Moj eDnevnik

Kar tako v razmislek... 31. 08. 2010

Sem pri morski deklici prebrala... Kako ji uspeva se spopadati s plevelom na njenem vrtu. Pa me je prešinilo vprašanje... Kdaj je za koga neka rastlina plevel. Če recimo samo pogledam... Kaj vse se dogaja z regratom... Za spomladi ta rastlina velja kot dober naravni očiščevalec našega telesa... In so zato v tem času travniki kar polni... Nabiralcev. Ki si tako z okusno solato pridobimo tudi zdravja. Potem je na vrsti uživanje ob pogledu na rumene travnike in pašnike. Ko nam uživanje ob njem naše baterije napolni z novo dozo prepotrebne energije... V vsem času pa je tudi okusna hrana za marsikatero živalco... Če pa je še nabiralec tapravi... Potem pa imamo spet koristi kar za celo leto. Skratka... Ni jih čez prednosti te zdravilne rastline. Kaj pa v takem primeru... A je še tudi v takem primeru pa še vedno zelo koristna in zdravilna raslina... Ali pa je svojo vlogo zamenjal... In je na za nas nepravem mestu... Postal še samo navaden plevel.

Komentarji(14) | Napiši komentar | Stalna povezava

Trenutno stanje duha: hecno... ;-)

Sovražniki tu in tam... 30. 08. 2010

Naj živijo moji prijatelji - sovražniki. V življenju so mi storili več dobrega kot moji sovražniki - prijatelji. Je citat... Ki sem si ga takrat kot srednješolka zapisala... Še vedno pa me spominja... Na knjigo Jean Christoph od Romain Rollanda. http://en.wikipedia.org/wiki/Romain_Rolland Pa vendar... Ko pa zdaj gledam tako nazaj... In ko imam nova znanja... Ki sem si jih pridobila v tej moji Šoli življenja... Pa vidim... Saj... Kadar smo egoistični... Je ravno naš egoizem naš sovražnik. Kadar sovražimo in smo tako sovražni do drugih... Je ravno ta naša sovražnost naš sovražnik. Kadar smo nepošteni do drugih... Je prav naša nepoštenost tisti sovražnik. Skopuhi neradi delijo z drugimi... Pa jim je prav njihova skopušnost največji sovražnik. . . . . Da ga v bistvu ni večjega "zunanjega" sovražnika... Kot je lahko človek sam sebi. Diamond Sutra http://www.youtube.com/watch?v=DzPusDEIaOk

Komentarji(16) | Napiši komentar | Stalna povezava

Trenutno stanje duha: zadovoljno

Ko se otrok, ki ni več otrok... 28. 08. 2010

Odloči... Da ne želi biti več tvoj otrok. Hja... Da se je to zgodilo komu drugemu... Za take primere sem že slišala. Da pa se bo kaj takega zgodilo tudi meni... Kaj takega pa si niti v sanjah nisem mislila. Pa se je. Najprej tako malo po malo... Skoraj neopazno. Potem pa čisto jasno. Najprej je bilo vedno manj telefoniranja... Nato obiskov... Potem pa so izostale tudi čestitke za rojstni dan. Pa je bilo na vrsti moje vprašanje... Kaj sem naredila narobe. In je potem sledilo obdobje razmišljanja... Tuhtanja... Analiziranja... Razglabljanja... Jokanja. Vse dokler nisem tudi sama prišla do zaključka... Da sem tudi za njega naredila vse kar je bilo v mojem znanju in moči. Očitno pa sem v svoji Šoli življenja... Morala dati skozi tudi to lekcijo.

Komentarji(17) | Napiši komentar | Stalna povezava

Trenutno stanje duha: pomirjeno

Nadnaravno ali pa Nenavadno ali pa Nerazložljivo... 27. 08. 2010

položene karte pravilni vrstni red napovedana usoda Bila sem še v službi... Ko mi je takrat še meni popolna neznanka... V času malice položila karte. Vrstni red je bil... Prva kolona: sodišče, premoženje, se bo dobro izšlo... Druga kolona: ljubezen, denar, poroka... Tretja kolona: kot da bom izgubila enega otroka... Četrta kolona: črna ženska, ki meče senco na zvezo iz druge kolone... Se pa bo dobro uredilo. http://www.youtube.com/watch?v=V0pnrJPRGZ0&feature=related Je ona takrat res lahko vedela kako bo izgledalo moje življenje dvajset let kasneje... Ali pa je mogoče moje življenje vedelo, kaj mi je ona napovedala, pa se je zato tako obrnilo...

Komentarji(20) | Napiši komentar | Stalna povezava

Trenutno stanje duha: netekmovalno kot običajno

Stara koka... 25. 08. 2010

So enega enkrat vprašali za kaj bi se odločil... Če bi moral izbirati med vinom in žensko... Pa jim je odgovoril... Da je to odvisno predvsem od njunega letnika. Tako kot tudi zastonj ne pravijo... Da smo tudi ženske kot vino... Saj z leti komaj prav dozorimo. Jasno pa je... Da je to možno pa edino le... Če imamo za to tudi tako dobre pogoje kot ga ima vino. Drugače se pač skisamo. Za staro koko... Pa se tudi ve... Da je od nje pa še kako dobra juha. In, ko sem pri Simetu brala njegovo razmišljanje glede popustov... Sem se za to, da ne bom svojega nestrinjanja vedno trosila po tujih "vrtičkih"... Odločila... Da svoj pogled na isto tematiko pa raje kar tukaj povem. Namreč... Ravno danes je bil moj šef nabave, torej ribak... Pri Jagru. In je od tam prinesel deset tako lepo lepih kurjih bedrc. Ker pa so v akciji... Pa je za vse to porabil točno 9 evrov in 18 centov. In, ker pa imava midva dva meso samo kot dodatek... Glavni poudarek pri najinih kosilih pa je na prilogi/prilogah in solati... To pomeni, da je eno bedro dovolj za kosilo... In to za oba. In tako naju mesni del takega kosila pride na... Prav tako pa tudi koristiva raznorazne popuste tudi še v drugih trgovinah. In prav na ta račun sva si lahko nabavila že kar nekaj več stvari. Pa tudi popust pri bencinu se nama kar pozna... No, da pa je kak literček pa še zastonj... In to pri nabavi stvari... Ki bi jih itak morala nabaviti. In še kako res pa je... Da pa se ravno pri nabavljanju prehrambenih izdelkov pa da... Ali kar dosti porabiti... Ali pa tudi kar dosti prihraniti.

Komentarji(8) | Napiši komentar | Stalna povezava

Nasprotja... 25. 08. 2010

Pravijo... Da se privlačijo. Ko v temni deževni noči... Sanjaš o jutrišnjem sončnem dnevu... Polnem lepega.

Komentarji(15) | Napiši komentar | Stalna povezava

Tašče, tašče... 21. 08. 2010

Ne morem in ne morem... Da ne bi teh par vrstic posvetila prav in edino njim. No, v bistvu - nam. Saj sem sama poleg tega, da sem djala "skoz" tri... Eno bivšo, eno nesojeno in eno v.d.... Tudi sama v tej "težki" kategoriji. No, pa saj verjetno že poznate... Kaj pravijo, da imata svinjska pečenka in tašča skupnega... Hja, obe bi bojda bili najbolj dobri... Ko sta hladni. Za svinjsko pečenko lahko temu res potrdim... Za taščo pa... No ja... Recimo, da pa se tozadevno pa vseeno raje vzdržim... Mislim - vgriznem v jezik. Ampak jaz kot mrzla pečenka... To pa že nekaj časa itak ne gre... Sploh pa ne že zaradi tega... Ker me poleg teh poletnih temperatur dodatno segreva še mena. Pa to verjetno že tudi poznate... Zakaj so si sultani v haremu lahko privoščili toliko žen... Saj poleg niso dobili nobene tašče. Če pa bi jo... Hja, pol pa je vprašanje kako bi bilo. Zdaj pa še nekaj o taščinem jeziku... Za tega pravijo... Da je najlepši in najmanj problematičen. Naš pa... Je pa vedno lahko kaj narobe z njim. Saj nikoli ne moreš prav vedeti... Kaj povedati... Da ne bo zgledalo kot da hočemo venomer soliti pamet... Pa kdaj ne... Da ne bo potem pa izgledalo, kot da se nočemo niti pogovarjat... Pa kako povedat... Da ne bo zamere... Pa... Uf... Kako zna to biti hudičevo naporno... Zato pa nam počitek tudi še kako prav pride. Aha, pa še to... Da ne bo slučajno kdo rekel... Da ne moremo biti tudi mehke... Pa lep pozdrav od...

Komentarji(14) | Napiši komentar | Stalna povezava

Praznovanje obletnice... 18. 08. 2010

Na deseti obletnici  mature... Se zberejo nekdanji sošolci... In eden od njih predlaga, da grejo  k  "Anžiču". "Super, tam so dobre kelnarce!", navdušeno sprejmejo  predlog... In grejo tja. Na dvajseti obletnici... Se spet zberejo in  nekdo predlaga: "Gremo k Anžiču, tam je dobra hrana!" In vsi spet  navdušeno grejo tja. Tudi na trideseti obletnici... Pade predlog:  "Gremo  k Anžiču, tam je mirno in ni prepiha!" Vsi v en glas: "Ja!" In  odidejo tja. Pride štirideseta obletnica... Nekdo vpraša: "Kam bomo pa šli?" Predlog pade, da k Anžiču. Nakar vsi v en  glas: "Ja, ja, k Anžiču, tam še nikoli nismo  bili!" In, ko sem to, kar sem dobila od Ančike... Prebrala ribaku... Se je zamislil in rekel: "Ja, kaj bo pa potem z nami, ki imamo drugo leto pa 50 obletnico?"

Komentarji(17) | Napiši komentar | Stalna povezava

Trenutno stanje duha: radovedno ;-)

Tam ob tisti zvezdi piše... 16. 08. 2010

Ne vračaj še više... Hja... Kaj, ko pa je to bilo prvo... Kar mi je padlo na pamet... Pa še tako lepo se rima. No, je pa spet res... Da pa je še lepše to... Da pa ne štima.  K sreči! http://www.youtube.com/watch?v=-v-licVBil8&feature=related Kot drugo pa mi je ob misli na zvezdo... Spomin odjadral tja nazaj v leto 1992-to... Ko pa sem takrat videla tisto eno, samcato... In to zares samo mojo zvezdo. V Zrečah sem takrat namreč na mokri stopnici padla direktno na mojo prečastito. In je bila prvo in edino, kar sem v tistem trenutku videla... Ena taka res velika zvezda. Čez čas pa sem komaj doumela... Da pa me je ena gospa spraševala, če mi lahko kako pomaga. Mi pa je tista zvezda takrat pa nakazala začetek vseh kasnejših sedemletnih bolečin in muk... Saj sem si takrat poškodovala hernijo. http://www.youtube.com/watch?v=JYDiOS3TEuA&NR=1 Ja... Pa prav danes (v nedeljo) sem eno spet imela v roki... Ko sem tako malo pospravljala ostanke iz enega "izmed mojih prejšnjih življenj"... Sem namreč v eni izmed vrečk našla... Rdečo rutico in titovko z rdečo zvezdo. E, dragi moji... Pa to mi je bila "oprema" leta 1960-tega... Ko sem bila sprejeta med pionirčke. Samo kaj... Ko pa niti na njih... Pa tudi ne ob njih... Ni nič pisalo. Orion - za Ano... http://www.youtube.com/watch?v=T1vIhI0Vz4Y&feature=related in še za Turdusa...

Komentarji(12) | Napiši komentar | Stalna povezava

Trenutno stanje duha: No, ker vsebina itak ne ustreza naslovu...

Tašča... bodoča... bodeča... 14. 08. 2010

Sem pri Ani prebrala njeno razmišljanje o tem. In je takšno tudi meni zelo blizu. Saj ni lepšega kot z nekom živeti v miru in slogi in ljubezni... Predvsem pa spoštovanju. In tako sem tudi sama bila še kako srečna... Ko mi je tavlki sin predstavil svojo izbranko. In sem zdaj vesela... Ko si tamali s svojo deklico spleta(ta) prvo skupno gnezdece. Vsi se imamo radi... In vsi smo zdravi. Vendar pa so pota po katerih kdo pride do zveze včasih pa le vseeno drugačna... Od tistih ta klasičnih... Ki so večini pa kljub vsemu modernemu... Pa še vedno edina normalna. In potem se človek lahko samo še vpraša... Le kako bi naj nekdo lahko imel rad osebo... Ki je leta in leta čakala na ta svoj trenutek... Ki je v tvojih očeh kriva tudi za razpad zakona... Ki je trem mladoletnim otrokom vzela očeta... Ki jo avtomatično primerjaš z osebo, ki je tudi tebi pred leti pomagala razdreti tvoj zakon... V kateri spoznaš, da ji je pomembno samo to, da pride do svojega cilja.  A v takem primeru lahko tudi dobiš še enega "otroka"... Ali pa le vseeno ščasoma izgubiš svojega.

Komentarji(12) | Napiši komentar | Stalna povezava

Čakala sem ga... 13. 08. 2010

In tudi dočakala. In je začelo. Midvedve pa... Sva se šli umivat... Kar z mehko vodo... Direktno iz taglavnega rezervoarja nad nami. Pa sva med potjo... Tako sami sredi vsega bliskanja in grmenja... Uživali. Zdaj pa... Se že obedve sušiva. In čakava sonca.

Komentarji(8) | Napiši komentar | Stalna povezava

Trenutno stanje duha: prečiščeno...

Pa je to res zanimivo... 12. 08. 2010

Na blogu kraji... Sem se v mojem odgovoru... V bistvu zavedla... Da Ljubljana pa res ni moje mesto. Sem bila kar nekajkrat že v njej... Pa tudi kar nekaj Ljubljančanov poznam... Samo... Mesto kot takšno me pa je vsakič bolj in bolj odbijalo. In zanimivo... Da niti pravega vzroka za to ne poznam... Saj se mi tam nikoli ni zgodilo nič slabega. Pa vendar... Ja, je to res zanimivo...

Komentarji(14) | Napiši komentar | Stalna povezava

Trenutno stanje duha: ful kul u redu ;-)

Jaz bi se tudi... 10. 08. 2010

Ne vem, ne vem... Ali je to zgolj slučajno... Ali pa je morti celo za to luna kriva. Zadnje čase sem namreč imela priložnost slišati... In tudi tukaj kar parkrat prebrati... Kar nekaj... Samohvale. In sem se ob tem spomnila... Kako so mene vedno učili: Lastna hvala, cena mala. Lastna hvala se pod mizo vala. Dobro blago se itak samo hvali. Skratka... Človek bi rekel... Nič dobrega kadar kdo sam sebe hvali.  hvála  -e ž (á) 1. ugotavljanje, poudarjanje pozitivnih lastnosti česa Pa vendar... Kaj pa pohvala... Kako pa je z njo. pohvála  -e ž (ā) izrazitev hvale, priznanja In, če se zdaj spet vrnem na mojo vzgojo... Druge bi naj hvalili... Pa tudi pohvalili. A sebe pa da ne bi smeli. Hm... Torej po tej logiki... Drugim vse dobro... Sebi pa... Mi je dobro to ratalo, a ne...

Komentarji(12) | Napiši komentar | Stalna povezava

Trenutno stanje duha: trenirajoče... ;-)

Šolenčki, šolenčki... 7. 08. 2010

Ker sem cotkice že obdelala... Pa naj bodo zdaj pa ti deli garderobe na vrsti. In tudi tukaj je še kako možno videti... Razlike. Vse od... Preko raznoraznih potrebnih in tudi uporabnih... Pa vse do takšnih... In tako kot je to že pri ostalih stvareh... Tudi čevlji še kako podležejo... Vsakokratnim modnim smernicam. Pa saj res ne moreš... Da ne bi tudi s korakom bil v koraku s časom. In to... Če se le da... Že od tistih ta prvih dalje... Pa vse do tistih... Tazadnjih... Ki pa jih sam itak več ne vidiš. In... Le kaj bi bilo s Pepelko... Če ne bi takrat izgubila tistega svojega čeveljčka... http://www.bgfl.org/bgfl/custom/resources_ftp/client_ftp/ks1/english/story_telling/cinderella/cinderella11.htm Pa to naše življenje... Hecno kot pač je... Ko nas lahko še kako kje čevelj žuli... Pa čeprav smo ravno takrat pa bosi. In tudi tisti indijanski pregovor govori o njih... Saj pravi... Veliki duh, obvaruj me tega, da bi sodil človeka, preden v njegovih mokasinih ne prehodim ene milje. Sicer pa... Dokler pa nas kdo ne da na čevelj... Se pa res lahko z vso zavzetostjo... Ukvarjamo z njegovim izgledom.

Komentarji(12) | Napiši komentar | Stalna povezava

Življenje je kot reka... 5. 08. 2010

Jaz pa kot riba v njej. Ki keko teko zna plavat... tako proti toku reke kot tudi že z njim. Ki tudi potrebuje... hrano za želodec in kisika za dihanje pa kak tolmunček za počivanje. Ki se veseli... čistosti vode in sožitja z drugimi ribicami. Lepo mi je biti prostoplavajočauživajočapolnaklicanarave ribica.

Komentarji(22) | Napiši komentar | Stalna povezava

Trenutno stanje duha: netekmovalno plavajoče ;-)

Angeli... 1. 08. 2010

Ti enega pošljem Da te prime za roko in ti da vedeti da nisi nikoli čisto sam. Le koga pa si je ta ogledal...

Komentarji(14) | Napiši komentar | Stalna povezava

Verjetno poznate... 31. 07. 2010

Ekonom lonec. To je tisti pisker... V katerem se hrana kuha pod pritiskom. In njegova značilnost je ta... Da ko se v njem nabere preveč pare... Začne piskati. In zdaj me pa le zanima... Kdaj postanete na njega pozorni... Ko ta začne piskat... ali pa... ko ga zaradi preveč nakopičene pare pa že raznese. Hja... Zakaj potem mora človeka pa najprej raznesti... Da nekdo sploh postane pozoren na to... Koliko pare pa se je v njem nabralo?

Komentarji(26) | Napiši komentar | Stalna povezava

In rakovica je uporabila svoje orožje... 28. 07. 2010

Pa zdaj pri vsem tem ne mislim na vse tiste ta vlke... Kleščarje, grmalje ali pa še na katero iz druge vrste... Pač pa le na tiste ta male... Čisto navadne obrežne rakovice... Ki jih lahko vidimo tudi mi... Ko se odpravimo na obalo... Saj v času oseke... Te šibajo sem in tja po skalovju. In zdaj zopet ena mala primerjav z nami... A nismo tudi mi dostikrat takšne sorte "suše"... Ko to tako šibamo sem in tja... Pa se pred nevarnostjo tudi radi kam skrijemo... Pa, če se čutimo ogrožene... Se postavimo v pripravljenost... In, če imamo občutek, da smo v nevarnosti... Koga tudi vščipnemo. Pa smo vedno tudi dejansko ogroženi... Ali pa je za našo obrambo že dovolj samo naš občutek ogroženosti... Pač po sistemu... Napad je najboljša obramba.

Komentarji(15) | Napiši komentar | Stalna povezava

Trenutno stanje duha: prav prijetno ;-)

Pravljica za lahko noč... 27. 07. 2010

Pred mnogimi, mnogimi leti, ko dan še ni imel ur, je gospa Zemlja imela prečudovite obleke. Prva je bila svetlozelena kot travnik v zgodnjem jutru druga je bila sončno rumena kot njiva zlatega žita opoldne tretja obleka je bila rdeča kot jabolko popoldan četrta je bila vijolično modra kot večerno nebo. Te obleke je gospa Zemlja nosila izmenično. "Kako prečudovite barve" so rekli Mesec, Sonce in Zvezde "Se svetijo in svetijo, človek bi jih venomer gledal." Nekoč pa sta prišla dva oblaka in sta zaprosila: "Ljuba Zemlja! Vi ste tako lepi in barve vaših oblek so prečudovite. Ampak, oprostite, vi se tako svetite in bleščite, nas pa že bolijo oči od pogostega gledanja. A nimate kakšne obleke, na kateri bi se naše oči lahko odpočile?" Takrat pa se je gospa Zemlja spomnila na svojo peto obleko. Te pa ni nikoli nosila, saj je pred Mesecem, Soncem in Zvezdami vedno želela bleščati. Zdaj pa je šla po njo, zato da so se lahko oči oblakov lahko odpočile. In tako je nastala Noč.

Komentarji(8) | Napiši komentar | Stalna povezava

Trenutno stanje duha: zasanjano

Ko traja in traja... 25. 07. 2010

Da se stvar obrne na željeno stran. Kot da imamo mi predpenzionisti pa res toliko časa... In potrpljenja... Da lahko na to tako dolgo čakamo. Bi pa sploh ne bila presenečena... Če bi tudi polžek od morske deklice... Bil prej priplezal do tistih sliv... Kot pa je meni uspelo priti na to stran.

Komentarji(6) | Napiši komentar | Stalna povezava

Trenutno stanje duha: neučakano

Stran 1 od 14

Prejšnja stran | Naslednja stran