metty - In The Name Of Love

SAJ NOČEM NIČ
AL PA VSE
DAJ ME VZEMI
IN PUSTI ME
NE JOČI NE
SAJ SI OB MENI
KAR TOD STRAŠI
DROBNE LAŽI
MALO TU MALO TAM
OSTANEŠ SAM

IN ZDAJ, SPRAŠUJEŠ KAJ ZDAJ
PRAVIŠ, NE ZNAŠ VEČ NAZAJ
V MENI, V MENI PA TAK JE STRES
NE UPAM NE ŠE VZET TE ZARES

BOJIM SE LJUBEZNI IN SKRIVAM PRED NJO SE
UTRUJENA ŠE OD PREJŠNJIH REČI
PREMETAVAM SE V SEBI
ALI NAJ SI DOVOLIM
DA ZNOVA IZGUBIM
KER LJUBEZEN NASPLOH JE SUPER IN OH
DOKLER JE IN SE SMUKA NAOKROG
A MALO TU MALO TAM
OSTANEŠ SAM

Večerja z bivšimi sošolci

Včeraj smo imeli večerjo z bivšimi sošolci iz srednje šole. Najbolši razred - 4.H - Gimnazija Bežigrad, leto mature 2003, učilnica 63, 2. nadstropje, levi prizidek

... vroče za pop..... !!

Res smo se imeli lepo in res smo dober razred. Redno se dobivamo na večerjah in ne samo na predbožičnih, prednovoletnih, za 1. maj in take fore, ampak tudi tako brez posebnega razloga. Samo zaradi druženja in obujanja srednješolskih spominov, razglabljanja o naši sedanjosti in ugibanja o naši prihodnosti.

Večerjali smo seveda na bone, saj imamo večina od nas status študenta. Le nekaj pavzerjev imamo in enega diplomiranca. Otrok še nič, porok tudi ne...pa saj smo še mladi

Bili smo skoraj vsi, se pravi nekaj manj kot 33 ljudi. Jedli pa smo v španski restavraciji Flamenco. Postrežba - slaba, vzdušje - veselo, kar je seveda glavno. Lepo smo se vse pomenili, zmenili itd. Si ogledali res dobro power point predstavitev, ki so jo zakrivile naše 3 najbolj ustvarjalne sošolke. Izbrale so dobre fore iz naše preteklosti na gimanziji Bežigrad in nam napovedale zelo interesantno prihodnost. Bilo je polno smeha... . Vmes je zmanjkalo še elektrike, najbrš smo bili preglasni hehe potem smo zganjali še malo romantike ob svečkah...in glej ga zlomka, luč se je vrnila, še preden smo mi odšli naprej u lajf. Uglavnem nekateri so se tam poslovili do prihodnjega srečanja našega razreda, ostali smo odšli žurat v KMŠ. Še tam smo dobili glasbeno željo za naš razred in se imeli res debestično vse do jutranjih ur.

Joj prou lepo je bilo v srednji šoli... in lepo je, da vedno znova obudimo te lepe, smešne spomine...Lepo je, da še vedno držimo skupaj, da se imamo radi in da smo preprosto NAJBOLJŠI kot osebe, kot razred ne glede na vse ostale dosežke.

Kot zakleto...

Najbrš ste že vsi doživeli kdaj podobno zgodbo kot jo doživljam trenutno jaz. Stvar je taka, da imam novega fanta. Kar nekaj časa sem bila samska. Saj veste... prebolevanje stare ljubezni, iskanje nadomestkov in nikol ni to to... . Ampak čisto nepričakovano se pojavi v mojem življenju nova ljubezen. Skoraj sanjsko. Zaenkrat. Ampak kot zakleto... ravno sedaj, v tem času, ko največ trenutkov preživim s fantom, se javljajo vsi moji bivši fantje, me vabijo na kavo, v kino, na zabave, celo ponujajo mi nove izzive kot je petje...

Ne morš d belivaš!!

Bivši fantje so na svetu očitno samo zato, da delajo zmedo... hehe

Prej se ni noben niti spomnu name, sedaj pa je očiten buren odziv... . Verjetno se mi na 100 km vidi, da sem zaljubljena in očitno hočejo potrditev od mene, s tem, da pač zavračam povabila... .

Trdno pa stojim za tem, da se k bivšim ne vračam. Priložnost zamujena ne vrne se nobena. Če enkrat ni uspelo, tudi drugič ne bo... . Mi je pa zanimiva ta njihova reakcija.

Na kofe u Portorož

Po nepričakovanem šoku in osebni krizi v zadnjih 14-dneh, končno spet svobodno diham. K temu je pripomogel tudi kratek izlet v Portorož. Še pred odločitvijo določenih ljudi o moji usodi, ko sem še težko dihala in ko je bila moja prihodnost še čisto negotova, dobim sredi noči SMS. Seveda sem cele noči bedela zaradi stresa in ravno tako tudi to noč... presenečenje že to, da mi nekdo piše sredi noči...drugo presenečenje, ko vidim, kdo mi piše sporočilo... in tretje presenečenje, ko vidim kaj piše... 'Greva zvečer na kofe na morje?'... in začnem razmišljat...pred tem sem vse prijatelje in prijateljice zavračala češ da nisem za nikamor, da se res ne počutim dobro in da se mi nikamor ne gre, dokler ne zvem zelo pomembne odločitve za moje življenje...da pa bomo kasneje vse nadoknadili - res nisem bila za nikamor... ampak ko sem razmišljala o večernem izletu na morje, o svežem morskem zraku, o nežnem pomirjajočem šumenju morja, o vožnji do morja ob prijetni glasbi...sem se počutila takoj bolj svobodno, bolj mirno, lepše... in seveda sem z navdušenjem odgovorila, da grem...Tokrat sem bila egoistična in gledala samo nase...

Najbrš mi je veliko pomenilo to povabilo od prav posebne osebe, ki se že dalj časa ni spomnila name... a je potem toliko lepše, ko se spet... Brez kakršnihkoli pričakovanj sva odbrzela proti morju...počutila sem se res prijetno in nisem razmišljala o problemu...razmišljala sem o Njemu... in bila ves tisti čas pomirjena, čeprav skoraj brez besed...a njegova navzočnost me je neskončno pomirjala, čeprav ne ve...

Nič se ni zgodilo takega, kar bi se videlo...samo v meni so se prebudila stara čustva, a sem se obvladovala... težko... hrepenela sem po Njegovem dotiku...in si v mislih predstavljala, kako me med vožnjo prime za roko :) kot nekoč... ampak tudi brez tega mi je bilo neskončno lepo in spet sem začela verjeti v vse lepo, dobro... tudi to me je rešilo...

Čudežno

Še sama ne morem verjet, ampak se že prou veselim začetka predavanj... nekak sm se naveličala viset doma...

sem iskala kako študenstko delo, ampak za 14dni res težko kej dobiš... da bi šla na kako potovanje za več dni, ni več keša...za študirat nimam trenutno in zato sm začela mal pečt pecivo...iz samega dolgčasa hehe najprej sm pekla kremšnite, so kar ratale in jih bom zihr še kdaj, pol sm pa še štrudl pekla... ne vem pa kaj bi zdej...a mate kake predloge pa da je tko bl na izi :) pa da se hitr da nardit in pol še hitreje pojest hih

no sej tko za kšn dan že grem kam...u nedeljo smo ble s prjatlcam na Bledu...blo je res prelepo in ful naroda... itak smo šle na kremšnite une ta originalne (moje so skor tok dobre) u Šmona... pol smo šle pa še na pizzo u Gorenca...super, moram jih pohvalt!

nasleden teden pa itak spet na faks...jupiiii... moja 13-letna soseda me sploh ne razume, kako se lahko veselim šole hehe...sam sej se ne veselim tolko predavanj pa kolokvijev, seminarjev, izpitov kot pa čvekanja s sošolkam :)) kaj tuki ni za razumet? heh

V čem je catch???!

Nekaterih ljudi enostavno ne razumem... v čem je fora, da se ljudje ne držijo dogovorjenega. Opažam, da imam zares malo takih prijateljev, znancev, potencialnih kandidatov za novo ljubezen

... na katere bi se lahko 99% zanesla... in to me zares žalosti, ker sem sama taka, da če se nekaj zmenimo, to tud nardim...razen če je vmes kaka višja sila ali neodložljiva obveznost - to razumem. Ampak, da mi nekdo pol reče...'jaooo men se ne da, sej ne boš zamerla' ... da mi to reče, ko sem že psihično pripravljena na srečanje in ko sem že urejena in ko si že splaniram svoj dan tako, da imam čas za vse in najhuje, ko sem že v Ljubljani oz. na dogovorjenem mestu, takrat bi šla najraje to osebo ali več osebkov lastno ročno zadavit

!! Ampak pač štejem do deset, se zmenim s kom drugim ali pač grem kam drugam in pozabim na neljubi dogodek. Ne morem zamert, nisem taka in zato ljudje to izkoriščajo, ker vedo, da se bom drugič ravno tako dobila z njimi in rekla, da je vse ok... I hate that so much!! I'm just too kind...

In trenutno razmišlam, kako bi to spremenila... kak nasvet?? ;) Imam precej prijateljev, ampak manjka mi tistih pravih...tko kot najbrš večini folka. Se mi zdi, da ti ljudje ne vedo, kaj je spoštovanje do drugih, kaj je zanesljivost itd. in da so enostavno preveč egoistični, leni, neodgovorni, neodločni al pa nekaj petega...

Ponavadi je tako, da kar daješ, to dobiš, samo zdele me je pa to čist razočaral... pa tud današnji fantje so ratal drugačni...kar čakajo, da jih bojo punce klicale in se metale za njimi... halo to mene tok odbija. In da mi reče, da nima časa, ker se bo dobil s kolegi s katerimi se vidi na dva dni, z mano se pa ni vidu že like 1 mesec, je ta fant pri meni opravil! In kako mi lahko vsakič znova reče, da se hoče dobit z mano, če vidim, da laže samemu sebi in še bolj meni. Mu bom jaz pokazala resnico!!

No tako, dejstvo je, da bom še naprej veselo ( al pa tud ne ) samska... Enkrat bo že prišel nekdo, ki si bo vzel čas tudi zame in ki me bo spoštoval tako kot jaz njega...

Dopust u Grčiji - Krf

Kaj naj rečem...letos sem si kar privoščila. Je kar precejšna razlika med lanskim Pagom in letošnjim Krfom...no vsaj v razdalji.

In tudi 10 dni ni tako malo. Je pa res, da je potovanje z ladjo v obe smeri vzelo 2 cela dneva, ampak na ladji mi ni bilo težko. Ko smo šli dol, smo ga žurali u diskoteki na ladji. Ko smo se vračali, so imeli Jupitrovci žur pri bazenu na ladji. Ravno tam, kjer smo mi imeli svojo rezidenco... . Prvič sem potovala z ladjo in zame je bilo to svojevrstno doživetje... uživala sem u sončnih vzhodih in zahodih, u prijetnem pihljanju in gledanju v neskončnost... med tem slučajno opazim, kako delfini skačejo iz vode...res lepo! Že na ladji smo spoznali družbo s katero smo potem preživeli tudi vse dni v Ipsosu na Krfu. Nismo mogli verjeti, ampak tudi v apartmajih smo bili sosedje, kako naključje :) . Vglavnem ne bom razlagala na dolgo in široko, kaj vse se nam je dogajalo in zgodilo v Grčiji. Je pa veljalo pravilo, da kar se zgodi v Grčiji, ostane v Grčiji!!!

Pa ni čisto tako, saj smo se čez par dni že dobili z družbo v Lj in šli praznovat roj.dan od novega kolega. In ker nismo dolgo zdržali brez žura, smo se zmenili še za kopersko noč in vsi skupaj preživeli žurerski vikend u Kopru, skupaj še z ostalo primorsko družbo, katero smo ravno tako spoznali u Grčiji. Bilo je kot da smo se vrnili na Krf ;) Tako, da letos so tele moje počitnice res totalni odklop...in resnično uživam

Trenutno že kar pogrešam na novo pridobljeno družbo in tud svoje prjatlce, sej smo zadnje čase non-stop visel skupi...

Na Krfu pa smo šli en večer še v Gouvio in en dan na plažo Glyfado. No spodaj pa si lahko pogledate par utrinkov s potovanja...

Montenegro 2007

No na tale roadtrip s frendi smo se odpravili vikend pred 1.majem tega leta. Šli smo v četrtek zvečer in se vrnili v ponedeljek...ja bilo je kratko, a sladko

Po vrhu tega pa še neizmerno adrenalinsko...pa ne zato, ker bi skakali z elastiko ali pa šli v adrenalinski park...ampak zato, ker sem bila jst ubistvu njihova šverc-komerc in smo na vsakem mejnem prehodu kar fajn švical in trepetal

. Bilo bi namreč malo neprijetno, če bi odkrili, da tista oseba v potnem listu dejansko nisem jst... . Šli pa smo kar 5x al celo 6x čez mejni prehod in to samo v eno smer... potem je blo enako še za nazaj... No problem je biu v tem, da sm jst mela svoj potni list in osebno izkaznico pretečeno, pa tega nisem opazila prej kot en dan pred odhodom...tko da sem hotla že skenslat te svoje frende in da ne grem... pol se pa spomnem na sestro, k mi je baje dost podobna ;) sam u njenem potnem listu je čist druga, sploh k sem se jst še pobarvala na drugo barvo... pa pridejo frendi pogledat njen pasuš in me prepričujejo, da sva totalno enaki...hehe ful so se zmislil k so pač hotl da grem...no in sem šla tvegat, pač smo vsi tvegal. So mi prej obljubil, da me ne bodo pustil dol same, če me dobijo in zaprejo

Da bomo pač si razdelili stroške kazni ;) No pa smo mel srečo, tud enkrat nismo stopil iz avtomobila na carini in tko ugotovili, da nismo sumljivi... še dober!! hih Šli smo pa čez slovensko mejo nekje u Metliki se mi zdi, bla je že tema...pol smo pa kar pičili direkt u Črno Goro, kolega je vozu skor brez prestanka. Mi smo sladko spali, on pa je vozu-ponoči...bogiii, mal se je še zgubu, tko da smo porabl mal več časa kot smo načrtoval. No prispeli smo do naše vile v mestu Bar...

Pol smo si pa v tem času šli pogledat: mesto Bar, plažo u Cetinjah, nudistično plažo Aba Bojana

, ki je čisto pri albanski meji...smo razmišlal da bi šli še u Albanijo pa pol nismo, pa še neko plažo k je bla zavarovana-zaprta pa so nas vseen spustil dol pogledat, ker smo lepooo prosili, potem mesto Ulcinj, pa šli smo do Skaderskega jezera in tam smo se pol peljali nekam v gore...k nas je pol skoz skrbel, da ne bo zmanjkalo ceste...k so res take ozke in da nisi vedel a je asfalt al ne in nikjer žive duše... no razen pol nekje so nas presenetle neke čudne krave, ki so hodile po sredi ceste in malo za njimi še nekakšen pastir... jaooo takrat nas je kar stisnilo pri srcu, kako skromno živijo nekateri ljudje...pa so kljub temu veseli, da lahko živijo. Potem smo šli še v Budvo, Kotor in v Bosni smo se ustavili v mestu Neum, kjer smo se tudi kopali in šli v fancy restavracijo, tam smo naročili ribje plošče... dobili smo res lepo in dobro postrežbo, kar v Bosni sploh nisem pričakovala...je pa blo potem tudi plačilo malo višje...ampak se je splačalo!! Potem smo šli v Dubrovnik, Split in potem pičili po avtocesti do Slovenije. Se mi zdi, da smo bili za nazaj veliko hitreje..verjetn ker se nismo zgubili :) Drugače pa moram povedat, da so nas povsod sprejeli zelo lepo in dobrosrčno, stregli so nam spredi in zadi...in bili čisto navdušeni, da smo prišli iz Slovenije z avtomobilom... ampak ne moreš verjet, koliko Slovencev smo srečali čisto pri albanski meji in to z avtomobili, celo turistični bus iz Kranja poln upokojencev na nudistični plaži

še z njimi smo se dol prav zaštekal, ja bli smo res dobre volje in impresionirani od lepot narave in te črnogorske kulture. Opazil pa smo, da so u Črni Gori tud mačke, ki hodijo čez cesto, zelooo počasne :D in da ljudje vozijo kar tko malo na hojladri, ampak tako počasi, da ne pride do nesreč... prav zanimivo... Uglavnem ti ljudje so zelo gostoljubni in veseli, če pridejo turisti in jim prinesejo kak dobiček... tako da jst se bom vsekakor še vrnila u Črno Goro, ampak po vsej verjetnosti z letalom...da vidim še drugo plat potovanja. Zdi se mi, da se je pri njih ustavil čas, da imamo pri nas v Sloveniji pravi luksuz, pa tega ne znamo dovolj ceniti oz. tega ne vidimo, ker se nam preveč mudi in vedno hlastamo po še več... Je pa vsekakor lepo priti nazaj domov. Ljubo doma, kdor ga ima!

Zakaj smo tako različni

Že nekaj dni razmišljam o tem, kaj hudiča je na meni, da se fantje tko milo rečeno zajebavajo z mano... Mogoče je to, ker sem se pobarvala na blond in zdej mislijo, da sem tupa kot noč ali je pač kriva pomlad, poletje, sonce ali sem kriva samo jaz?! Nekak me nihče ne jemlje resno, vsak bi bil z mano samo malo sproti in na hojladriii... ne morem verjet, da so današnji fantje po večini taki. Nimajo časa se ubadat s svojimi puncami, pomembnejša jim je kariera. Mogoče jaz samo nimam sreče z njimi, najbrš bo to to... Ker vidim prjatlce vse zalublene in presrečne..to me na vsake toliko časa zaboli. Privoščim jim seveda iz vsega srca, ampak da mi misliti vsakič znova, zakaj jaz ne srečam takega fanta oz. zakaj ga ne znam prepričat v to, da sem vredna zaupanja in da bi ostal z mano. Sploh mi ne dajo šanse, sploh me ne spoznajo, hočejo samo seks... in če ga ne dobijo-grejo, če ga dobijo, pridejo še par krat seksat in se odselijo u Maribor zaradi kariere brez da bi kdorkoli pomislil na moja čustva oz. grejo kamorkoli že... Tud men je trenutno ful pomemben študij, se pravi moja kariera, ampak vse se da skompenzirati. Pač se malo bolj potrudiš, narediš v krajšem času več in ti potem ostane čas še za druge stvari.

Pa ne zdej mislit, da nisem imela nobene veze daljše od 2 mesecev :) Sem mela, tud tako 2 leti dolgo vezo... in takrat sem jaz odšla, ker sem videla, da res nima smisla... kako pa po 2 mesecih to vidiš, mi pa ni jasno, razen če se že tko vizualno ne privlačiš. Zdej se mi že neki časa dogajajo take zgodbe... zakaj je folk tolk neresen in tolk neodgovoren, zakaj so vsi tolk egoistični in sebični, sej ne rečem, da js tud nisem včasih taka, ampak nenamerno... vsaj nikogar ne vlečem za nos kake 2 meseca in pol enostavno me ni več...kako spoštovanje je to do soljudi?! Vsi imamo dušo in srce, res da eni bolj občutijo kot drugi, pa vseeno bi lahko vedno normalno povedali stvari take kot so in se ne šli nekih skrivalnic, nategavščin in zavajan...kam to vodi??! Kje so stari časi...ko so fantje osvajali dekleta, ko so bili pozorni do njih... zdej pa teli mamini razvajenčki, mislijo, da se bodo bejbe metale za njimi, jih prosile, če bi bili njihovi, jih one klicale na svoje stroške in po možnosti še prišle iskat z avtom na dom, v kinu pa plačale 3/4 obeh vstopnic, čeprav si ti študentka brez keša, on pa zaposlen...pa kaki so to današnji tipi. Mislim, pa tuki ne gre za keš pičke, tuki gre za izkoriščevalske tipe... ko imajo že vsega vrh glave, pa jim je škoda kaj primaknit iz svojega kupčka. Škrtuhi jedni!! Jaz sem za enakopravnost, enkrat da en, drugič drug, pa če tud dam svoje zadnje eure od štipendije. Ampak kar jaz doživljam iz strani fantov, ne morem verjet... pa ne mislem zdej metat vse fante v isti koš, ker vem, da so tudi izjeme, le težko jih je srečat, spoznat oz. so že zasedeni. Kot da je na svetu sam še keš, kariera in seks, kje pa je ljubezen???

5MOŠKIH.COM..

No danes bo ženski večer...same babe gremo pogledat tele fajn moške in se gremo nasmejat do solza... pol gremo seveda še naprej pogledat, malo v Tivoli, kjer ima baje danes prireditev Val 202 ob 35-letnici predvajanja. In bogve kje bomo na koncu pristale... hehe pa lepo se imejte tudi vi ;)

Študentka naj bo!!

Hehe... sam sem res čist padla u študij in ful mi je ok, ko mi rata opravit kak izpit, kar skačem od veselja

No sam gre pa tud velik živcev pred izpitom. Študiram, ko vsi drugi že sladko spijo...takrat imam največji mir in hodim spat okrog dveh, pol treh...zjutri pa se zbujam kot zombij

Ampak kot vsak taprav študent tudi jaz že lepo pridno razmišljam o dopustu in žurkah in vsem tem kar spada zraven... Odločamo se še med morjem (Bol na Braču-nisem še bla) ali pa road trip na sever Evrope s kombijem (tud to še nisem bla), to bi znal bit zeloooo zanimivo in pustolovsko

. No kaj mi vi predlagate???

Drugače pa itak za sprostitev grem občasno mal ven, mal za densat u kak klub, in glih nazadnje ko smo bli zuni, smo spoznal prav prijetno družbico. Mogoče gremo celo skupaj na morje oz. na roadtrip... .

Bla sem tud u kinu, sem gledala film Strelec. Sicer mi ni tolko všeč to streljanje in pobijanje kot mi je všeč igralec Mark Wahlberg

Ampak zgodba je bla pa res zanimiva in film je minil kot bi mignil, čeprav je kar dolg. Zdej mam u planu it gledat valda še Shreka 3 (če sem že glih gledala prva dva dela in sta mi bla ful noro dobra ane ) in pa Oceanovih 13, k ga morš pa itak it gledat, če si ženska

Tko da plani so, tudi obštudijske narave ;) Pa pridni bote...

Razmišljanje na deževni dan

Kar nekaj časa se nisem oglasila na to stran, pa sej niti nisem mela časa. Trenutno je moja prioriteta študij, logično, saj se je pravkar začelo poletno izpitno obdobje. Ja težko je življenje študentov. Kar naprej neke seminarske, laboratorijske in terenske vaje, praksa, predavanja + vsak teden po kake 3 kolokvije... no zdej so se kolokviji končali in na vrsti so po kake 3 izpiti na teden...UBIJALSKO! In med tem še vseeno iščem študentsko delo... pa naj kdo reče, da študentje sam lenarimo in živimo na račun države. Mogoče nekateri, ne pa večina! Študentje smo pridni. Ponavadi med študenstkim delom postorimo še kaka dela, ki bi jih vbistvu morali tisti, ki so redno tam zaposleni...

In ko pride čas, ko ti nekje spodleti, si ves potrt, obupan- študij je res psihično naporen- se na drugi strani pojavi neka zmaga in kot bi rekli v kemiji, poteče reakcija nevtralizacije

, če se ne celo prevesi vse skupi bolj na pozitivno stran kot nevtralno... Veselje ti da novega zagona, naenkrat se ti zazdi, da zmoreš vse...in da za to ne rabiš nikogaršnje podpore, pomoči...ker zmoreš sam!! Res dober občutek... še toliko boljši, če zmagaš na področju, ki ti res povzroča težave...naenkrat začutiš, da si presegel samega sebe! Noro uglavnem!

Hmmmm...

No danes je kar uspešen dan za mano. Seminar na fakulteti sem dokaj dobro izpeljala, tako da sem kar ponosna nase. Tema seminarja: neoliberalizem in problematika le-tega v vzgojno-izobraževalnih inštitucijah. Nisem ravno rešila sveta, sem se pa zavedla, kako se da to problematiko omiliti..., kar je tudi namen tega seminarja. Uglavnem, veliko imam dela s študijem, s seminarji, s kolokviji in raznoraznimi nastopi... . Najbolj pa mi je žal, ker ne morem hkrati še žurati na polno... . Zamudila bom Rožnik in tudi dan v Mestnem Logu, vse to zaradi odgovornosti do študija. Ta maj je res lep mesec, ampak kaj ko mi ta naš faks ne dopušča užiti majskih iger. Ravno v tem času imamo največ dela. Res žalostno :) Ampak, če smo že pedagoška, se pač moramo odrekati marsičemu in si pridobiti veliko delovnih navad, ker jih bomo celo življenje potrebovali. Celo življenje se bomo učili - dobesedno, kar niti ni tako slabo. Vseživljenjsko učenje je danes tako ali tako nuja tudi na drugih področjih gospodarstva. Včasih je bila svobodna izbira, danes je vsiljena izbira, kjer izbire sploh ni. Pač kroženje kapitala, ljudi in idej. Liberalizem. Neoliberalizem in znotraj tega še utilitarizem, ki v današnjem vsakdanjem življenju prevladuje, le da se tega dejansko ne zavedamo. Gre za skupno dobro, pred pravico posameznika. Sicer utilitarizem govori o posameznikovih interesih oz. osebnih koristih, vendar ko se pojavi vprašanje družbe, se ti posamezniki združijo v skupnem dobrem in največkrat obtožijo nedolžnega človeka. Po krivici... in tu ni več pravice posameznika.

Ubistvu sem hotla sam povedat, še vedno pod vplivom seminarja :), da mi je grozno žal, da ne morem na Rožnik s prijatelji, vsi bodo šli. Mogoče pa mi le rata it vsaj na dan Mestnega Loga :) Gre kdo od vas?? Pomoje bo pestro ;)

Aja pa na tem mestu vas vse prav lepo vabim na naravoslovne dneve v ljubljanski ZOO, ki bodo potekali 19. in 20. 5. 007 od 8.00 do 18.00, v vsakem vremenu! Sicer precej nezanimiv živalski vrt ( mislim glede na nekatere svetovne zoo-je ), bo tokrat po vsej verjetnosti prav zanimiv, saj vas bomo tam pričakale študentke pedagoške fakultete in vam naredile 'pravi show' :)

Sometimes You Can't Make It On Your Own

Tough, you think you've got the stuff
You're telling me and anyone
You're hard enough

You don't have to put up a fight
You don't have to always be right
Let me take some of the punches
For you tonight

Listen to me now
I need to let you know
You don't have to go it alone

And it's you when I look in the mirror
And it's you when I don't pick up the phone
Sometimes you can't make it on your own

We fight all the time
You and I...that's alright
We're the same soul
I don't need...I don't need to hear you say
That if we weren't so alike
You'd like me a whole lot more

Listen to me now
I need to let you know
You don't have to go it alone
And it's you when I look in the mirror
And it's you when I don't pick up the phone
Sometimes you can't make it on your own

I know that we don't talk
I'm sick of it all
Can - you - hear - me - when - I -
Sing, you're the reason I sing
You're the reason why the opera is in me...

Where are we now?
I've got to let you know
A house still doesn't make a home
Don't leave me here alone...

And it's you when I look in the mirror
And it's you that makes it hard to let go
Sometimes you can't make it on your own
Sometimes you can't make it
The best you can do is to fake it
Sometimes you can't make it on your own

Stuck in a moment

I'm not afraid
Of anything in this world
There's nothing you can throw at me
That I haven't already heard

I'm just trying to find
A decent melody
A song that I can sing
In my own company

I never thought you were a fool
But darling look at you
You gotta stand up straight
Carry your own weight
These tears are going nowhere baby

You've got to get yourself together
You've got stuck in a moment
And now you can't get out of it

Don't say that later will be better
Now you're stuck in a moment
And you can't get out of it

I will not forsake
The colors that you bring
The nights you filled with fireworks
They left you with nothing

I am still enchanted
By the light you brought to me
I listen through your ears
Through your eyes I can see

And you are such a fool
To worry like you do
I know it's tough
And you can never get enough
Of what you don't really need now
My, oh my

You've got to get yourself together
You've got stuck in a moment
And you can't get out of it

Oh love, look at you now
You've got yourself stuck in a moment
And you can't get out of it

I was unconscious, half asleep
The water is warm 'til you discover how deep

I wasn't jumping, for me it was a fall
It's a long way down to nothing at all

You've got to get yourself together
You've got stuck in a moment
And you can't get out of it

Don't say that later will be better
Now you're stuck in a moment
And you can't get out of it

And if the night runs over
And if the day won't last
And if our way should falter
Along the stony pass

And if the night runs over
And if the day won't last
And if your way should falter
Along this stony pass

It's just a moment
This time will pass

With or without you

See the stone set in your eyes
See the thorn twist in your side
I wait for you
Sleight of hand and twist of fate
On a bed of nails she makes me wait
And I wait....without you

With or without you
With or without you

Through the storm we reach the shore
You give it all but I want more
And I'm waiting for you

With or without you
With or without you
I can't live
With or without you

And you give yourself away
And you give yourself away
And you give
And you give
And you give yourself away

My hands are tied
My body bruised, she's got me with
Nothing left to win
And nothing else to lose

With or without you
With or without you
I can't live
With or without you

ONE

Is it getting better
Or do you feel the same
Will it make it easier on you
Now you got someone to blame

You say
One love
One life
When it's one need
In the night
It's one love
We get to share it
It leaves you baby
If you don't care for it

Did I disappoint you?
Or leave a bad taste in your mouth?
You act like you never had love
And you want me to go without

Well it's too late
Tonight
To drag tha past out
Into the light
We're one
But we're not the same
We get to carry each other
Carry each other
One

Dan, ko sem se rodila...

Danes je moj dan, vesel dan

, moj rojstni dan. Vesela sem za vse dni, ko lahko diham ta zrak, vesela vseh ljudi, ki mi lepšajo moj vsakdan, vseh pripetljajev, ki me krepijo in vseh doživljajev, ki me osrečujejo... vseh novih izkušenj, ki me česa naučijo, vesela sem vseh drobnih malenkosti, ki jih opazim in mi pomenijo ogromno, vesela sem vseh norčij, ki jih skupaj špičimo in ko se smejimo iz srca in do solza

Čeprav sem spet eno leto starejša, se tolažim z dejstvom, da sem tudi vsako leto modrejša

! In danes je res lep dan... že jutro v postelji (prebujanje) se je začelo s prepevanjem moje debestične mami: ' Vse najbolše zate, vse najbolše zateeee...', ki mi je zvabilo nasmešek na ustnice in tako tudi vstajanje ni bila taka muka, kot je ponavadi... Sijalo je sončece, kot sem sijala jaz. Sporočilca na telefonu so se nabirala od ranega jutra, okrog 7ih zjutraj, vrhunec dosegla okrog 10ih (očitno jih po statistiki takrat največ ustane od mojih dragih... ) in prihajala čez cel dan. Prelepo! Hvala še enkrat!

Po seminarju na faksu smo se s sošolkam seveda odpravile malo zalit moj r.d., zelo veselo in sproščeno vzdušje. Kasneje sem se odpravila proti domu in nadaljevala praznovanje še v krogu najbližjih - domačih. Rada vas mam. Preverila sem še e-mail in tudi tam so me čakala voščila. Ne da se opisati občutka, ko veš da te imajo radi tudi oni in da mislijo nate. Hvaležna sem jim iz srca in jim vračam v največji možni meri, z veseljem. Jutri so na vrsti še ostali prijatelji, žažurali ga bomo na škisovi tržnici, komaj čakam. Najlepše je praznovati kar dva dni

Pridružite se še vi, vsi lepo lepo vabljeni!

In The Name Of Love ( Pride -U2)

One man come in the name of love
One man come and go
One man come, he to justify
One man to overthrow

In the name of love
One more in the name of love
In the name of love
One more in the name of love

One man come on a barbed wire fence
One man he resist

One man washed on an empty beach
One man betrayed with a kiss

Early morning, April four
Shot rings out in the Memphis sky
Free at last, they took your life
They could not take your pride

Spoken: For the Reverent Martin Luther King - saint.

In the name of love

Neke hladne zimske noči

Ležim na postelji v svoji sobi ob prižgani dišeči svečki, ob topli pečki, ob glasni muziki in izlivam svoje misli, občutja, spomine na papir, ko se ravno izteka staro leto in ko se povsod nekaj dogaja – veseli december (kakor za koga)… .

Drži, da je težko v takem času, če nisi z ljubljeno osebo, če nimaš koga za objet, poljubit… Res je hudo, ko vidiš povsod zaljubljene pare, le ti si sam in osamljen… .

Lepo je, ko se z družino zares razumemo, sploh ob teh družinskih praznikih. A ta družinska ljubezen ne nadomesti ljubezni do ljubljenega.

Mučim samo sebe, ko si želim neizmerno prave ljubezni, pa jo kar ni. Upanje seveda še ostaja, a obup se kar množi. Še težje je, ko vsake toliko časa vidiš bivšo ljubezen v objemu druge ali kar tako, ko veš, da jo imeti več ne smeš. Vse sanje o njem so zaman, nikdar več se ne vrne v moj ljubeči objem, a jaz ga še vedno sanjam. Po tolikem času, po vseh avanturah, po vseh dogodkih, še vedno je on edini, pa čeprav tega ne ve… še vedno je globoko v mojem srcu in čutim, da vedno bo…

Vsako malo dejanje, vsaka njegova mala sladka beseda, mi da novo upanje, vsak njegov pogled… .

Čeprav govorim, da je že zdavnaj pozabljen, ni…, čeprav se prepričujem, da mi ni več do njega, mi je…, čeprav pravim, da ga ne sanjam več, ga še… .

Še vedno govorim o dogodkih, ki sem jih doživela z njim, še vedno se spominjam krajev, kjer sem bila le z njim. Edino z njim sva lovila sonce, edino njemu sem zaupala največje svoje skrivnosti, edino z njim sem se upala na konec ozke brvi, edino z njim sem tvegala vse… bil je edini.

Minilo je že leto in pol dni, odkar naju več ni, pa ljubezen v meni še kar tli. Še vedno mu pišem sporočilca, še vedno iščem vsako sled za njim, še vedno upam, da ga srečam… veliko razmišljam o njem… . Pa mi naj kdo reče, da to ni ljubezen!

Odkar sva končala najino vezo, nisem ljubila drugega. Z nobenim se nisem čutila, vedno se spomnim na njega, pogrešam ga. Še vedno me ganejo samo njegove besede, samo njegove mi sežejo do srca.

In The Name Of Love

IN LOVE...