Temu se reče sestanek analitikov :) - 12. 03. 2010, 21:56
Da so obvezni sestanki lahko nekaj res finega, smo danes spet dokazali analitiki, ki smo za nalogo dobili organizacijo teambuildinga. Ker so v podjetju potekale selitvene akcije in so nas iz greenrooma izselili v "lekarno aka bolnico", smo za tokratni sestanek izbrali povsem drugo lokacijo, sestanki v "lekarni aka bolnici" pa se bodo nadaljevali, ko bo za nami misija "pobarvajmo stene".
Za greenroomom nam je sicer vsem malo žal, ampak so pa še druge stvari, ki nas poleg dobre družbe izpopolnjujejo. Palalalačinke. :) Omiljena lokacija v Ljubljanskem okolišu je torej gostilna z najboljšimi palalalačinkami z nutello in banano. No, Lena je nutello in sadje.:)
In tam je potekal današnji sestanek.
Prva postaja je bila ena ura kraniosakralne terapije zame, druga pa palalalačinke za vse. Pet analitikov je strnilo glave, da bi teambuilding potekal karseda dobro in lahko rečem samo "sure it helps" . :) Mislim da bo fino, sploh afterparty. :)
Pa še ena o kraniosakralni terapiji. No, moja se s svetlobno hitrostjo bliža koncu, sicer pa je za mano skoraj osem mesecev terapije, pa vendar že razmišljam o nadaljevanju. Debata je nanesla na mojo senzualnost in čutenje lastnega telesa in procesov, ki se v njem dogajajo. Konkretna razlaga vsega kar se med terapijo dogaja, je razjasnila še zadnje dvome in nevednosti, ko pa sem dobila potrditev še od Maje (terapevtke), sem pričela čisto zares razmišljati o njenem povabilu, naj se jim pridružim in se priučim te čudežne metode zdravljenja. Nekaj zadev je sicer še za premislit in pa denarno je tudi precejšen zalogaj. Pa vseeno, upam na najbolše!
Še včeraj sem s slabo voljo zrla skozi okno, ko je naletaval sneg. "Pomlad bi", se mi je pletlo po glavi. Danes pa, ja se posipam s pepelom, sem neizmerno uživala na sprehodu s pesjanoma, ko smo gazili po celem snegu. Dobesedno zasulo nas je.
Sicer mi misel na to, da bo skozi taljenje snega in osuševanje zemlje treba še enkrat ni najbolj všeč, pa dobro, s tem se bom ukvarjala takrat, ko bo to potrebno. :)
Zdaj pa samo še poročilo napišem in počakam na Boruta da opravi s službo. Potem bova zavita v deko in udobno nameščena na kavču uživala, dokler ne bo čas za za večerni sprehod. Jap, danes je dan točno za to...:)
Tegale "zabavljača" pa sem "ustrelila" kar skozi okno. Oooo kos, letim po fotiča, hitro dva škljoca in tukaj sta:
Ja vem, saj je samo kos. Ampak to je zame velik uspeh, saj mi treninga v fotolovu res manjka, zato pred mano pobegne ves živalski svet še predno dojamem, da bi lahko naredila kakšen posnetek. No, razen psi.:)
Pa je minil še en teden. Moje stanje, tako psihično kot fizično, sicer ni ravno najboljše, pa dobro, bo že. Poročilo št. 1 je končano, poročilo št. 2 je končano na tričetrt, ne da se mi več.
Jutri pa se prične nov teden. Maribor, Ljubljana, priprave in organizacija team buildinga, fotkanje dojenčka, fotkanje še ene punčke ki je še v dogovarjanju, to se bo dogajalo v tem tednu ki je pred nami. To in še tisoč drugih stvari ki kar padajo z neba. Zdaj sem na to že nekako navajena, od začetka pa me je čisto iz tira vrglo, ko sem med lepo splanirane zadeve čez teden mogla vrinit še to in to in to...
Končno nov Gourdo, ki smo ga nadomestili s starim, izgubljenim. Jap, moja krivda. Chilko ga obožuje, poglejte to zadovoljno šnoflo..:) Jaz pa tudi, ker se ga da čisto na lahko zelo daaaaleč vržt. :)
Ker imam "battery low", je to za danes vse. Lep in uspešen teden želim vsem.
p.s. le kod se Gospod G potika, da ga ni nič naokoli...?!?
Mlečni riž za zajtrk. Še ena hrana, ki jo obožujem. Obvezen je dodatek kakava. In ko skozi okno kuka sonce, je vse skupaj še bolj okusno.
No, takrat v bistvu nimam časa, da bi v miru pojedla, ker je treba ven, na zrak, na sonce.
In danes je tak dan. Mlečni riž za zajtrk, ki ga po požiralniku preganja sonce. Če žlico prav obrnem, sem v trenutku vsa zaslepljena. Od sonca, ne od mlečnega riža. :)
Sledi obvezno predpranje krožnika (ali uganete kakšno) in potem sem nared.
Ena točka, trije različni pogledi in vsi govorijo isto zgodbo. V življenju so prihajanja, odhajanja in pravkar se poslavljam. In kako vem?
Sonce veselo greje moja lička, snega je sicer še nekaj, pa vendar samo na severnih pobočjih. Na južnih pobočjih ga je le še toliko, da lahko očistim čevlje polne blata.
Zima je lepa, ima svoj čar. Pa vendar nisem žalostna, z odprtim srcem sprejemam in komaj čakam na pomlad ter na vse kar bo prinesla...
In zdaj ko ima Tina nove smuči, vezi in palice, jo vleče sem:
Dreams are there to show you the way.
Close your eyes and find out what they are trying to say. Love is just a second away. Make that magic rule, let the miracle stay...