majhen, kamere in sateliti so vsepovsot in pazite, da jih ni v vaši spalnici, hehe...
Ja izvedelo se je da on šmira z eno drugo lepotičko, brhko in pa" zna se" MLAJŠO... Ni je večje nesreče kot varanje...Ta moški osebek, ki je varal je v bistvu še najbolj trpel...Ko je bil s svojo uradno žensko je revček trpel in mislil na ljubico in spet, ko je bil z ljubico je trpel drugaće, ker so mu misli uhajale k ženski ki naj bi bila za vedno le njegova...
In spet smo tu pri lastnini, tem slovenskem predmetu sporov in prepirov....Ampak res iz neskončne ljubezni minule pomladi smo prišli do neskončnega trplenja, solz, zaničevanja, obsojanja.....Kje so tiste lepe besede, oh, moj ljubi, moj miškec, moj muci in mačkon, kje so sladke besede, o moja pikica, cukrček, sončica, limonca, knedeljček, ribica in še in še??????Kam so šle??? Matr, naj mi kdo razloži kam so šle te lepe cukraste besede???
In našli so se pametni ljudje, ki delajo analize, priročnike, kako in kaj je treba, da se izzogneš varanju, da tvoj ljubi ali ljuba ostane za vedno tvoja, dokler vaju smrt ne loči....Pišejo se magisteriji, doktorati, zaključne naloge na to temo VARANJA, nekatere države so v vojnem stanju, ker jih vodilni varajo....In razlag kaj je varanje je na miljon, pametnih generalov po bitki pa še mnogo več....
Zaključek tele zgodbe je, da je prevaranih v naši državi skoraj dva miljona, saj nam obljubljajo nebesa, dajo pa nam en pasji drekec, delat je treba več in bolj za man in vedno manj. Res smo prevarani da bolj ne moremo bit.
Zato pozivam vse ljudi dobre volje, naj te varalice, moške ali ženske pošljejo lopo malo v "RIT" in svet bo srečnejši....
Vsem varanim in prevaranim, tistim ki varajo po pomoti ali namerno, tisti ki so prevarani vede ali nevede, vsem želim srečno in uspešno poletje 2010, veliko sonca, veliko smeha ali kot bi rekli moji prašički iz razpadle skupine 100pp, hej ljudje kam se vam tako mudi, jaz vam želim še veliko takih dni, hehe....
dotik dlani
Palček Smuk
PREBARVANE TAČKE....
Prijazen morski pozdrav vsem....Spet je leto naokoli , vroče poletje je, čas za potepe, morje hribe....Tudi mene je odneslo v nove kraje, kjer morda še nisem bil, kjer sonce sije čisto drugače, kjer voda teče navzgor in vsakemu dnevu posebej sledi noč....
Obiskal sem enega od hrvaških otokov, ki se mu reče Šolta....Kar dolga pot je do tja ampak ko si tam pozabiš na pot...Nastanil sem se v eni majhni, mirni vasici, kjer ni žurov do jutra, kjer je doma mir in spokoj...Eh no, saj nisem še v titih letih ko mi ni do žura, ampak letos sem se odpočil od glave do prstkov na nogi...In kaj sem počel????
Takolelele se je rojeval in potekal moj morski vsakdan vsakdan.
Zjutraj tam nekje ob 5.30, sem odprl svoje dobro naspane učke in pogledav v svet...Sledilo je na brzake umit se, potem pa jutranji tek ali hitrejši sprehod ob obali...in ko je šlo še sonce izza gore, sem se ustavil, ga pozdravil in si zavriskal na glas, juuuuuhej...Čutil sem morje, čutil valove, zrak poln mediterana, borovcev, dišečih trav...
Ko sem se vrnil v apartma sem si vzel brisačo in si privoščil prvo jutranje kopanje....BOŽANSKO, nikjer ljudi, le jaz, morje, neskončnost...
Po jutranjem kopanju je sledil jutranji nakup kruha, svežih rib. Z drevesa ob hiši sem nabral nekaj fig in poskrbel za odlično prebavo, hehe..Ko sem se vrnil so mladinci še spali, pa jih nisem budil, naj spijo, saj rabijo, ker rastejo in za rast je najpomembnejši doooolg in kvaliteten spanec.
Mladine nisem motil in sem stopal neslišno kot pink-panter ...Vzel sem eno bio-kremico za sončenje, brisačo in jo mahnil na plažo...Na plaži se da marsikaj počet. Lahko skačeš v morje na sto in en način, lahko prekopicuješ kozolce, gledaš sosedo ali soseda kaj je, ali pa si omisliš, da si v raju in pozabiš na vse. Ko se je ura bližala poldne, je začelo sonce pošteno žgat in nič več ni bilo nebes, vse je postajalo podobno peklu....Pobral sem šila, kopita pustil na plaži in pobegnil v apartma. Sledilo je kuhanje kosilca....
Uh kolk sm jaz dons utrujen....to be drugič....se nadaljuje
dotik dlani
Palček Smuk
TAM, KJER SEM JAZ DOMA,.......
Tam kjer sem jaz doma...
TAM SO ROŽCE VSEH BARV.....
...tam so dišeči travniki...
...in vile jezerske lepotice so skrite v našem čudovitem jezeru, oja srečam jih.....
in so breze...
...in je mir in spokoj....
...in sem jaz....
dotik dlani vsem ljedem sveta...
palček Smuk
Dežek, naš vsakdanji....
Dežuje....Kapljice, drobne kapljice pomladnega dežja padajo z neba. Težki sivi oblaki obetajo, da sonca ne bo še kar nekaj časa. Pa nič zato, danes se prepustimo dežnim kapljicam, tem nežnim poljubom nebes....Odhajam na moj hrib brez dežnika, oprtan z nahrbtnikom, v katerem je samo voda, nekaj cunjic za preobleč in nič več.
Mmmm, veselim se trenutkov, ko mi pojejo ptice, ko srečujem na poti polžke vseh vrst in jim dam prednost, veselim se oblakov, ki se jih smem in zmorem dotakniti....
Sanje živim s svojima sončkoma, ki mi dajeta veselje. Sine tekmuje na državnem prvenstvu, hčerka še spi v topli postelji, jaz pa odhajam tja, na moje škratovske gozdne poti.
Juhej, juhej
dotik dlani
Palček Smuk
pogled skozi okno....
Gledam skozi okno in vidim pomlad. Muhe se sončijo na okenski polici, ptice veselo ščebetajo in si iščejo pare, sonce boža kot že dolgo ne. Zemlja si je dodobra odpočila in čaka da vdihne semenom novo življenje. Vrtički postajajo zeleni, prve pomladne rožce kukajo na plano in s svojimi popki opozarjajo, da bodo kmalu postale en samcat cvet. Gledam na vse to iz svojega stanovanja in premišljujem življenje. Koliko mi je že dalo, koliko mi daje.Danes nisem šel v službo. Bolezen me je zaustavila, umirila, da samo gledam skozi okno in vidim življenje. Čutim ljudi, ki hitijo in se ne ustavijo, ritem je hiter, skoraj nemogoč. Rad bi bil s človekom, ki je iz daljne dežele prišel k nam in nam prinesel svoje veselje do življenja, svojo preprostost.... Pa nisem žalosten, ker nisem tam...Vem, da sem povezan z njim, da mi daje, da sprejema energijo srca, moč ljubezni.....
Ta mali mož velikega srca vedno znova in znova prinaša nov veter, razjasni nebo. Ob njem je življenje je ljubezen in je dobro. Hvala ti mali veliki mož Dalajlama.
Dotik dlani, dotik srca
Palček Smuk
Dan po tem.....
...Pred dnevi mi je crknil računalnik.
Hvala bogu.
Naslednji dan se je ustavil pralni stroj.
Hvala bogu.
In potem je krepnil še hladilnik.
Hvala bogu.
.
..
....čez nekaj dni se je ustavilo mlado življenje.....
...in solze so lile po licih...vrele so v potokih...
...in spraševale....ZAKAJ?
...zato vsako jutro je novo rojstvo, vsak nov dan novo življenje...
Čuvajmo ga, čuvajmo........
Dotik dlani
Palček Smuk
UPS GOSPA OPROSTITE...(ali joške še dlje od Koroške)
Sem zasledil tlele gor eno dogodivščino JOŠKE DO KOROŠKE, ki se je zgodila blogerju Noodlesu. Spomnil sem se dogodka, ki se je pred mnogimi leti zgodil meni osebno.
Pisalo se je leto kristusovo, otroci so bili še majhni, žena še vedno moja žena in smo se mi tako odločili, da gremo v toplice. In smo šli. Bilo je super, čeprav so bili otroci še majhni, in moja žena še žena in ne bivša žena. Radi smo se kopali, otroci so se ravno naučili plavat in smo čofotali po bazenih term Olimije. Zvečer sva skupaj z ženo dala otroke spat, potem pa sva se razvajala in predajala drug drugemu. In tako se je en dan zgodilo, da smo bili na bazenu. Otroka sta brž smuknila v toplo vodo, sam sem malo zaostajal in s pogledom sem iskal kje je moja žena. In jo zagledam, kako stopa po bazenu, kot kaka morska deklica. Voda ji je segala malo čez boke. JOOOJ, kako lep prizor. Zaljubljen do ušes in navihan tudi toliko, sem sklenil, trdo sem sklenil, da mojo ženo prijetno presenetim. V moji silno pametni buči se je porodila misel, da se mičkeno potopim, pod vodo neviden priplavam do moje žene in jo tako prijetno presenetim in nežno ujamem za njene dojke. Nežno in nevidno, da drugi plavalci in plavalke nebi nič, prav nič videli to mojo nagajivost, no ja skoraj pokvarjenost. V svoje prsi sem zajel velikansko količino zraka, da bi lažje priplul do svoje drage. S vsemi štirimi sem se odgnal in se potopil čim bolj globoko, da ostanem neviden za vse obiskovalce, predvsem pa za ženo. Ko sem tako plul po dnu bazena, sem v očeh začutil silno pekočo bolečino, kot posledico klorirane bazenske vode in še česa. Moral sem zapreti oči in pluti v temi brez orientacije. Potem sem vendarle odprl oči in zagledal senco, obris osebe, ki je hodila pred mano, čisto blizu, že na dosegu roke.Hi, hi sem se nasmehnil, zaigralo mi je srce. Ona je, moja ženka. Hi, hi kako bo prijetno presenečena, ko bo začutila dve nežni ročici, ki ji objameta dojki. Ja prav srečna in navdušena bo nad mojo nagajivostjo, Vem, pozna me, ne bo mi zamerila. Nasmehnila se bo, in v zadregi rekla. NO, NO, potem pa mi pripela en poljub. Začutil sem njeno telo, boke, moje rokce so drsele po njej najprej z zadnje strani, nato pa so se zmuznile še na sprednjo stran kjer sta domovali dve lepi, samo ženskam dani oblini, njeni dojki. Prav nežno sem jih objel s svojimi dlanmi. Ojej, kako božanski občutek, kot dve breskvici, no ja malo večji breskvi so bile njene prsi. Hotel sem jo pritegniti nase, vendar sem bil lepo vljuden in uvideven, predvsem pa lepo vzgojen in nisem hotel, da bi bilo presenečenje preveliko. Kdo ve, kaj vse se lahko zgodi, ko so presenečenja premočna. Človeku lahko celo zastane srce. Zbal sem se za mojo ženo, zato sem jo samo nežno pobožal po prsih.
Tako držoč žensko za dojke sem pomolil glavo iz vode. Nisem kaj dosti videl zaradi klora, ki mi je razžiral oči. Videl sem le čop črnih las spetih v rep in obris ženske, ki me je spominjal na mojo ženo. Ženska se je počasi obrnila in mi pokazala svoj pravi obraz. Ni bila moja žena. Ljudje božji, jaz sem sredi bazena, v enem večjih slovenskih termalnih kopališč naredil greh, da me je še danes sram v rit in glavo, kot bi rekla moja pokojna stara mama. Zasukal sem se na levi nogi in se kot zadeta podmornica prekucnil v globine bazena znanega slovenskega kopališča Olimije. V glavi mi je šumelo, rdeče oči so mi postale še bolj rdeče. Kot ranjen morski lev sem se odvlekel do vhoda v bazen in tam osramočen obležal vsem na očeh, tako zelo ranjen in prizadet. Trepetal sem kot šiba na vodi, ko sem naredil tako velik greh, ki ga je sigurno videl vsemogočni in najbrž ne bo ostal nekaznovan. Pogledal sem po bazenu, da vendarle najdem svojo ženo. Zagledal sem jo, kako suvereno koraka po bazenu, nič hudega sluteč, kaj se mi je zgodilo. Prišel sem do nje, preplašen in zmeden, se jo dotaknil, se trikrat prepričal če je to res ona in ji zaupal svojo bolečo dogodivščino, katere vzrok je bila prav ona. Od takrat se v bazenih ne potapljam več. Moja žena je že bivša žena, tako da s tem ni težav, zaradi drugih žensk pa se ne potapljam, ker.....aha ker me preveč pečejo oči, he,he, razen če si nadenem plavalna očala. Eureka, plavalna očala so zakon, juhuhu......
Pa lep večer...
Dotik dlani
Palček Smuk
kdo je božiček???
berem številne članke na tem in onem netu, pa v cajtengu , pa v lokalnih časopiosih, v medijih...In vsepovsot si lastijo možička z imenom božiček. Pa kdo sploh ve kdo je ta možicelj s sivo brado oblečen v razkošna oblačila in obložen s polnimi sanmi daril??
Kdo je ta možicelj
Obsaja?
Je mordale izmišljen ???
Palček kot sem verjamem da je. rAD POPIVA S KOKAKOLO V ROKI, RAD SE DROGIRA. nJEGOVA DARILA NOSIJO POHLEP IN ŽEJO PO VEČ IN VEČ.
Žal ne ne nosi ta lepi možicelj energije srca, dobrote.
Želim vam sanje in ....... veliko sanj.
Dotik dlani
Palcek Smuk
« Prejšnja stran :: Naslednja stran »
|
|
