| ||
Celjska koča se nahaja v bližini Celja, kar ni bilo težko uganiti.  Na Celjsko kočo vodi več poti, ki so še posebej zasedene ob koncih tedna, ko je na parkirišču ob reki Savinji velika množica avtomobilov. Lahko bi rekli, da je Celjska koča za Celjane nekaj podobnega kot Šmarna gora za Ljubljančane. Verjetno brez dvoma najbolj aktraktivna pa je tista pot skozi Hudičev graben, ki pa ni primerna v zimskem času, ko je lahko pot zelo nevarna zaradi večje možnosti zdrsa. Pot skozi Hudičev graben se začne malce višje od osrednjega parkirišča v naselju Zvodno. Tam je ob cesti prostora za nekaj avtomobilov. Od tu se moramo napotiti v gozd, kjer kmalu pridemo na jaso in se ob njenem robu napotimo proti Hudičevemu potoku. Ja, tam so vsepovsod hudiči. :)  Od tu naprej gre pot ves čas ob potoku, malo po levi strani, malo po desni strani potoka. Na trenutke hodimo po posebnih klinih in si pomagamo z "zajlami".  Soteska Hudičev graben je najlepša v zgornjem delu, ko se še dodatno zoži, ustvari nekaj manjših slapov, pot pa gre tam na trenutke po sami steni, ki pa nam jo olajšajo posebni klini, po katerih stopamo kot po stopnicah. Kljub velikemu številu klinov in dodatni pomoči zajl, pa previdnost ni odveč, ker je možnost zdrsa velika.  Po soteski ponovno pridemo na normalno gozdno pot in nekaj kasneje na pravo cesto, ki nas kmalu pripelje do same Celjske koče, kjer si lahko privoščimo kakšno malico, sladico ali samo pijačo.  V poletnem času je v sami bližni Celjske koče poletno sankališče in še možnosti različnih drugih aktivnosti za najmlajše. V zimskem času pa je posebej za okolico Celja priljubljeno smučišče. | ||
| Komentarji(0) | Napiši komentar | Stalna povezava |
| ||
Logarska dolina je gotovo ena najlepših dolin v Sloveniji in vsekakor vredna obiska. Kdor nima planov iti višje v hribe, ampak predvsem videti dolino, mu predlagam, da parkira že na parkirišču pred dolino in tako prihrani še nakup karte za vstop v Logarsko dolino. Po dolini vodi peš pot, na kateri lahko vidimo veliko zanimivih stvari, kot so Logarjeva lipa, kapela Kristusa Kralja, izvir Črne, oglarska bajta, slapišče Palenk ... Popotniki, še posebej otroci, se radi ustavijo tudi pri za naše razmere nenavadnem škotskem govedu.  Če smo potrebni okrepčila na poti, se lahko ustavimo pri Domu planincev ali kakšni drugi točki.  Na koncu doline pa nas pričaka eden najlepših slapov v Sloveniji, in sicer slap Rinka.  Če imamo še kaj energije, vodi od tu še zelo zanimiva pot na Okrešelj, na kateri gremo tudi mimo izvira Savinje. Na sami poti pa se ponujajo čudoviti razgledi na Logarsko dolino in Kamniško-Savinjske alpe.  Če pa smo v Logarski dolini ali okolici več dni, potem je vsekakor še vredna ogleda tudi okolica Podolševe s Svetim Duhom, Potočko zijalko in vrhovi Olševe s čudovitimi razgledi, a o tem kdaj drugič. | ||
| Komentarji(0) | Napiši komentar | Stalna povezava |
| ||
| Dober teden nazaj sem bil prvič v Goriških Brdih, ki so mi bila zelo všeč z vsemi grički in starimi vasmi na njih, cerkvicami z "trdnjavskimi zvoniki", vinogradi, ... Pot sem začel pri Novi Gorici in se zapeljal čez most preko Soče, s katerega se je videl tudi znani železniški Solkanski most. Malo naprej je še ena lepa razgledna točka, s katere je lep razgled na Novo Gorico in okolico. Prvi ogled v Goriških Brdih je bila vas Kojsko, kjer je prijeten kratek sprehod do cerkvice sv. Križa.  Od tu je bil naslednji postanek pri razglednem stolpu nad vasjo Gonjače. Že tako je lep razgled na okolico skoraj povsod v Goriških Brdih, tukaj pa je to samo še boljše.  Malo naprej pridemo kmalu do vasi Šmartno, ki je sicer sredi obnovitvenih del, vseeno pa deluje kot prava srednjeveška utrdba, podobno kot kakšen Vipavski Križ ali Štanjel. Malo sem se sprehodil po ozkih ulicah, pogledal oba vhoda z obrambnimi stolpi ter pokukal v cerkev.  Od tu naprej me je pot vodila do grada Dobrovo, ki je bil sicer takrat sicer zaprt, se je pa lepo videl od zunaj. Ne daleč stran pod gradom se nahaja tudi vinska klet Goriška Brda. Mimo gradu pa tudi vodi Gradnikova pot.  Vmes sem skočil še v Medano in okoliške vasi. Za konec pa si ogledal še korita Krčnik, kjer še posebej izstopa lep naravni most.  Tako, to je bil zelo kratek potep po Goriških Brdih, ki je bil brez degustacij in daljših ogledov. Toliko za občutek, kaj se sploh skriva tam. | ||
| Komentarji(0) | Napiši komentar | Stalna povezava |
| ||
Lep aprilski vikend je bil kot nalašč za mojo prvo vožnjo po Ljubljanici. Ker se je takrat ravno začela sezona voženj po Ljubljanici, sem kar malo gledal, kakšne so sploh opcije. Eno ladjo sem videl v bližini Ribjega trga, a mi ni bila tako všeč, ker je bila preveč zaprta, zastekljena. Nato pa je prišla mimo še ena, ki pa je imela sprednji del lepo odprt in še stolčke tam spredaj postavljene. Ta slednja je začela pot pod Mesarskim mostom, kjer se spustiš dol po stopnicah in je pomol v bližini wc-jev pod tržnico. Ker sem bil edini gost, sem imel potem v bistvu privat vožnjo po Ljubljanici. Prijazni "ladjar" pa je opozarjal na določene znamenitosti ob poti. Ko sem sedel spredaj in opazoval okoliške lepote na vožnji skozi center Ljubljane, sem se že skoraj počutil kot kakšen kralj. Vožnja traja približno eno uro in gre od tržnice proti Tromostovju, naprej pod Šuštarskim mostom, Šentjakobskim mostom, mimo Trnovskega pristana, Špice, pod Mostom na Livadi in potem nekje pri Rakovi jelši obrne. Center Ljubljane s Tromostovjem  Trnovski pristan  Špica Skratka, če ste kdaj v Ljubljani in imate dobro uro časa, ne veste kam bi se dali in še to nise poskusili, potem vsekakor priporočam vožnjo po Ljubljanici. | ||
| Komentarji(2) | Napiši komentar | Stalna povezava |
| ||
Lep januarski dan sem izkoristil za obisk mesta Idrija, kjer sem bil nazadnje pred davnimi leti enkrat v osnovni šoli, če se dobro spomnim. Ker me ponavadi bolj zanima narava, sem se parkiral pred Tuš centrom, preko brvi prečkal Idrijco in se odpravil po tako imenovani poti "Pot ob Rakah". Pot je res prijetna in je ves čas ob teh koritih, po katerih so speljali vodo do Kamšta, da je poganjala vodno kolo. Skoraj na koncu Rak je brv, ki nas pripelje spet na drugi breg Idrijce v samo bližino strašnega Divjega jezera. Ker je bilo takrat še kar dosti snega, sem si ga ogledal samo po tisti manj zasneženi strani.  Od tu sem se kar ob cesti vrnil do ene od večih brvi, ki so na poti proti Idriji ter se napotil v staro mestno jedro Idrije. Ker je bila lakota po tej hoji že kar velika, sem se odpravil v gostilno na Mestnem trgu in seveda naročil slastne Idrijske žlikrofe. Po dobrem kosilu pa sem šel na sprehod po starem mestnem jedru.  Z osrednjega Mestnega trga, kjer je mestna hiša, Čipkarska šola in še kaj, sem se odpravil proti cerkvici sv. Trojice, nato mimo prve slovenske realke (gimnazije) do gradu Gewerkenegg in naprej Trga sv. Ahacija. Tam je staro rudarsko skladišče, gledališče ter v sami bližini tudi Antonijev rov.  Od tu sem šel še proti jašku Frančiščke in rudarske hiše ter nadaljeval proti cerkvi sv. Antona s Kalvarijo, od koder se ponuja lep razgled na Idrijo.  Kolikor je še ostalo od dneva, sem ga izkoristil še za ogled naravnega kopališča Lajšt, da vem, kam se bom šel v poletni vročini ohladiti. Žal je zmanjkalo časa za notranje oglede (grajski muzej, Antonijev rov) ter oglede klavž, kar bo moralo počakati na enega prihodnjih izletov v Idrijo. | ||
| Komentarji(0) | Napiši komentar | Stalna povezava |
| ||
| Približno 14 dni pred Novim letom sem preživel tri dneve in noči na Rogli, kjer je bilo vsega po malem: smučanja, igranja kart in Activity, kuhanega vina, sprehodov, savn in še kaj bi se našlo. Po kar nekaj letih sem se spet spravil na smuče in mi je šlo kar solidno, vsaj padel nisem po tleh. Vse proge še niso bile odprte, vseeno pa smo se kar dobro nasmučali, še največ po Ostruščici 3, nekaj pa tudi po vseh ostalih odprtih progah. Gneče ni bilo, zato je bilo prijetno na smučišču Rogla. Malo pred večerom smo se spravili še na razgledni stolp, kjer je malo pihljalo, kar je že tako velik mraz še dodatno povečalo. Razgled v tistem trenutku žal ni bil kaj posebnega.  Ker je čez noč napadlo veliko snega, smo drugi dan izkoristili za sprehod do Koče na Pesku. Sprehod je bil zelo prijeten ob lepem sončnem vremenu in ob pogledih na sveže zasnežene smreke.
 V soboto zvečer smo se šli pogreti v savne, ki se nahajajo v Hotelu Planja, tako da smo lažje shajali z zunanjo temperaturo okrog -15C.  V zimskem času se letos verjetno ne bom več vrnil na Roglo, poleti pa upam na prijetne pohode do Lovrenških jezer in ostalih zanimivih točk. | ||
| Komentarji(1) | Napiši komentar | Stalna povezava |
| ||
Slap Peričnik je gotovo eden od najbolj znanih slapov v Sloveniji. Nahaja se v dolini Vrata. Je lahko dostopen za tiste, ki se želijo pripeljati v samo bližino slapu. Še bolj pa priporočam peš pot ob Triglavski Bistrici. Ne glede na izbiro se znajdemo nekje na spodnji točki, ko lahko že s ceste Mojstrana - Aljažev dom vidimo spodnji slap Peričnik. Od tu potrebujemo samo 5-10 minut, da pridemo do table, kjer izbiramo, ali gremo k zgornjemu ali spodnjemu slapu.  Prvo se napotimo do spodnjega, ki ga zagledamo že po nekaj metrih.  Posebej zanimiva je tudi pot pod samim slapom, tako da ga lahko vidimo z vseh kotov.  Tu se lahko potem vrnemo nazaj do table za zgornji slap, do katerega imamo spet približno 5 minut. Zgornji slap Peričnik je manjši od spodnjega in tudi ta omogoča sprehod pod samim slapom. Seveda pa je potrebno biti previden, da kje ne zdrsnemo.  Če pa razmere dopuščajo, pa je ogleda slapu z okolico zelo lep tudi v zimskem času.  | ||
| Komentarji(1) | Napiši komentar | Stalna povezava |
| ||
Park Škocjanske jame ponuja s svetovno znanimi Škocjanskimi jamami čudovit izlet, posebej v lepih jesenskih dneh, ko se poletne gneče že malo umirijo. Letos sem imel celo to čast, da sem imel privatni ogled jam. Nekaj sem o tem že pisal tukaj (dovoljenje za fotografiranje Škocjanskih jam). Škocjanske jame so edina točka v Sloveniji, ki je uvrščena v zakladnico Unescove dediščine. Sicer bi po mojem lahko še kaj drugega tja prišlo, a to je druga zgodba, zato se raje posvetimo parku Škocjanske jame, pri katerem so seveda osrednja točka Škocjanske jame. Prvi del Škocjanskih jam, do katerega pridemo po umetno narejenem predoru, se imenuje Paradiž in je poln lepih kapnikov.  Nato sledi Velika dvorana, kjer so veličastveni stalagmiti.  Od tu sledi malo spusta do Šumeče jame, kjer že od daleč zaslišimo reko Reko in zagledamo čudovit kanjon.  Tu nas pot vodi ob robu kanjona skoraj vse od izhoda iz jame, ki je v Schmidlovi dvorani.  Po izhodu iz jam pridemo v Veliko dolino, kjer že takoj zagledamo slap na dnu doline.  Do samega slapu vodi kratka, a zanimiva krožna pot, ki malo spominja na Blejski vintgar.  Pred izhodom je še zanimiv pogled na kanjon, ki povezuje Malo in Veliko dolino Parka Škocjanskih jam.  Poleg samega ogleda jam pripročam še sprehod po krožni Učni poti po Parku Škocjanske jame. Pot je opremljena z učnimi tablami in ponuja lepe poglede na okolico Škocjanskih jam, nudi pa tudi obisk dveh muzejev.  Na poti pa gremo tudi skozi vas Škocjan.  | ||
| Komentarji(0) | Napiši komentar | Stalna povezava |
| ||
| Iški vintgar je soteska ob reki Iški, ki se nahaja cca 15 km južno od Ljubljane. Letos sem bil prvič tam in to kar dvakrat, prvič marca v spremstvu sodelavca iz tujine, drugič pa v enem najbolj vročih poletnih dni letošnjega leta. Že ko sem prvič videl lepe tolmune, sem si rekel, da se bo potrebno vrniti ob kakšnem vročem dnevu in jih preizkusiti. Na začetku poti nas pričaka kar veliko parkirišče, ki pa je ob najbolj obiskanih poletnih dnevih ob vikendih preverjeno premajhno, tako da priporočam, da ne pridete tja prepozno. V bližini parkirišča je tudi gostišče, kjer se lahko podkrepite ali kaj popijete.  Pot nadaljujemo kar naprej mimo doma. Kaj kmalu pridemo do brvi, kjer lahko izberemo ali bomo imeli več pohodništva in prečili brv ali pa nadaljevali pot še naprej po levem bregu reke Iške. Tukaj bom predstavil obe možnosti, tako da zaenkrat nadaljujemo pot po levem bregu, brez da bi prečili brv. Pot je lahka, po ravnini in primerna bolj kot ne za vsakega.  Po približno kilometru (mogoče še manj) se pot konča in pridemo do najlepšega mesta za poletno osvežitev, kjer se da tudi malo zaplavati. Ta del se imenuje Grabljice, ker so v strugi še ostanki zabitih kolov.  Če pa želimo več hoje po soteski Iški vintgar, pa lahko od tu po vodi prečimo kar na drugi breg ali pa se vrnimo nazaj v smer proti gostišču in gremo čez brv, tako da se ne zmočimo, a malo več prehodimo.  Od tu nadaljujemo pot po desnem bregu proti sotočju Iške in Zale imenovano Vrbica. Pot se na trenutke malo vzpenja pa spet spušča, večinoma gre v prvem delu bolj po gozdu, ponekod je še malo zavarovana z "zajlami", a vsaj ob suhi poti ni neke nevarnosti, da bi se nam lahko kaj zgodilo, če smo le kolikor toliko previdni. Na poti je več možnosti za osvežitev v vodi. Ena največjih znamenitosti ob poti je Votli kamen, ki ga vidimo že bolj v zadnjem delu poti proti sotočju. Tudi ob tem votlem kamnu je prijetno leči v vodo.  Od tu nas čaka le še majhen del poti do sotočja, ki gre po robu nad reko Iško in še malo po gozdu.  Pri sotočju je spet priložnost za ohladitev v prijetnem tolmunčku, ki je v bližini skalnatega osamelca imenovanega Skalni mož.  Lahko pa si poiščemo kakšen osamljen košček ob vodi in uživamo v miru v naravi. Od tu se lahko nazaj vrnemo po isti poti, ob primerni obutvi pa se lahko vrnemo kar po strugi reke Iške, kot nekaj pohodnikov, ki sem jih srečal ob mojem obisku.  | ||
| Komentarji(1) | Napiši komentar | Stalna povezava |
| ||
| V septembru sem imel srečo in čast, da sem bil zaradi tri letnega dela na lastni hobi strani KRAJI - Slovenija opažen ter povabljen na 2-3 dnevni obisk na Ptuj poleg turističnih novinarjev z namenom predstavitve zanimivih turističnih točk na Ptuju. Prvi večer smo bili deležni rimske večerje v hotelu Primus, ki spada v kompleks Term Ptuj. Rimska večerja je res nekaj posebnega in se začne tako, da se vsi udeleženci oblečejo v preprosta rimska oblačila, še pred vhodom pa te pričakata prava rimska vojaka. Poleg večerje in okusnega vina se zvrstijo še prave rimske borbe, plesalka, zraven pa je še bazen, v katerega greš kar s kozarcem pijače, če pa le-te zmanjka pa ti jo kar z roba bazena natočijo rimske "sužnje".  V naslednjih dneh smo si pogledali še Ptujsko jezero ter izvedli vožnjo po njem. Žal je bilo vreme bolj žalostno, tako da bi bila vožnja z ladjico po Dravi ob lepem toplem vremenu veliko bolj prijetna in jo priporočam.  Zanimiv je tudi obisk vinske kleti ptuj. Prvi del obiska je v vinski kleti, kjer smo se sprehodili mimo velikih sodov, na koncu pa si ogledali še star vinski arhiv poln zaprašenih steklenic. Drugi del obiska pa predstavlja degustacija vin, ki poteka pod vodstvom Bojana Kobala. V okviru tega pa smo si ogledali še kratek film.  Ogledal sem si še staro mestno jedro Ptuja, ki ponuja veliko zanimivih ostankov iz rimskih časov in iz drugih obdobij. Na Slovenskem trgu izstopa rimski obelisk in mestni stolp.  Če potrebujemo prenočišče, je v sami bližini zelo lepo urejen Hotel Mitra, ki ponuja vsako sobo kot zgodbo zase. Poleg tega pa nudi še majhen, a zelo prijeten welness s savnami, vinsko klet ter kavarno s svojo lastno znamko kave.  Na Mestnem trgu je osrednja stavba Mestna hiša.  Na Minoritskem trge stoji Minoritski samostan.  Nad mestom Ptuj ne moremo spregledati Ptujskega gradu, ki tudi znotraj ponuja zelo zanimiv muzej ter obnovljeno vinsko klet.  Seveda pa Ptuj ponuja še veliko več in je to le delček bogate ponudbe. | ||
| Komentarji(0) | Napiši komentar | Stalna povezava |
| ||
Zadnjo nedeljo v avgustu sem imel srečo, da je bil lep sončen dan in da so me kolegi povabili, da se pridružim vzponu na Triglav, ki bi ga izvedli v enem dnevu. V vseh mojih prejšnjih treh vzponih, ki sežejo že kar dolgo nazaj, smo vsaj enkrat ali dvakrat prespali ter pot ponavadi zaključili v Bohinju. Ker je bil to za nekatere prvi vzpon na Triglav, je bil plan, da gremo po eni najlažjih poti na Triglav, in sicer iz Krme na Dom Planika pod Triglavom ter od tam na vrh ter nazaj po isti poti do izhodišča. Ker je konec avgusta dan že malo skrajšan in ker smo pot začeli ob 5h zjutraj, smo v prvem delu poti še uporabljali svetilke, vseeno pa se je že videlo, da bo lep prekrasen dan. To se je še bolj potrdilo v Zgornji Krmi, ko so se odprli pogledi na s soncem obsijane vrhove. Po vzponu nad Zgornjo Krmo se je pot rahlo zravnala in kmalu smo prišli do Konjskega prevala. Pogledi na gore Julijskih Alp pa so se še bolj razširili.  Od tu se je nadaljeval vzpon proti Domu Planika pod Triglavom.  V Domu Planika smo se malce odpočili, popili čaje, pojedli sendvič in čokolado, pustili nahrbtnike ter pot nadaljevali proti Triglavu.  Po začetnem lažjem delu je bilo potrebno začeti poprijemati zajle in kline, nasproti pa so občasno prihajale tudi kakšne skupine. A zaradi slabšega vremena v soboto, ni bilo neke velike gužve, razen dveh večjih skupin.  Čeprav so se začele nabirati naokoli meglice, so se vseeno odpirali čudoviti pogledi na okolico.  Po vrhu pobočja smo nadaljevali pot naprej proti Triglavu in ga končno tudi zagledali.  Je pa bila na vrhu zanima "štorija", ko nas je gospod star že preko 70 let, vprašal od kod smo prišli in kako dolgo smo hodili. In ko smo povedali da dobrih 6 ur, se nam je smejal, češ kakšni "luzeji" smo, ker je on lani potreboval samo 4 ure in pol, letos pa je imel podoben čas kot mi, a samo zato, ker je imel počasne spremljevalce. No ja, vseeno smo bili zadovoljni z vzponom pa četudi je trajal 6 ur, še posebej, ker je en član naše skupine bil mesec dni nazaj na prvem dvotisočaku v življenju, zdaj pa že na Triglavu in to v enem dnevu. | ||
| Komentarji(0) | Napiši komentar | Stalna povezava |
| ||
Kamnik ima enega najbolj zanimivih starih mestnih jeder v Sloveniji.  Še najbolje je, če potep po Kamniku začnemo na parkirišču pri športni dvorani, ki vsaj ob nedeljah ni preveč zasedeno. Od tu se lahko najprej napotimo proti gradu Zaprice. Le-ta sicer ni v strogem mestnem jedru, vseeno pa je vreden ogleda, vsaj od zunaj z lapidarijem in zbirko kašč na prostem. Priporočal pa bi tudi muzej v gradu Zaprice, ki je prav tako zanimiv z zbirkami o zgodovini Kamnika, Veliki planini, pivovarstvu, meščanstvu, ...  Nato se vrnemo od gradu in se napotimo po osrednji ulici imenovani Šutna. V tej ulici je zanimiv zvonik cerkve, ki je ločen od cerkvene ladje. Pa tudi drugače ima skoraj vsaka hiša kakšno spominjsko obeležje, kot je znak za usnjarski ceh ali pa je igrala večjo ali manj pomembno vlogo v preteklosti. Tako lahko vidimo tudi rojstno hišo generala Maistra.  Na koncu Šutne se lahko povzpnemo na Mali grad, s katerega se ponuja lep razgled na Kamnik. Na ogled pa ponuja tudi zanimivo grajsko kapelico v dveh nadstropjih.  Z Malega gradu lahko nadaljujemo pohod po Glavnem trgu, ki je poln starih stavb. Tu se lahko ustavimo tudi v Turističnem informacijskem centru, če potrebujemo še kakšno dodatno informacijo o Kamniku. Na koncu Starega trga pa bomo zagledali spomenik generalu Maistru. Tam lahko zavijemo proti Frančiškanskem samostanu in se vrnemo nazaj po Samostanski ulici.  Pred ponovnim prihodom na Šutno se lahko napotimo še proti Žalam in se na koncu pokopališča sprehodimo še mimo kapelic križevega pota do večje kapele nad njimi, od koder se ponuja lep pogled nazaj na Žale in Stari grad v ozadju.  Če pa še imamo energije, pa se lahko odpravimo še na Stari grad nad Kamnikom, do koder vodi prijetna pot po gozdu mimo mlinčkovega gaja.  | ||
| Komentarji(1) | Napiši komentar | Stalna povezava |
| ||
| Glede na to, da se bliža 15.8., Marijino vnebovzetje, pa lahko naredimo še malo reklame za Brezje, čeprav glede na vsakoletno gnečo mislim, da ni potrebna.
Seveda pa ne pomeni, da je potrebno iti tja ravno takrat, ampak tudi kakšen drug dan, ko je parkirišče skoraj popolnoma prazno.  Glavna znamenitost Brezij je bazilika Marije pomagaj, ki deluje v živo še bolj veličastno.  Tudi notranjost je vredna ogleda.  V bližini cerkve je tako imenovani park Miru s kipom Svete družine in križem, v daljavi pa lahko vidimo še Julijske Alpe.  Ob baziliki na Brezjah si lahko ogledamo še kip v spomin papeža Janeza Pavla II.  | ||
| Komentarji(5) | Napiši komentar | Stalna povezava |
| ||
Most na Soči je prijeten kraj za vsaj nekaj urni postanek, če smo na poti v bovški ali kobariški del Slovenije. Očara nas s svojim jezerom, ob katerem je speljana prijetna sprehajalna pot. Okrog Mosta na Soči je tudi speljana kulturno-zgodovinska pot, kjer so različne znamenitosti (rimska hiša, rimsko grobišče, apnenica ...) opremljene s posebnimi informativnimi tablami. Še najlažje parkiramo na večjem urejenem parkirišču, ki se nahaja na poti Most na Soči - Tolmin.  In od tu nadaljujemo pot ob jezeru, kjer si lahko poleg jezera ogledujemo še skulpture, ki so razstavljene ob poti.  Ko pridemo do mostu, lahko zavijemo še v staro mestno jedro Mosta na Soči.  Tu se lahko na kratko odpravimo še do sotočja Soče in Idrijce.  Na poti skozi staro mestno jedro pa priporočam še vzpon do cerkve sv. Mavra, ki se nahaja nad Mostom na Soči in ponuja lep razgled na jezero reke Soče z okolico.  Od tu se lahko po peš poti spustimo do Modreja in od tam spet do našega parkirišča ter tako zaokrožimo obisk v Mostu na Soči. | ||
| Komentarji(3) | Napiši komentar | Stalna povezava |
| ||
Polhov Gradec ne sodi ravno med glavne turistične točke v Sloveniji, vseeno pa si zasluži vsaj nekaj urni obisk.  Največja znamenitost v Polhovem Gradcu je Polhograjska graščina s svojim stolpom z uro. V graščini sta med drugim muzej in poročna dvorana.  Pred graščino stoji star Neptunov vodnjak.  Prav tako pa je pred Polhograjsko graščino lep grajski park, ki s svojim paviljonom služi porokam.  Med glavnimi znamenitostmi Polhovega Gradca je speljana Blagajeva pot, ki gre v severnem delu mimo Čebelarskega doma, Blagajevega spomenika in vodnega zajetja.  Iz grajskega parka se lahko povzpnemo po križevem potu na vrh Kalvarije ali Starega gradu.  Ko se spustimo po drugi strani dol, pridemo v staro vaško jedro, kjer stoji cerkev Marijinega rojstva.  V samem starem vaškem jedru Polhovega Gradca je več značilnih starih hiš, kjer so nekatere opremljene z informativnimi tablami, kot je recimo Severjeva hiša.  | ||
| Komentarji(1) | Napiši komentar | Stalna povezava |
| ||
| Bohinjsko jezero z okolico je gotovo eden najlepših krajev v Sloveniji, pri čemer nudi veliko možnosti za oddih in za športne aktivnosti, kot so pohodi, kolesarjenje, veslanje, pa tudi za razne bolj adrenalinske športe. Ribčev Laz se imenuje kraj na začetku Bohinjskega jezera. Tam se nahaja več hotelov in naselje, kjer bolj kot ne vsaka hiša oddaja apartmaje. Ta del Bohinjskega jezera je še posebej slikovit s cerkvijo sv. Janeza Krstnika.  Če pot nadaljujemo po južni strani jezera, pridemo do cerkvice sv. Duha.  Na poti pa se nahajajo tudi razne plaže, kjer je lepo poležati in se okopati.  Kmalu pridemo do Ukanca, kjer se v bližini ceste proti slapu Savica nahaja vojaško pokopališče iz 1. svetovne vojne Ukanc.  Če ne nadaljujemo po cesti za slap Savica, se lahko ob kampu odpravimo proti hotelu Zlatorog in še malo naprej nadaljujemo do mosta čez potok Savica. Zelena barva kot jo vidimo tam je res paša za oči.   Od tu lahko pot nadaljujemo po severni strani jezera in tako naredimo cel krog. Lahko pa se iz kampa Zlatorog odpravimo nazaj v Ribčev Laz s turistično ladjo.  | ||
| Komentarji(2) | Napiši komentar | Stalna povezava |
| ||
V okolici Bohinjskega jezera se nahaja zanimiva peš pot ob koritih Mostnice. Pot lahko začnemo že ob Bohinjskem jezeru in se napotimo v smer proti Stari Fužini. Od tam pa sledimo oznakam za korita Mostnice ali Hudičev most, ki je prva zanimiva točka na poti.  Z mostu se ponuja lep razgled na korita, ki je v poznojesenskem času lahko še lepši, ker listje dreves manj zakriva pogled na korita.  Od tu nadaljujemo pot po desnem bregu in kmalu pridemo do nekakšne ute, kjer pobirajo vstopnino za ogled korit.  V tem delu lahko zopet prečkamo korita in nadaljujemo pot po levem bregu, nazaj pa se vrnemo po desnem bregu in tako naredimo krožno pot. Pot je prijetna in po senci ter brez nekih vzponov, tako da je primerna skoraj za vsakogar, le paziti je potrebno, da ne stopamo preveč na rob korit. Poleg korit je ena od večjih znamenitostih na poti tudi "slonček".  Ves čas na poti pa se ponujajo lepi pogledi na ozko sotesko, ki jo je oblikovala Mostnica.  Na koncu soteske lahko nadaljujemo pot naprej proti dolini Voje. Na začetku nas pričaka Planinska koča na Vojah, kjer se lahko okrepčamo.  Če želimo pot še malo podaljšati, se lahko od te koče napotimo še do izvira Krope. Pot do izvira, ki traja približno 15 minut, nas prvo vodi čez korita Mostnice, nato pa sledi malo vzpona in spet spusta, kjer zagledamo slapišče Krope.  Od tu se vrnemo nazaj do koče in nadaljujemo pot po dolini Voj, ki je obkrožena s hribi, naokoli pa so razmetane vikend hiške.  Na samem koncu doline si lahko pogledamo še lep slap Mostnice.  | ||
| Komentarji(0) | Napiši komentar | Stalna povezava |
| ||
| Krvavec je za smučarje priljubljena točka v zimskem času, a jaz bom predstavil takšno brez snega, ki je bolj za ljubitelje pohodništva. Tudi v nezimskem času lahko uporabimo kabinsko žičnico ali pa se avtom zapeljemo in parkiramo pri Planini jezerca.  Od tu se odpravimo v hrib mimo Planine jezerca, kjer kmalu zagledamo Krvavec s stolpom in Zvoh nad njim.  Na poti do Krvavca se prečka še Kriška planina, kjer se lahko ustavimo tudi na kakšni pijači ali hrani.  Od tu nadaljujemo pot do Doma na Krvavcu.  In od tu proti vrhu Krvavca, kjer na poti srečujemo prikupne krave.   In tudi okrog TV stolpa se pasejo.  Od tu nadaljujemo do vrha Krvavca in naprej proti Zvohu, kjer so spet kravce.  Na vrhu Zvoha se žal ne smemo okopati v vabljivi vodi, lahko pa spet opazujemo krave.  Od tu se lahko vrnemo nazaj proti Domu na Krvavcu in malo pogledamo še prej prezrto Plečnikovo kapelico Marije Snežne.  In se spustimo naprej proti Tihi dolini.  In od tu naprej proti Gospinci, kjer je zgornja postaja kabinske žičnice.  Če smo prišli s kabinsko žičnico, se od tu odpravimo naprje v dolino. Če pa smo prišli z avtom, pa samo še nadaljujemo po cesti in pridemo ponovno do Planine jezerca. | ||
| Komentarji(0) | Napiši komentar | Stalna povezava |
| ||
| Zadnjič sem na kratko predstavil ožji del starega mestnega jedra Škofje Loke, danes pa bi še malo okolico. Eden od delov Škofje Loke je Stara Loka. Kakor že ime pove, je Stara Loka stari del Škofje Loke. Je eno izmed najstarejših slovenskih naselij. Tam se nahaja Strahlov ali Starološki grad, v katerem se zdaj nahaja tudi muzej Telekomunikacij in pošte. V bližini gradu se nahaja tudi cerkev sv. Jurija.  Na drugi strani Škofje Loke glede na Staro Loko se nahaja Puštal. Tam se nahaja Puštalski grad.  Od tam se lahko po križevem potu napotimo tudi do cerkvice sv. Križa na Hribcu, s katere je lep razgled na Škofjo Loko.  V Puštalu se nahaja tudi Nacetova hiša, kjer lahko vidimo, kako so včasih živeli. Od nje pa se lahko odpravimo preko Hudičeve brvi nazaj proti staremu mestnemu jedru.  Tu lahko pot nadaljujemo do Škofjeloškega ali krajše Loškega gradu, v katerem je tudi muzej.  Višje nad Loškim gradom si lahko pogledamo še ruševine Zgornjega stolpa.  Če pa želimo še malo daljši, a prijeten sprehod, pa lahko nadaljujemo še proti ostankom Starega gradu pod Lubnikom.  Tako, to bi bil kratki potep po Škofji Loki in bližnji okolici. | ||
| Komentarji(1) | Napiši komentar | Stalna povezava |
| ||
Škofja Loka je mesto z eno najlepših starih mestnih jeder v Sloveniji. Potep lahko začnemo v bližini avtobusne postaje in se čez Kamniti ali Kapucinski most čez Selško Soro odpravimo v staro mestno jedro. Po prehodu mostu skozi Selška mestna vrata zagledamo Nunsko cerkev.  Malo kasneje pa pridemo do Homanove hiše in Župnijske ali Šentjakobske cerkve.  Mimo nje se lahko pod prehodom ob Mestni šoli napotimo proti Spodnjemu trgu, kjer stoji med drugim tudi kašča.  Pot lahko nadaljujemo po Spodnjem trgu in se od tam napotimo na Mestni trg, ki je osrednji trg v starem mestnem jedru Škofje Loke.  O ostalih znamenitostih Škofje Loke, ki so v okolici starega mestnega jedra pa kdaj drugič. | ||
| Komentarji(0) | Napiši komentar | Stalna povezava |
Stran 1 od 3 |
| Prejšnja stran | Naslednja stran |