Srečen na svoj žalosten način

Tomčev knjižni kotiček: Umirajoča žival

Objavljeno: 19. 07. 2010 ob 15:02 - Video - Komentarji(0) - Napiši komentar - Stalna povezava

Protagonist romana Umirajoča žival (The Dying Animal) je ostareli profesor David Kepesh, ki pri svojih 62 letih še vedno hrepeni po mladih ženskih spremljevalkah. In ravno njegov poklic mu omogoča, da to hrepenenje nahrani. In tako ljubimka s svojimi študentkami, dekleti sredi dvajsetih let svojega življenja.

Dokler ne spozna Consuelle Castillo, 24-letnega kubanskega dekleta, katere velike čvrste prsi postanejo Davidova obsesija. Odkar jih prvič vidi v učilnici, pod tenko svileno bluzo, jih želi gnesti, ljubkovati, ležati na njih ali jih samo gledati. Obsesija počasi preraste v razmerje, v katerem imajo Consuelline prsi še vedno osrednjo vlogo.

Kljub temu, da David, kot eden od glasnih zagovornikov seksualne revolucije v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja, nima predsodkov v spolnosti, ga na koncu ravno ta obsesija, ta močna želja po mladem, živem mesu, to freudovsko čaščenje Consuellinih prsi žene v propad. Prav to, kar ga je ohranjalo živega, mladostnega, ga pripelje do spoznanja, da je pravzaprav starec, ki ga njegova mlada Šeherezada lahko v vsakem trenutku zamenja za enega od mladih, bogatih konkurentov. Njegova obsedenost preraste v strah, njegov strah v blaznost.

David nas skozi svoja dejanja, še bolj pa skozi razmišljanja popelje skozi začetke ameriške seksualne revolucije, skozi rušenje tabujev in iskanje izpopolnitve. Popelje nas v čas osvobojenja človeške duše od ozkoglednih cerkvenih naukov, ki človeka omejujejo in mu ne dovolijo izraziti svojega bistva in doseči razsvetljenja skozi seksualno eksperimentiranje. Človeka prikaže kot čuteče, hrepeneče bitje in ne kot ovco, ki slepo sledi samooklicanim pastirjem.

Fotošuting ali noro potovanje po duši nekega pisatelja

Objavljeno: 15. 07. 2010 ob 08:07 - Komentarji(1) - Napiši komentar - Stalna povezava

Nikoli si ne bi mislil, da je fotošuting za naslovko knjige lahko tako močna zadeva. Da se lahko že naslednje jutro počutiš prerojen. Da daš lahko noter toliko čustev, ki so se nabrala v tebi v zadnjih letih.

Začelo se je okoli pol devetih zvečer, v prostorih KoTV v Kamniku. S čikom in idejami, kaj bi naredili ... ki so v nekaj urah prerasle v fantastično popotovanje po duši nekega umetnika ...

Osnovna ideja je bila da se prikaže bipolarnost manične depresije. Človek se gleda v ogledalo, miren, v ogledalu pa nora podoba maničnega jaza ... Pa smo začeli, z raznimi propsi, umetno meglo in fake dežjem. Ideje so kar padale, predvsem po zaslugi Davida Boleta, fotografa, režiserja, igralca, komedianta in water-boya. Fotograf Matic Zorman je užival kot že dolgo ne, medtem ko smo ustvarjali nove podobe in dobivali sveže ideje na vsakih nekaj posnetkov.

Scena je res oživela in preselili smo se v sobo depresivca, ki si bo ravnokar pognal kroglo čez možgane, pa trenutek za tem v kolibo norega poveljnika, z agonijo na obrazu, pa potem mirnega revolucionarja in nazaj v sobo depresivca, katerega možgani so že krasili strop. In končno, okoli polnoči, smo se strinjali - we have a winner! Skratka, da ne bom dolgovezil, ker mora ostati nekaj pridiha skrivnostnosti ... Hvala ekipi KoTV, predvsem Andreju Podbevšku, ki nas je prenašal do zgodnjih jutranjih ur. Hvala Boletu, ki je bil fantastičen asistent. Predvsem pa hvala Maticu Zormanu, ki je še enkrat pokazal, da je eden najbolj perspektivnih fotografov v Sloveniji, čeprav izgleda kot šestnajstletni Kurt Kobain na metadonu :) Dobili smo po kar smo pršli ... in samo to šteje!

Tomčev knjižni kotiček: Of Mice and Men

Objavljeno: 12. 07. 2010 ob 16:59 - Komentarji(0) - Napiši komentar - Stalna povezava

Roman Johna Steinbecka se dogaja v 20. letih prejšnjega stoletja v Kaliforniji. Protagonista zgodbe sta Lennie Small in George Milton, ki s trebuhom za kruhom potujeta med ranči in iščeta delo. George je inteligenten, ciničen tip, medtem ko je Lenny omejen, rahlo bebav, a sila priden in prijazen kot mucek. Z eno samo pomanjklivostjo … rad se dotika mehkih stvari. In ravno njegovo prijemanje, božanje in gnetenje mehkih stvari, takšnih in drugačnih, ju pripelje v težave, zaradi katerih se morata večkrat seliti in bežati pred roko pravice. Knjiga fantastično opiše stanje duha v tistem času, odnos med ljudmi, predvsem različnih družbenih skupin in ras. In vse to skozi dialoge med junaki zgodbe: Liki so perfektni in dobro izbrani, prav vsak odigra svoje del v mojstrovini, ki jo je spisal Steinbeck. Čeprav branje ob kavbojski angleščini - če se seveda knjige lotite v izvirniku, kar toplo priporočam - ni najbolj enostavno, se knjiga bere lahkotno in hitro. Zgodba vas bo pritegnila in z vsako končano stranjo boste želeli vedeti, kaj se zgodi naprej. Tragičen konec se napoveduje skozi celo knjigo in če boste, ko boste končno odložili knjigo, spustili nekaj solz, vam ne bo nihče zameril. Knjige ne uvrščajo zaman med klasike svetovne literature, Steinbecka pa ne med velikane ameriške književnosti, povsem pravilno nagrajenega z Nobelovo nagrado za književnost. Svoje predloge lahko pošljete na manicni.poet@gmail.com

Kaotičen skupek zmedenosti skozi tvoje zelene oči

Objavljeno: 2. 07. 2010 ob 09:21 - Poetry in Motion - Komentarji(1) - Napiši komentar - Stalna povezava

Praviš da ne znaš živeti
da ti je življenje neznanka
neznosna zmes neznosnega
kaotičen skupek zmedenosti
ki ga gledaš če svoje zelene oči.

Zato se skrivaš pred njim
odrivaš ga in se mu izogibaš
vedno po drugi poti
da te ne more ujeti
hitrejša od vetra.

Tvoj oklep je srebrno sijoč
meč nabrušen in pospravljen
pripravljen na uporabo
proti tistemu ki bi se spozabil
gorje skrunitelju tvojega templja.

Primi me za roko zelenooko dekle
odloži meč in odvrzi oklep
pojdi z mano čez rumene poljane
čez modrosive gore
do jezera na koncu sveta.

Tam bova pila bistro vodo
ležala na neskončnih travnikih
opazovala puhaste bele oblake
in takrat boš spoznala
da je neznosna zmes neznosnega
kaotičen skupek zmedenosti
le plod tvojih bolnih misli.

Ozdravil te bom
in ti se boš smejala.

Družinski zakonik ali Če nisi proti, si peder!

Objavljeno: 30. 06. 2010 ob 08:34 - Komentarji(5) - Napiši komentar - Stalna povezava

By Manični poet

Dolgo časa sem samo opazoval debato o družinskem zakonu, ki je prerasla v vsesplošno obračunavanje v dobro znanem slogu našega ljubega nekdanjega voditelja svobodnega sveta Georga Walkerja Busha. Če nisi z nami, si proti nam. Če nisi proti družinskem zakoniku, si za pedre in lezbijke. Še več. Če nisi proti, si peder. In pedri morajo umreti, goreti na grmadi, kastrirati jih je treba in poslati v psihiatrične ustanove, da jim vbijejo pamet v glavo in izbijejo neumnosti. Da ne bodo še kdaj pomislili, da bi ga vtikali tja, kamor sonce ne posije.

Čeprav ostro obsojam napade na gejevske in lezbične aktiviste, udeležence parade ponosa in svobodonosne lokale, kjer se dotični ljudje zbirajo, se še zmeraj ne morem otresti občutka, da provokacije prihajajo tudi z druge strani. Vsak nov napad s strani bedakov, ozkomiselnežev in zavrtežev pripelje do ostrejše retorike. Parada ponosa je vedno bolj ponosna, vedno bolj eksplicitna in vsakič zahteva več. A če dobro pomislimo, so vse zahteve odveč. Mar ne piše v ustavi, da smo vsi enakopravni, ne glede na versko pripadnost, spolno usmerjenost, raso in ostalo? Torej je vsa razprava o tem, kake pravice si zaslužijo manjšine, zaman. Trošenje energije. Izzivanje ljudstva, ki ni doraslo svoji človeški vlogi. Ustavno sodišče naj enkrat za vselej pojasni, da je ustava zakon, ki je nad ostalimi zakoni. In kot taka se mora spoštovati, njeno kršenje pa najostreje obsoditi in sankcionirati.

Napadi na aktiviste so torej obsodbe vredna dejanja, a po drugi strani jim gredo na roke. Vodo speljejo na njihov mlin. Pogajalsko izhodišče se dvigne. Kar je Tiananmen naredil za Kitajce, ki jih imamo še vedno za komunistične barbare, to so posnetki gorečih otrok v Vietnamu naredili za Američane. Miro Petek je po fizičnem napadu postal poslanec, branilec pravic in svobode, glasnik ljudstva. Da Vincijeva šifra je po obsodbi cerkve postala svetovni hit, tako kot Scorsesejeva Zadnja Kristusova skušnjava. Vsak napad na aktiviste doseže nesluteno medijsko pozornost, obisk ministrov, podporo najvišjega političnega vrha. Vsaka buška doseže stokrat več ljudi, kot jih bo parada ponosa. Vsak kovanec ima dve plati.

Razprava o družinskem zakoniku se je sprevrgla v razpravo, ki je tako patetična, tako rasistična in homofobna, tako ponižujoča za določene ljudi, da bi se sam najraje vrgel v kanto za smeti in ostal tam. Desnica je videla priložnost in jo izkoristila. 400 homoseksualnih partnerstev proti 400.000 družinam. In to ne kakršnimkoli družinam. O ne, prijatelji, govorijo o krščanskih družinah. Govorijo o moškem, ženski in otrokih. Vzgojeni v strogem krščanskem duhu, bogaboječi, z molitvijo na ustnicah in Jezusom Kristusom v srcu. Niti pomislijo ne na analni seks, bog ne daj na fafanje, lizanje, grizenje ali kakršnokoli drugo sprevrženo obliko spolnosti. Seks mora biti karseda dolgočasen in seme se ne sme trošiti v prazno. Kondom?! Moj bog, raje še peti otrok, tudi če ne bo imel za jesti, kot da bi šlo seme v prazno. Kontrola rojstev je vendar tako Hitlerjanska.

Da, tudi naš dragi führer se je spet znašel v centru pozornosti. Desničarji, potomci tistih, ki so še ne tako dolgo nazaj prisegali pred njim in ki so se borili na strani okupatorja, danes rohnijo, da levica nadaljuje Hitlerjevo delo. Da so nacisti. Da želijo prati možgane ljudem. Želijo jih prepričati, da so pedri in lezbijke normalni. Da bi Kristus vstal s križa, če bi vedel, kaj se dogaja v deželici pod alpami, in se takoj ulegel nazaj v grob.

Komunajzarska ideja je oživela in svet gre z njo v večni pekel. In saj veste, podgane prve zapustijo potapljajočo se ladjo. In ker desničarji slabo plavajo v razburkanih vodah, se na vse kriplje trudijo preprečiti, da bi se ladja sploh začela potapljati. Z vedno bolj krščansko retoriko. Z molitvijo. S pozivi v cerkvah. S prošnjami papežu. Za katerega je samo še vprašanje časa, kdaj se bo izkazalo, da ga je tudi sam vtaknil v kak nezreli cvet.

Jogurt s pretečenim rokom in lesena gugalnica

Objavljeno: 28. 06. 2010 ob 07:20 - Poetry in Motion - Komentarji(0) - Napiši komentar - Stalna povezava

Se spominjaš časov
ko sva bila samo midva
čisto čista
popolnoma popolna
ko nama je bilo vseeno
kaj pravi sosed
in kdaj je jogurtu pretekel rok.

Poskusi se spomniti
kaj sem ti rekel
ko sem se prvič stopil s tabo
očutil sladkobo življenja
jo izpil na dušek
se spomniš?

Za naju ni bilo dneva in noči
svet je bilo najino igrišče
ravno prav veliko za naju
s tisto rdečo lopatko
in leseno gugalnico na sredini.

A rdeča lopatka ti ni bila dovolj
naveličala si se lesene gugalnice
igrišče je postalo premajhno zate
in še povsem dober jogurt je zletel v kanto.

Dobro se spominjam
tvojega pogleda ob razhodu
in slanega okusa solze na mojem licu.

Danes se igram sam
v svojem peskovniku.

Ti pa še vedno gledaš roke na jogurtu.

By: Manični poet

Ne razumeš malih užitkov

Objavljeno: 26. 06. 2010 ob 07:58 - Poetry in Motion - Komentarji(1) - Napiši komentar - Stalna povezava

Obrnem nov list knjige
ugasnem pogorel cigaret
naredim oblaček
ga poskrkam nazaj vase
in se nasmehnem lepoti življenja.

A ti ne kadiš
in ne razumeš malih užitkov
ki jih prinaša prižiganje in ugašanje
vlečenje in pihanje
dim v pljučih ti je tuj
tako kot jaz.

Pristavim đezvo
nalijem vodo in jo sladkam
dve žlici kave in pomešam
opojne vonjave prepojijo kuhinjo
ko se smejim lepoti življenja.

A ti ne piješ kave
in ne razumeš malih užitkov
ki jih prinaša ta opojni napitek
grenak ali sladek, z mlekom ali smetano
vonj kavnih zrn ti je tuj
tako kot jaz.

Vzamem kozarec iz omare
natočim za debel palec viskija
poduham in srknem
se rahlo zdrznem in stresem
in se nasmehnem lepoti življenja.

A ti ne piješ
in ne razumeš malih užitkov
ki jih prinaša vonjanje in srkanje
in tista blaga tresavica
pekoč občutek v grlu ti je tuj
tako kot jaz.

Prižgem štedilnik in zlijem olje v ponev
najdebelejši zrezek zacvrči
premetava se od užitkov
in slina mi teče po bradi
ko se nasmehnem lepoti življenja.

A ti ne ješ mesa
in ne razumeš malih užitkov
ki jih prinaša cvrčanje
božanske dišave in slina na bradi
žilav kos mesa v ustih ti je tuj
tako kot jaz.

Zvečer si zvijem joint
se usedem na balkon
pobožam zajca in prižgem.
Zazrem se v daljavo
in se nasmehnem lepoti življenja.

A ti se ne drogiraš
in ne razumeš malih užitkov
ki jih prinašajo prepovedane substance
grešnih misli in halucinacij
ekstatična mešanica občutkov ti je tuja
tako kot jaz.

Smejim se lepoti življenja
medtem ko ti molčiš
to veselje ti je tuje
tako kot jaz.

Cvet slovenskega novinarstva: Urša Žgajnar

Objavljeno: 9. 05. 2010 ob 13:54 - Komentarji(0) - Napiši komentar - Stalna povezava

Predstavljamo vam enajsti cvetni list Cveta slovenskega novinarstva. Tokrat je to Urša Žgajnar, novinarka Kanala A.

Vse epizode si lahko ogledate tukaj.

Tvoja slika

Objavljeno: 2. 05. 2010 ob 10:19 - Poetry in Motion - Komentarji(0) - Napiši komentar - Stalna povezava

Sivo nebo
mračne misli
gnilo srce
pokvarjen jogurt
in tvoja slika.

Dvignem ruleto
sonce posije skozi okno
umazano okno
zaslepi me
in izžge tvoje oči.

Stopim na balkon
hodim po razbitem steklu
blešči se
boli
in tvoja slika v plamenih.

Kopam se v žarkih
nasmeh me prevzame
pozabim bolečino
očistim srce
in pepel s tvoje slike.

Modro nebo
jasne misli
čvrsto srce
kozarec mleka
in prazna stena.

101 thing I like about you :)

Objavljeno: 20. 04. 2010 ob 17:41 - Komentarji(1) - Napiši komentar - Stalna povezava

Evo zakaj te mam rad srči-san ...

1. ker si najlepša

2. ker si srček

3. ker se tako prikupno smeješ

4. ker poješ pod tušem

5. ker si srčkana ko se jeziš

6. ker imaš smisel za modo

7. ker imaš tako luštkan nosek

8. ker obvladaš posteljne radosti

9. ker imaš okus za glasbo

10. ker se delaš da ne maraš koncertov potem pa uživaš na njih

11. ker obvladaš sceno

12. ker ne jebeš parketarjev

13. ker imaš rada živali

14. ker te ima Šiva rad

15. ker si najboljša teta na svetu

16. ker imaš rada morje

17. ker obožuješ potovanja

18. ker rada bereš moje pesmi

19. ker mi vedno stojiš ob strani

20. ker verjameš vame

21. ker rada bereš knjige

22. ker si razgledana

23. ker se znaš pogovarjati

24. ker si people's person

25. ker si samozavestna

26. ker imaš rada čokolado

27. ker se ne zbudiš brez kave in čika

28. ker imaš rada rože pa jih ne zalivaš

29. ker mi pereš cunje

30. ker so ti všeč moje fotke

31. ker si prikupno zmedena

32. ker ne hodiš v kino, imaš pa rada filme

33. ker vsakemu poveš stvari v obraz

34. ker imaš rada sonček

35. ker maš balkansko dušo

36. ker me ženeš naprej

37. ker maš rada red

38. ker dišiš

39. ker si vedno urejena

40. ker me spravljaš v dobro voljo

41. ker se ne smejiš mojim vicem

42. ker mi prižigaš cigarete

43. ker mi nosiš presenečenja

44. ker si cela eno veliko presenečenje

45. ker znaš nosit visoke petke

46. ker maš dolge in lepe noge

47. ker nisi sramežljiva

48. ker si prilastiš stvari ki niso tvoje

49. ker si lepa pod tušem

50. ker si nežna

51. ker si razumevajoča

52. ker se delaš nedostopno

53. ker maš električno ščetko za zobe

54. ker si z nitko vlečeš ven zobe

55. ker si tehtnica

56. ker imaš vedno več denarja na računu kot jaz

57. ker me držiš nazaj

58. ker si edina, ki me lahko kontrolira

59. ker si bunki

60. ker znaš bit bossy

61. ker ponavadi zmagaš v debatah

62. ker nikoli ne obupaš

63. ker veš kje so tvoje meje

64. ker postavljaš svoje meje

65. ker postavljaš moje meje

66. ker prestavljaš meje zmožnega

67. ker si supercute

68. ker tako hecno smrčiš

69. ker zjutraj nabijaš muzko

70. ker skuhaš dobro kavico

71. ker narediš najboljši pire

72. ker maš rada svečke

73. ker ne maraš hodit v hribe

74. ker rada plavaš

75. ker se sončiš zgoraj brez

76. ker nisi sramežljiva

77. ker poveš kar misliš in narediš kar rečeš

78. ker se kličeš Mojka

79. ker si druge prepričala, da te kličejo Mojka

80. ker rada dolgo spiš

81. ker hujšaš tudi če si presuha

82. ker imaš rada bonbone

83. ker si racionalna oseba z iracionalnimi prostopi

84. ker si grešnik v podobi svetnika

85. ker rada plešeš

86. ker praviš da nimaš nič za oblečt ko gledaš v nabito omaro cunj

87. ker veš kako se zadevam streže

88. ker si pragmatična

89. ker nisi oportunistka

90. ker ne greš preko trupel

91. ker rada pomagaš

92. ker si fotogenična, a praviš da nisi

93. ker rada gledaš svetovna prvenstva v nogometu

94. ker si rojena za vodjo

95. ker so ti všeč citati in pregovori

96. ker si zelo zen

97. ker si gurmanka

98. ker si sproščena

99. ker si socialistka

100. ker si prepričljiva

101. ker me imaš rada

Pesem neznanki

Objavljeno: 4. 04. 2010 ob 16:41 - Poetry in Motion - Komentarji(0) - Napiši komentar - Stalna povezava

Kdo si?
Dekle rjavih oči
in črnih las
ki mi lepša večere
in krajša temne noči.

Od kje te poznam?
Si bila zraven
ko sem zrl v brezno
in pljuval Hudiču v obraz
medtem ko so me kljuvale vrane.

Si ti tista?
Ki nosi svetlobo
in preganja temo
iz mojega življenja
bolnega in mračnega.

Si bila tam?
Ko so goreli gozdovi
in kričale živali
ko se je božji srd
zlomil na mojem hrbtu.

Življenje nima smisla
ta svet ni zame
osamljen sem in razklan
in zato te prosim
še za eno tekilo, točajka!

Starec in njegov mali črni kuža

Objavljeno: 3. 04. 2010 ob 11:49 - Komentarji(4) - Napiši komentar - Stalna povezava

Večkrat sem ju videl na ulici. Starca in njegovega malega črnega psa. Nista bila klošarja, da ne bo pomote. Stari je bil vedno urejen, s klobukom, zloščenimi čevlji in rjavim plaščem.

Kadar smo se srečali, je lepo pozdravil, nato pa poklical malega črnčka, ki je veselo raziskoval okolico, k sebi. Nikoli se nisva zares pogovarjala, le nekaj vljudnostnih fraz sva izmenjala in se podala vsak svojo pot. In mali črni kuža z njim. Tako usklajen par sta bila, tako srečna sta bila videti skupaj. Kot da sta ustvarjena drug za drugega. Mali nikoli ni bil privezan. Vedno se je počasi premikal pred gospodarjem in sem ter tja pogledal nazaj, da ga ne bi slučajno pustil za seboj. Kazal je radost do življenja, a tudi utrujenost. Videlo se je, da je star tudi on. Dva starčka torej. Stara prijatelja. Nerazdružljiva.

Zadnjič sem ga videl, kako hodi sam. Otožnega obraza in deloval je zamišljen. Malega črnuha ni bilo z njim. Starost ga je premagala. Odšel je v lepši svet, pasja nebesa, zagotovo. Stari je deloval zmedeno. Brez malega se ni znašel v tem času in prostoru. Nihče ni pogledoval za njim, nihče prišel k njemu, ko ga je poklical. Želel sem pristopiti in ga povprašati o malem, a je izgledal odmaknjen. Nisem želel obuditi spominov in mu vtirati soli v sveže rane. A prepričan sem, da bo kmalu dojel, da ga mali črni opazuje z neba, tam nekje za mavrico. In stari se bo zavedel, da se mu bo nekoč pridružil. In skupaj se bosta sprehajala po prostranih belih brezmadežnih poljanah. Tako kot nekoč. In mali bo pogledoval nazaj …

Srčki ali sončkov veliki bratje

Objavljeno: 1. 04. 2010 ob 10:16 - Komentarji(0) - Napiši komentar - Stalna povezava

Sončki so za nami in nadaljujejo z osrečevanjem sveta, zdaj prehajamo v višje vibracijske sfere. Tukaj so - srčki.

Srček = najvišja oblika človeškega razvoja, ki ga po svoji dobroti prekaša le še Boginja Mati, ki pa ni človek. Srčki s svojo toplino, milino in odprtim srcem lepšajo svet na vsakem koraku. Nemogoče je ugledati srčka in ostati ravnodušen. Srček v nas zbudi nekaj, kar je dolgo spalo, nekaj da in nekaj vzame. Kakorkoli, po srečanju s srčkom nikoli več ne bomo enaki.

Srčki pogosto delujejo skupaj s sončki. Nemalokrat jih boste videli, kako se zbirajo v skupine, se smejijo, plešejo in se veselijo življenja. Srčka je nemogoče ujeti na fotografijo. Njegove svetloba, toplota in vibracija so enostavno premočne. Mnogi so poskušali, a približno je uspelo samo enemu, a še tega so obtožili, da je slika ponaredek, zato se je odločil, da bo preostanek življenju posvetil iskanju letečih krožnikov in njih pilotov.

Delovanje srčkov je brezpogojno in neomejeno. Povprečen srček lahko v svojem življenju, ki je po zadnjem popisu dolgo kar 112,3 leta, preobrazi kar 7.245 nevednih duš, od tega v sončke preobrazi 462 prasic in v normalne ljudi 1.212 surl. Pravijo, da je dovolj sedem srčkov, da osvobodijo Megapizdo in ji omogočijo večni počitek v Nebeškem svinjaku. Srčki so tako redki, da so jih leta 2002 komaj prešteli. Štetje se je končalo pri številki 45. Hiter izračun pove, da bi vsi slovenski srčki lahko v svojem življenju preobrazili 325.000 slovenskih duš in jih ponovno usmerile na pot ljubezni in dobre volje.

Srčki pogosto prepevajo in se veselijo. Nekateri se čudijo, kako lahko srčki popijo toliko alkohola in skadijo precej cigaret, a dejstvo je, da srčki transformirajo slabo karmo sveta in jo spreminjajo v ljubezen in svetlobo. Nekoč so srčka vprašali, kaj počne s kanto vina, pa je mirno odvrnil: "Vino razveseljuje človeško srce." Himna slovenskih srčkov je Srček dela tika taka, njihov slogan pa Srce je popotnik, povsod se razdaja, nikjer mu ni kraja.

Prasice ali moških nočna mora

Objavljeno: 26. 03. 2010 ob 07:23 - Komentarji(1) - Napiši komentar - Stalna povezava

Še vedno se premikamo globlje in globlje na človekovo temno stran … pizde so za nami, surle tudi, dame in gospodje – prasice.

Prasica = visoko razvito bitje ženskega spola, ki pa opravlja najbolj nizkotne dejavnosti. Podobno kot pri pizdi, je smisel njenega obstoja prizadeti sočloveka, ga razčlovečiti in razvrednotiti ter pustiti zgolj kup brezosebne in brezoblične zmesi mesa, dlak in krvi. Prasice so na prehrambeni lestvici višje od pizd, zato se jih pizde bojijo in se jih izogibajo. Za razliko od nižje razvitih prijateljic pizd, prasica točno ve kaj počne in to počne z užitkom. Medtem ko surle in pizde vse počnejo nagonsko in jim njihova dejanja ne prinesejo nikakrših ali zgolj zelo majhne užitke, prasice naravnost uživajo, ko vidijo, da so nekoga spravile v jok.

Naj vas nedolžen videz prasice ne zavede ...

Tipičen primerek prasice lahko najdete po nočnih klubih. Prasico je težko ločiti od parketa, potrebna je podrobna preučitev. Prasica si ponavadi nadene videz laminata ali pa kar bambusovega parketa in z njim rajca parketarje. Ni ga junaka, ki ne bi podlegel čarom prasice in ni ga korenjaka, ki se ne bi zlomil, ko opravi z njim. Prasičini udarci so skrbno preračunani in skrajno boleči. Prasica potrpežljivo čaka na svojo priložnost, nato pa useka hitro in nepričakovano. Tudi prasica se pusti razvajati, a za razliko od parketa, v tem ne čuti nobenega zadovoljstva. Razvajanje je za prasico zgolj sredstvo, s katerim pride do cilja.

Po indijanski legendi je prasica nastala, ko sta se sparila Megapizda in Alfasurla. Lastnosti obeh so se manifestirale v Evi, prvi človeški prasici in kasneje v vseh ostalih prasicah. Eva je, kot je dobro znano, ponudila Adamu prepovedan sadež (ne, ni bil del njenega telesa) in bog ju je vrgel iz raja. Tudi sodobne prasice se zgledujejo po Evi in jo častijo. Pogosta taktika prasic je, da se moškemu ponudijo, nakar sledi hladna in odločna zavrnitev, ki moškega pusti zgubljenega in prizadetega. A prasica ponavadi ne počiva in mu vtre soli v sveže rane. Zelo pogoste so zbadljivke glede fizičnega izgleda, dolžine penisa ali poraščenosti. Zaradi genov Alfasurle ima prasica sovražen odnos do celotnega človeštva, celo do istega spola in ostalih prasic. Geni Megapizde ji dajo potrebno ostrino in popolno neobčutljivost na bolečino. Ko se srečata dve prasici, se je bolj umakniti na varno. Znane so epske bitke med prasicami, ki so se končale z anihilacijo in totalnim opustošenjem.

Prasice so redkejše od pizd, a toliko bolj nevarne. Po popisu iz leta 2002 je bilo v Sloveniji 842 prasic. Njihova življenjska doba je 84,5 let, njihova povprečna starost 29,6 leta. Ponavadi živijo same, zelo redko v skupinah, saj dominantna alfa prasica pogosto onemogoči ostale prasice in z njimi nahrani svoje otroke. Prasice nimajo svoje svete knjige, ne boga, saj verjamejo, da so božanstva one same. Pred davnimi leti so častile hudiča, a so ga nekega večera zvabile v past in mu pripravile presenečenje, ki ga ni nikoli pozabil. Osramočen se je zavlekel v kraljestvo ognja, kjer ostaja še danes, osamljen, ponižan in objokan.

By Manični poet

Pizde ali človeka dekadenca

Objavljeno: 25. 03. 2010 ob 07:38 - Komentarji(0) - Napiši komentar - Stalna povezava

Surle smo obdelali, čas je da se poglobimo globlje v človeško dušo …

Pizda = Za razliko od splošnega prepričanja, pizda ni ženski spolni organ, kljub temu, da ga nekateri vulgarno tako imenujejo. Prav tako pizde niso podobne ženskim spolnim organom, saj so slednji veliko lepši in nežnejši od človeških pizd. Kako torej prepoznamo pizdo? Pizda je ena najnižjih oblik homo sapiensa, z enim samim ciljem – zagreniti življenje sleherni duši. Pizda vidi vse slabo. Ni je stvari, ki bi pizdo osrečila, morda le za hip, a jo kmalu zagrabi pizditis in belo se hitro spremeni v črno. Pizda širi slabo energijo in črpa dobro. Je nekakšen vorteks, črna luknja, ki srka dobro voljo iz svoje bližnje okolice in jo transformira v slabo. Pogosto vidite pizde, kako brez kakega posebnega razloga stojijo v množici ljudi, z bebavim pogledom na obrazu. Takrat se pizda hrani. Pizda je napredna oblika surle, takorekoč vladajoča kasta. Vsaka surla teži k temu, da bi postala pizda, a le redkim uspe. Pizda ni kompleksno bitje, je pa zakompleksano do skrajnosti. Kljub temu pizda ve, zakaj počne kar počne. Njen fokus je jasen, njen um bister, njene besede prodorne, njen korak uren. Pizde se včasih zbirajo v skupine, imenovane klani. V klanih kujejo načrte in razmišljajo, kako pohabiti čim več ljudi. Nekoč je obstajalo gibanje – pizdolizem – a ga je pizdam uspelo uničiti. Kot v vsaki družbi imajo tudi pizde hierarhijo. Obstajajo tri vrste pizd: osnovna pizda ali mala pizda (vojaki, delavci, skrbijo za širjenje slabe energije), preroške pizde ali guru pizde (redka oblika, širi slabo energijo s pomočjo demagogije o koncu sveta in podobnih jajcih) in kraljeve pizde aka peesda royal (modra kri, predstavniki najvišjih
družbenih slojev, direktorji, politiki, zdravniki, sodniki). Tudi pizde imajo svojega boga – Megapizdo – za katerega se govori, da bo stopil z neba, ko bodo mini pizde asimilirale dovolj ljudi, da se bo lahko mirno hranil do konca dni. Pizd je bistveno manj od Surl. Po zadnjem popisu v Sloveniji 4.259. Povprečna pizda živi 73 let, povprečna starost je 32,1 leta. Njihov slogan je domiseln, a vseeno globok – nimam dnarja nimam časa a bom vedno pizda vaša.

By Manični poet

Parketarjev tlaka ali definicija parketa

Objavljeno: 23. 03. 2010 ob 09:02 - Komentarji(0) - Napiši komentar - Stalna povezava

Parketarje sem obdelal že v prejšnjem zapisu, tokrat je čas za njih posel oziroma parkete. Torej …

Parket = uglajena, pogosto visoka in prsata ženska, ki že na prvi pogled deluje, da ve kaj hoče. In ve. Hoče dobro situiranega moškega, ki jo bo zadovoljil v vseh možnih pogledih. Išče torej parketarja. In dobro ve, kje iskati in kako prepoznati dobrega parketarja. Dober parket se sveti. To pomeni, da na njenem telesu ne najdeš kocine, obraz je naličen, usta so brezhibno namazana, iz njih diši po vijolicah. Parket se pusti razvajati. Parket je vedno žejen in nikoli si ne plača pijače. Pije viski, koktejle, vodko in šampanjec. Parket rad pije, a nikoli preveč. Za razliko od parketarjev, ne henga, ampak groova. Včasih boste videli dva ali več parketov okoli enega parketarja. Takrat se zavedajte, da prisostvujete ritualu izbire in zavrnitve. Zavrnjen parket se zavleče v kot in si liže rane, nato pa poišče žrtev, ki je znana tudi pod imenom “rebound guy”. Parket vedno išče nekoga, ki ga bo položil hitro, učinkovito in kvalitetno. Kljub temu, parket ne mara, da nekdo hodi po njem.

Primer bambusovega parketa:

Poznamo več tipov parketov. Najbolj pogosta je klasična lesena. Klasična lesena oblika parketa je tipična za večino slovenskih klubov. Izgleda 4 od 5 in prihaja iz Ljubljane. S svojo prisotnostjo privabi poglede 80 odstotkov moških. Hodi na fitnes, pije martini bianco, fuka trikrat na teden.

Redkejša oblika je laminat. Laminat je parket, ki ga srečamo zelo redko. Laminat ni pravi parket, ampak gre za umetno obliko. Zelo verjetna je vsaj ena plastična operacija. Pritegne pogled 95 odstotkov moških, tretjina jih dobi erekcijo, vsaj dva od stotih tega ne zdržita in ju izda srce. Je čista petica. Prihaja s province. Hodi na pilates, pije dom perignon, fuka enkrat tedensko.

Najredkejša oblika je bambusov parket. Bambusov parket je tako redek, da ga večina moških vidi le enkrat v življenju, upreti pa se mu ne more noben. Bambusov parket je tako nežen, da ga številni sploh ne zaznajo, tisti ki ga, pa nikoli več niso enaki. Hodi na diamantni piling, pije Evian, fuka nekajkrat letno, a takrat se trese zemlja in odpre nebo.

By Manični poet

Ko Nina sreča Davida

Objavljeno: 21. 03. 2010 ob 10:53 - Komentarji(0) - Napiši komentar - Stalna povezava

Nina Osenar in David Locke ...

Cvet slovenskega novinarstva: Ana A. Gajič

Objavljeno: 14. 03. 2010 ob 06:34 - Komentarji(3) - Napiši komentar - Stalna povezava

V tokratni epizodi svetlolasa novinarka RTV Slovenija ...

Padli junak

Objavljeno: 26. 02. 2010 ob 06:25 - Poetry in Motion - Komentarji(2) - Napiši komentar - Stalna povezava

Rojen pod srečno zvezdo
izurjen za uspeh
izbran za zmagovalca
z blagoslovom bogov.

Neustrašen v bitkah
nežen z ženskami
krut s sovražniki
milosten do ubogih.

Hiter z mislimi
spreten z besedami
uren z rokami
iskrivih oči.

Nič ga ne ustavi
ne povodenj
ne potres
ne strup.

A glej ga zlomka
kako kriči v noči
objokanega obraza
kleči na tleh.

Spoznal je sovražnika
krutega in nepremagljivega
in zdaj kleči pred njim
in se zvija v bolečinah.

“Kdo si?” reče
ne upajoč na odgovor
si briše solze
in se pobira na noge.

“Mar ne poznaš me?”
odvrne glas mogočen
ki strese gore
in ugasne sonce.

“Izbran si bil za zmagovalca
osvojil mnogo si trdnjav
podiral njih zidove
in metal z njih sovrage.”

“A našel si nekoga
kateremu ni para
spoznal si bolečino
žarečo in neopisljivo.”

Junak se rahlo zdrzne
obraz prekrije groza
ko pada na kolena
Ljubezni se prikloni.

Uči nas tale pesem
da ni bilo junaka
ki z njo bi se spopadel
in zmagal bi v boju.

Visoko dvigne meč jeklen
in zadnjič vdihne zrak
v srce si ga zarine
tih dih zleti v mrak.

Negibno zdaj leži
junaka truplo krvaveče
ki nikdar si ni mislil
da mu v Ljubezni zmanjka sreče.

By: Manični poet

Intervju za Dnevnik.si

Objavljeno: 20. 02. 2010 ob 08:13 - Komentarji(6) - Napiši komentar - Stalna povezava

...

Prejšnja stran :: Naslednja stran


Na prvo stran eDnevnika \| Pogovori – intervjuji in kolumne na enem mestu