ŽIVI IN PUSTI ŽIVETI

Ali - za kako butaste nas imajo?

Minister Svetlik nas poskuša prepričati, da je delo do 65 leta
starosti nuja, saj drugače pokojninski sistem ne bo vzdržal. S svojim
predlogom pa bo vsakemu, ki vplačuje v pokojninsko blagajno odtujil v
povprečju skoraj 100.000 EUR.

Že pred časom sem dokazoval in dokazal, da tisti, ki prejema plačo v
višini 1.000 EUR neto, odvede mesečno skupaj s podjetjem 370 EUR za
pokojninsko blagajno in bi samo ob polaganju na banko po 35 letih
delovne dobe prejemal 80% plače v obliki obresti, glavnica pa bi
ostala nedotaknjena.

Ob tako glasni napovedi pokojninske reforme in negodovanju ministra
Svetlika, da je trenutno stanje nevzdržno, sem se poigral s statistiko
in napovedmi ministra Svetlika:

1. Povprečna starost umrlih v Sloveniji je 74,1 leto (po podatkih
statističnega urada iz leta 2008)
2. Upokojevali bi se pri 65 letih po približno 40 letih delovne dobe
3. Povprečna pokojnina (po podatkih SPIZ - dec. 2008) je znašala 602,90 EURO
4. Povprečna neto plača v RS (po podatkih SURS - dec. 2008) je znašala
938,66 EURO
5. Seštevek prispevkov zaposlenega in delodajalca (na 938,66 EURO) za SPIZ
znaša 342,50 EURO

Sedaj pa nam ostane le izračun po zdravi pameti, pri čemer se zanašam
na statistične podatke in sledi:

V 40 letih (torej do 65 leta starosti) vplačamo 342x12x40 = 164.160 EURO
za pokojnino.
Pokojnino potem v povprečju prejemamo 9,1 leto torej 602,90 x 12 x 9,1
= 65.836,68 EURO
Razlika med vplačanim in dobljenim ob upoštevanju statističnih
podatkov pa je 98.323,32 EURO.

Vprašanje Svetliku in vsem, ki kimajo k pokojninski reformi torej glasi:

Kaj nameravate storiti z 98.323,32 EURO, ki jih vsak zaposlen v Sloveniji
preplača v pokojninsko blagajno.

Dovolj je, da nas imate za norca z drugimi >>presvetlimi<< prebliski,
zato Vas prosim, da nam ne odtujite še skoraj 100.000 EUR vsakemu ki
(obvezno) vplačuje v pokojninski sistem!!!

Upam, da sem navedel 98.323 razlogov, zakaj smatram, da je pokojninska
reforma le dodaten način polnjenja državne blagajne iz katere se potem
plačujejo neracionalni projekti gospodarskih botrov političnih
veljakov in da ni prav nobenega opravičenega razloga zanjo, saj že
sedaj vplačujemo preveč, kar vidno bremeni tako podjetja, kot
posameznike.

Vir:e pošta

Sprva nisem imela namena tega dati sem, a po premisleku se mi je zdelo nekako koristno, mogoče pa nam bo kaj več jasno zakaj tako.Vzeti so podatki ki se trenutno plačujejo za prispevke, pa vseeno, kakor koli imajo računico.In potem nam še lažejo, da za enega upokojenca delajo dva, trije???

Kam pa je šel ves denar med leti ko smo plačevali za spiz?

Aja za takratne upokojence.Kakor koli računaš, premlevaš nekega pametnega odgovora ne moreš dobiti.

Vsekakor se zavedam, da je naš pokojninski sistem v......in mi, če bomo do penzijona še živeli, od tega da plačujemo v pokojninsko blagajno ne bomo imeli nič.

Če pa bi vse te prispevke ki jih plačujemo dajali na stran vsa ta leta, pa imamo penzijo zagotovljeno.Aja, sj tega ne mormo nardit!

Ker na ta način ne dajemo državi oz. ji prikrivamo in krademo.

 A ona pa lahko nam????

Seveda, saj je država in ona nam ni dožna nič, mi pa njej veliko.

No pa jo imamo.

Pa so vsi tako napovedovali lep in topel september.

Pa vsi tako poudarjajo, kako se ni dobro prehitro sleči, ko nastopi toplo in prehitro obleči ko nastopi hladen čas.

Ne gre več.

Minili so časi ko smo se držali teh nasvetov.No vsaj jaz se jih ne.Ko je vroče se slečem, ko me zebe se oblečem, ne glede na latni čas.

Tudi pri nas smo včeraj začeli z ogrevanjem, ker se ne da brez, enostavno je premraz.

Ob takih prehodih, se dejansko vidi, izolacija stavbe, če je, če ni se občuti.

Če bi je kaj bilo, kot trdijo izvajalci, ne bi ob prvi vročini postalo neznosno vroče in ob prvi ohladitvi preveč hladno.

Vedno bolj razumem, kako važen je pomen kvalitetne izolacije, čeprav se zavedam, da danes več ali manj vsi delajo z manj kvalitetnimi materiali, samo da je večji dobiček.

Kakorkoli, še dobro, da imamo svojo etažno peč in si lahko sami vklopimo ko je premrzlo, kajti če si odvisen od drugih, kaj ti preostane?

Da se oblečeš, da se pokriješ, da se ogrevaš na dodatne toplotne vire....

In tako smo že začeli nabijati račun za ogrevanje.

Saj ne veš kaj je bolje, ali varčevati in biti v mrzlem, ali kuriti in večati stroške?

Jaz vem.Mi ne prenesemo mraza in si kurimo.

Tudi v službi smo že začeli z kurjavo, ker je enostavno prehladno sedeti v prostoru, kjer po večini vsi opravljamo sedeče delo.

Trenutno se počasi ogrevam, se ve z dodatno  pomočjo kaloriferja.

Ko pa bo doma prišel račun za ogrevanje, se bom pa nmal zjokala.

Se pa bom, pa kaj, važno da nam je toplo.

Še vedno sem mnenja, da je bolje, da si ljudje ogrevamo slabo narejena in sploh ne izolirana stanovanja, kot pa da navidezno varčujemo in si v stanovanje navlečemo vlago.

Na toploto in čim manjše stroške ogrevanja.

Ja, ja, ja saj vem...ironija...vse se plača...še več kot je treba.....

Ko je Bog ustvarjal ženam može, jim je 

OBLJUBIL,

da jih bodo lahko,

DOBRE IN IDEALNE,

našle v čisto vsakem

KOTU SVETA.

In potem je naredil zemljo OKROGLO.

Torej, po dnevu, ko mi je šlo vse narobe, oziroma nič po moje, se mi je zgodilo par dni oddiha, par dni odklopa.

Da ne pozabim posebej omeniti, da je bil spet dež, kaj ne rečem, da meni ni bilo prav, se ve da mi je pasalo, sem imela dober razlog, da ostajam dlje v postelji in poležavam, ter da si privoščim še kak popoldanski dremež.

Da ne odplavam preveč.

Lani nisem šla na dopust, ker sem že par let zapored vsakič ko sem si ga vzela zbolela.E, sem si mislila sama pri sebi, pa ne bom šla in bo vse ok.Figo.Isto.

In zgodba se ponavlja, vedno eno in isto, sam diagnoza drugačna.

Že prejšnji teden se nisem počutla prav nič dobro, polno energije, po malem me je ves čas nekaj bolela glava, prejšnji torek pa me je zeelo močno začelo boleti uho.Ampak to ne tako, da te boli in veš da imaš vneto uho in potem kaj narediš da te ne boli več.Bolelo me je zadaj za uhljem.No ja so mi vsi govorili, da sem si ga zaležala.Ok, dobro lahko si ga zaležiš, pa ne tako, da se celega ne smeš dotakniti.

No, pa sem poslušala druge in jim verjela da sem si ga zaležala, čeprav mi ni šlo v račun zakaj hudiča me nenehno boli glava?

Zdej vem.

Že za vikend sem zvedela, ko sem najprej začela sam tko nedolžno smrkat in nadležno kihat.

Pa sem si mislila, spet mi nekaj ne paše, ampak bo minilo.

O, ja pa ni.

Ko me je popoldne tako začel boleti uho, da sem vse zvezde vidla.

Ja, ker so bolečine postale neznosne sem šla do zdravnice.

Ja kaj ste pa čakali tako dolgo???

Hm, a, kaj naj rečem, nič, ker nisem vedela da se bo tako razvilo.

Antibiotike, takoj v lekarno in takoj vzet.

Ja, ja ja.

Kaj pa naj drugega, saj vem, da ne bo šlo samo od sebe nazaj.

Najhuje je občutek, da ne slišim, kot da imam nekaj v ušesu in ne morem dobiti ven.Boli pa k hudič.

Spomnim se kako sta otroka jokala ko ju je bolel ušes.Res zoprna bolečina.

In spet sem na antibiotiku, letos že vsaj tretjič če me spomin ne vara.

Ma, in se zalotim, kolikokrat rečemo, samo da bomo zdravi.

Ja, res je, samo a je kdo še zdrav?

Je res kje kdo ki nima nobenih zdravstvenih težav?

Mislim, da se bomo morali naučiti, da je bolezen del naših življenj, ter da se ob bolezni živjenje ne ustavi.

No, pa sem ponovno v službi.

Pa sem že nevemkolikokrat rekla, da ko naslednjič obležim ostanem doma in odležim, res odležim en teden, pa če se svet podre.

Aha, malo morgen...nič ni drugače kot poprej....na stara leta bomo pa občutili, kako smo junaško prebolevali stoje, pod dozo antibiotikov.

ampak res zadnjič danes, če ne bo šlo nam več res ne, ker sem že tako razp......da niti povedati ne morem.Današnji dan, je samo nadaljevanje včerajšnjega, ko se je vse skupaj začelo.

Ne vem, ali ja kaj v zraku, ali je kriva polna luna, vem samo, da je od moje potrpežljivosti ostala črka p, ne niti to ne več.

Ko končno pridem do malo časa in ko imam spet nekaj kar bi rada povedala, saj ne rečem da bi bilo kaj pametnega se vse zaroti proti meni, ampak res vse.

Ne povem kolikokrat sem se danes že spravila pisatin napisala, samo vse je šlo v božjo m...., ne gre in ne gre in ne gre...

In je šlo vse kar sem napisala .....kamor je hotlo.

Za piko na i, sem pred pol ure skoraj zažgala celo kuhno, ko sem si hotla skuhat kavo in seveda pozabla nanjo in se je ko je voda povrela kuhala sama posoda in se seveda zažgala.In imamo spet eno posodo man, pa to še ni najhuje, najhuje je ko se vklopi požarni alarm ki tuli, da te razreže na koščke.

Danes se ne grem ničesar več res ne.

Najbolje je da se nekam skrijem .

Danes ni moj dan.

Pitaju Muju zna li on šta je to seks. "Kako da ne" odgovara Mujo.

"Seks je kad ustaneš ujutro tiho, da ne probudiš ženu, odvedeš djecu u

školu, odeš na pijacu, kupiš sve što treba , vratiš se kući, napraviš

doručak i kafu i odneseš ženi u krevet".

"Bolan Mujo ,nije to seks" kaže mu jedan od prisutnih.

"E, mene moja žena tako jebe.

Smili se mi tale Mujo res.

To je še slabš k nič.

Uf ja pa verjetn se kaj takega dogaja tudi kje v rl.

To je približno tako kot tisto ko pravijo kako sexajo stari zakonci.

Kako?

Tako.

Ko se srečata na hodniku drug drugemu jezno skozi zobe zabrusita jebi se.

No kakorkoli zase si želim, da se kaj takega ne bi poslužila.

Vir: email

No, še preden sem sploh kaj napisala sem ga že pokvačkala.

Moja krivda, ni kriv računalnik, ampak jaz in moji prehitri prsti.

Z svetostjo sem mislila, vse stvari.

Nič več ni svetega, vse je dovoljeno, lahko se krši vsa pravila, lahko se vzame kar ni tvojega.

Jezna sem.

Ukradli so mi kolo iz kleti.

Jezna sem, ker vedno vse dokumente in račune in garancije spravljam, ampak kot nalašč, ne najdem ne računa ne garancije in nimam nobenega dokazila, da sem sploh kdaj imela kolo.

Zavarovalnica zahteva račun in garancijo, če želim da mi izplača škodo.

Seveda ga nimam.

Policija ni zaznala sledi vloma, torej je kolo okradel nekdo iz bloka, ali pa nekdo ki ima dostop do kletnih prostorov in je samo naprej javil, kje je kaka roba, ki se jo splača vzeti.

Ne razumem več ljudi, res jih ne.

Nobenemu ni več nič sveto, vse si dovolijo, vse si privoščijo, še najraje pa na račun drugih.

Tudi sosedje niso več kar so bili.

Živimo vsak za sebe in svojo rit, pa četudi ne po črki zakona, ki ga itak nihče ne spoštuje.

Otroci so zaščiteni kot kočevski medvedje in na njega skoraj glasu ne smešp več povzdigniti, kaj šele da bi mu kako primazal, ko si to res zasluži, kajti nasrkajo starši in ne otroci.Četudi ti je otrok zabluzil, četudi ti otrok krade, se drogira in ga prebutaš, le ta pokliče policijo in zaprejo tebe ker si ga prebutal in ne njega , ki so ga zalotili z marihuano.

Le kam gre ta svet?

Nobenega spoštovanja ni več do ničesar.

Zakon je zakon in je res napisan samo še zaradi tega da se krši.

Nihče se ne ozira več na tujo lastnino, vsi se obnašajo, kot da je vse njihovo in lahko počno kar se jim zljubi.

Sosed ti pol metra stran od balkona nasadi en kup dreves, pa kljub temu da jih ne sme, da to ni dobro za nič, on to počne.

Drugi si prisvoji cel hodnik in se dobesedno naseli v njega, poleg tega da ima svoje stanovanje, ampak ko kaj rečeš si pa ti tisti ki je grd.

Varajo vsi povprek in podolgem.

Zakon dveh ni več kar je bil.

Nič ni več kar je bilo.

Kje in kdaj se je zgubil čut za človeka, njegovo svobodo, osebnost?

Še ena razlika med ljudmi.

Obstajajo ljudje besed in ljudje dejanj.

Razlika med njima je velika.

Človek besed, je človek, ki veliko govori,  govori in še kar govori, preden kaj res naredi.

Človek dejanj je človek, ki praktično ne govori, ampak naredi.

Človek besed je recimo moja sodelavka, ki samo govori, pa govori, pa govori, pa še kar govori in stoka koliko dela ima, koliko dela, v službi, doma, dela ponoči, dela medtem ko se vozi v službo, skratka če je človek ne pozna, bi rekel, da ta ženska ne dela drugega kot res, ampak res ves čas samo dela.

Pa ja de.

Med tistim časom ko ona govori koliko ima dela, bi res imela pol dela že narejenega če bi res delala.

Sama mislim, da sem človek dejanj, se pravi ne govorim veliko, ampak ko vidim delo, ga naredim, brez pametovanja, brez pritoževanja in dokler se človek obrne imam že narejejo, potem pa ....a si že???

Ja valda, stvari se naredijo ko jih primeš v roke in premakneš, ali karkoli že, ne pa ko govoriš.

In priznam da mi gredo taki ljudje včasih res pošteno na živce z svojim govorjenjem v prazno.

Ampak ja, ljudje smo si različni.

Nihče ni ne slabši ne boljši, ampak taki smo, različni.

Sprejemanje različnosti, pa je spet druga zgodba.

Veliko ljudi je prepričanih, da si človeka lahko lastijo, da je drugi njihova last.

Stopiti z nekom v vezo, prijateljstvo, še ne pomeni prodati se, še ne pomeni lastništva.

Veliko ljudi je prepričanih v svoj prav, veliko ljudi misli, da lahko kupi drugega, veliko ljudi misli, da so mu drugi lahko sužnji.

Groza me je misli zasužnjevanja ljudi, pa ne zasužnjevanja, ki so ga poznali nekoč, ampak današnjega, ki  še vedno obstaja, samo zakrito je, tako zavito v najmehkejšo vato....

Svoboda v glavi je nekaj, kar se človeku ne more vzeti.

Moje svobode ne more vzeti in kupiti nihče.

Spomnim se preteklosti, ko so ljudje mislili, da sem dobesedno njihova last, da z mano lahko počno kar jim pade na pamet, da sem marioneta v njihovih rokah, z katero upravljajo, pa temu ni tako.

O ja, lahko si drugi to domišlja in umišlja, samo to je njegovo mišljenje in ne moja resnica.

Vse v življenju si ljudje izbiramo sami.

Izbiramo si službe, partnerja, prijatelje, znance, ampak vse te izbire nam ne dajejo pravice, da si človeka lahko lastimo.

Presenetila me je izjava znanke pred meseci, ko je izjavila, da pa ona tega ne more, zaradi moža.

No ja saj če ne bi nekaj takega že sama dala čez, bi ji ne verjela, tako pa ja me je na nek način presenetila in to samo zato, ker sem sama take izjave ignorirala.

Nihče ne more kupiti moje svobode srca, če jaz tega ne dovolim, če tega ni v meni.

Spomnim se, kako sem se kot pravi lev postavljala za sebe , ko sem slišala besede iz ust drugega človeka...moja si...ja pa nisem ne v tem smislu kot misliš ti....ja pa si....ne in ne bom...jaz sem jaz, svoja sem .

Kakorkoli lahko nas ljudje dobesedno zasužnijo, lahko nam nadenejo okove, lahko nam nadenejo nazive, lažna imena, a svobode srca in naše duše, nam ne more vzeti nihče, če jim mi tega ne dovolimo.

Ljudje smo svobodna bitja...naj bi bili....pa smo res?

Ali dovolimo drugim njihovo svobodo?

No ja, kakor kdo verjetno a ne?

Jaz sem skoraj vedno.

Ker je fajn, ker paše....

Seveda ne povsod, čeprav včasih bi, kako pravijo bila brez zavor, ampak navadno je to takrat k je najmanj treba, k ni mogoče, ko je za popizdit vroče, pa ne moreš.

Če malo čas obrnem nazaj, mislim, da nam je bilo skoraj malo mar, kje,važn da je bilo, pa če smo vedeli da nas lahko kdo zaloti, pa še toliko bolje.

Potem ko se nmal postaramo, pa se mi zdi, da nam te stvari prehitro preidejo v rutino in navadno dogajanje preselimo v sam en prostor se ve kam ane.

Včasih, sploh zdele ko je vročina res neznosna, ko vsi naokoli hodimo napol nagi, se še hitreje začnejo take misli poditi po glavi, ter če se samo malo ozrem okoli sebe, grejo vsem po glavi take stvari.

Čisti primer so moji sodelavci.Sodelavka si je privoščila fajn kršiti kodeks o oblačenju, ampak glede na to, da je vročina, ne da koga moti, še fajn jim je.Prišla je oblečena jaz pravim za na plažo.Me ne moti, meni je okusno, ker je še vedno lepo,nevulgarno, čeprav mogoče res pokaže nmal preveč kože, ampak naši fanjte imajo danes kar naenkrat veliko opravkov pri njej in kar naprej hodijo do nje.E, nisem samo jaz za vroče.

No roko na srce, priznam, da verjetno ne bi več tako kot smo to počeli , ampak ...eh...naj ostanejo misli v moji glavi.

Me sodelavec sprašuje zakaj se prijetno nasmiham.

Hm, seveda mu nisem povedala, kaj pa naj mu razlagam, ej a veš kaj, a ti veš .....

No ja čeprav smo kolektiv odbitkov, ampak ne v smislu, da bi se tudi tako kot je bilo včasih se ve na kolektivnih izletih, ampak kolektiv, ki deluje enotno , ko je potrebna resnost in delo, ter kolektiv, ki se zna zabavati, brez dlake na jeziku, a nevulgarno.

No nmal me je odneslo.

Prejle ko me je sodelavec zmotil, me je odnesl na morje, na plažo, pa ne sred vročine seveda, ampak že malo sonce zahaja in je prijetno vroče...ko se temperatura dvigne na nivo, ko ti po glavi hodi samo eno in nič drugega in še to, kako hitro bi zadevo zrealiziral.

Mislim da nujno rabim dopust in to v dvoje seveda, sam jest pa moj, pa četudi jih je okoli miljon, se znam osredotočiti na naju in ne na ostale.

O kako mi seka vročina v glavo res.

Tedi, bemti ne vem kako lahko zdržiš res, kr nmal sočustvujem z tabo res, svaka ti čast.

A se sam meni trga, ali vročina tako vpliva tudi na druge?

Ma jest nisem drugi in obratn.

Ampak fantazija mi pa dela tristo na uro...uf....bemti sem ta trenutek na napačnem kraju....

Vročina mi škodi, saj mi grejo po glavi same neumnosti.

Moram nehat, ker sem v končni fazi v službi.

O dopust rabim te, želim si te čim prej.