 |  |
|
Odpri svoj eDnevnik Na prvo stran Naključni eDnevnik Nadzorna soba Celje.info / Kozjansko.info | |
Everything changes... | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Bog in KolibaVečno vprašanje, ki se poraja človeštvu je: Ali obstaja Bog? Vera je v večini od vzgoje priučena, nekateri jo sprejejo šele kasneje, najlažja varianta pa je, da te kot otroka krstijo, pošljejo k verouku in da opraviš birmo. No približno tako. Sama nisem bile ne krščena, ne pri verouku in tudi birme nimam opravljene. Po očetovi strani smo krščanske vere, po mamini pa .. pravzaprav nič.
In ker živim že zadnjih 10 let (bolj ali manj?
Zakaj sem se lotila te teme (saj drugače se je niti ne bi).. Prijatelj iz Brazilije me je vprašal zadnjič, če vrjamem v Boga. Pa sem odgovorila, da sicer verjamem že, ampak verjamem v svoje bistvo, pa četudi rečem temu Bog, da pa nisem opredeljena v krščanstvo oz. v drugo vero. In seveda je tudi mene zanimalo v kakšno vero se je on podal. Pa mi je odgovoril: "Preberi si knjigo Koliba od Williama P. Younga pa me boš razumela".
In iz moje velike radovednosti in ker sem tako in tako usekan knjižni molj
Spodaj še opis knjige (http://www.emka.si/koliba-ko-se-tragedija-sreca-z-vecnostjo/PR/115316,763):
Koliba je prvenec Kanadčana Williama Paula Younga, ki je bil nekoč zgolj neznan uradnik in nočni vratar. Roman je napisal kot božično darilo za svojih šest otrok in ga pravzaprav ni nameraval objaviti. Prepričali so ga šele prijatelji, potem ko so knjigo prebrali. Izdal jo je leta 2007 v samozaložbi, nato pa je navdušenje šlo od ust do ust in nenadoma je postala eno najbolje prodajanih del v ZDA. Trenutno stanje duha: smeh :-) Pomanjkanje komunikacije
{ 18:30, 25. 04. 2011 }
{ Posted in Bla Bla Bla }
{ 5 komentarji }
{ Stalna povezava } { Obvesti prijatelja o tem sporočilu }
Poznate občutek, ko sediš zraven nekoga, ki bi mu rad nekaj povedal pa ne moreš odpreti ust? Pa nisi toliko, da bi direktno ustrelil kar imaš v mislih, povedal popolnoma po resnici, brez olepšav? Pa imaš na koncu jezika pa še vedno ne gre in ne gre?
Kakšna za en drek blokada je to? Zakaj ne morem reči tistega kar si mislim in je to to? Koliko bi bilo življenje preprostejše in koliko manj bi nosili na duši, kajne? Najhuje je to, da zaradi pomanjkanja komunikacije ostanejo reči nedorečene in te lahko morijo vrsto let. In mogoče celo nikoli ne dobijo zaključka in včasih tudi začetka ne.
Kolikokrat si želim, da bi mami povedala kakšno stvar, ki sem jo hotla pa nisem imela moči za to. Pa četudi preproste besede rada te imam, ker bi kao izgledalo čudno staršu to rečt.. Zdaj pa je prepozno.
Trenutno si želim, da bi svojemu najboljšemu prijatelju povedala 10 let nazaj, da sem bila noro zaljubljena vanj in sem si želela biti z njim. Čudno, vedno sem mislila, da znam pokazati čustva, da me ljudje lahko preberejo. Guess what? Not really. Ko sem zadnjič tole zadevščino omenila temu prijatelju, je bil čist iz sebe
Moj nauk pa je bil iz tega.. povej direktno kar si misliš in kljub temu, da mogoče s tem nekoga prizadaneš.. se lahko zgodi, da po drugi strani si pa želi to slišati.. in da ti ne bo nikoli žal, ker tega nisi izrekel Trenutno stanje duha: ahhhhhhhhhhhh Ljubezen ali prijateljstvo?
{ 12:02, 15. 03. 2011 }
{ Posted in Ljubezen }
{ 17 komentarji }
{ Stalna povezava } { Obvesti prijatelja o tem sporočilu }
Koliko je vredno dobro prijateljstvo?  Da ga tvegaš in spremeniš v ljubezensko razmerje, ki se lahko čisto mimogrede ne izide? In potem ostaneš brez najboljšega prijatelja, s katerim si se družil vrsto let in ti je stal ob strani v vsaki situaciji.. Po drugi strani pa.. spremeniti dobro prijateljstvo v ljubezensko razmerje in da se obnese dokončno.. ? In sem v teh letih, ko si želim dokončno, nič več igric.. To mora biti neprecenljivo. Tvoj najboljši prijatelj in ljubimec v enem. Pozna te že tako in tako, vse tvoje dobre strani in vse tvoje muhe.. brez besed ve kaj in kako. Taki življenjski izzivi me pošteno razkurijo, kot da drugih nimam dovolj.. Zakaj ne more bit vse preprosto? Ja, ja že vem.. ker potem ne bi bilo zanimivo  To bo še zabavno.. Trenutno stanje duha: :) :D Ljubezensk@ zgodba v e-pismihSaša je sedela ob skodelici jutranje kave v pisarni in se z vnemo lotila jeznega e-maila servisu računalnikov, kajti že spet se ji je pokvaril domači lap top, kar ji je požrlo veliko energije in živcev. Petek, 12.01.2011 09:28 za: servis@jl.eu ZADEVA: ponovni servis Pozdravljeni, pišem že stotič Vašemu servisu. Že STOTIČ se mi je pokvaril računalnik. Se Vam ne zdi, da je že čas za res konkretno popravilo mojega ŠE NE 2 leti starega računalnika? Še malo pa bom podvomila v Vašo sposobnost popravljanja računalnikov. Torej, tole je ponovno naročilo Vaših storitev in prosim za čimprejšnjo pomoč. Hvala. S. Borut se je komaj usedel za stol v pisarni računalniškega servisa, ki je bil v njegovi lasti, ko je zapiskalo sporočilo v e-nabiralniku. Je to možno, da se nekomu da takoj zgodaj in to na petek? Bilo je jezno pismo od Saše. Ko je začel brati, se je nemirno presedel na stolu in zaklel. Spet ona.. Ljudje se preprosto ne naveličajo teženja. Poskušati bo moral drugače. Preveril je prejšnje servise in stranko. Petek, 12.01.2011, 10:16 od: servis@jl.eu ZADEVA: RE: ponovni servis Spoštovani, stotič? Kolikor sem uspel prešteti, ste nam pisali le 3x? In kaj je z vsemi temi Vam, Vašo ipd (petek in prezgodnja ura?:-)).. Tudi preletel sem dosedanje napake in bolj kot ne se mi zdi, da ne znate ravnati pravilno z računalnikom. Kljub temu vam pošiljam dan in uro, kdaj ga lahko dostavite na popravilo, in sicer: Sreda, 17.01.2011 ob 13 uri, postopek pa že poznate? Hvala za Vašo PRIJAZNOST in hvala tudi Vam. Borut (jaz se vsaj podpišem.) Saši ni bilo povsem jasno ali je sploh dobila pravi e-mail. Dobila je odgovor na e-mail za popravilo računalnika in to tak odgovor kot da ga je napisal njen najboljši prijatelj. Nobene profesionalnosti, samo hec in dejansko jo je nekdo okregal zaradi ravnanja z NJENIM računalnikom? Nekdo si upa. Boš že videl.. Petek, 12.01.2011, 10:23 za: servis@jl.eu ZADEVA: kako prosim? Okej, moj najboljši prijatelj že 20 let?! Res sem naročila servis samo 3x, ampak 100x se mi zdi, glede na to, da je moj računalnik mladih let. Khm in da ne znam delati z računalnikom? Bolje kot večina punc. Samo pač.. segreva se? In ja, res je prezgodnja ura in še dejstvo je, da je petek, da sem v službi in da komaj čakam na vikend. Prav, pa lep prijazen, sončkast, posladkan s smetano in češnjo na vrhu pozdrav. Bolje? :) Računalnik bo dostavljen. Predvidevam, da na isti naslov kot zadnjič? S. (bo kar ostalo tako kot je:) Petek, 12.01.2011, 12:25 od: servis@jl.eu ZADEVA: lepo prosim.. :) Prav, moja najboljša prijateljica že celih 20 let??! Ja, ha! Večina punc? Ne bi rekel, če je tvoj problem samo segrevanje.. Saj verjetno so ti naši fantje razložili, zakaj se toliko segreva? Tole o petku se strinjam, ampak nedolžen & mlad serviser ni nič kriv temu in ne rabi takih mailov :) Kaj pa se bo zgodilo tako lepega čez vikend, da ga komaj čakaš? Veliko bolje ti gre, še malo pa mi bo v veselje prejemati pozdrave od tebe. Res je, isti naslov. FSM, B. (Bova pa oba furala safr:) Petek, 12.01.2011, 14:02 za: servis@jl.eu ZADEVA: huh Ali si do vseh strank tak? Kaj bi bilo, če bi bila na drugi strani inšpektorica in bi ti nasolila kakšno kazen za tako obnašanje? Nekaj so omenjali, naj nimam računalnika za sesalec postelje, ampak nisem prav pozorno poslušala razlage.. Sicer pa prav nič ne sesam z računalnikom! Je pa res, da rada gledam filme v postelji.. :$ Prav, se opravičujem še 1x za nesramen mail, ampak bil je upravičen. Mlad & nedolžen??? Prvič, temu skoraj ne verjamem, drugič.. bom za vsak slučaj nehala pisat, da nisi res kak mozoljast tip, ki je komaj prilezel iz lupin :-) Še 1x hvala in lp. S. Ko je Borut videl njen odgovor, ga je stisnilo pri srcu pa še sam ni vedel zakaj.. Misel, da mu ne bi več pisala, ga je spravila v slabo voljo. Skušal je popraviti škodo na način, ko ne bi opazila, da mu ni vseeno.. Petek, 12.01.2011, 16:38 od: servis@jl.eu ZADEVA: chicken =) Ne, še sam ne vem zakaj sem tako odpisal kot sem. Se mi je zdelo pač prav :) Inšpekcija? Ti pa imaš ideje:) Sem te prestrašil? In mozoljast? Prilezel iz lupine? Lepo te prosim. Si pozabila, da imam med podatki tudi tvoj datum rojstva? Bi kot 18 letnik pisal 25 letnici? Verjetno ne :P No, vidiš. Filmi v postelji te stanejo treh servisov na leto. Se jim ne bi odpovedala raje ali pa našla kakšno drugo rešitev? Sicer sem pa nor, da ti to govorim, bom ostal brez posla :) PS1: gledaš filme v postelji sama ali.. ? :D PS2: v primeru, da ne pišeš več, bilo si je vseeno zabavno dopisovati s tabo ;) LP, Borut Slab način, ampak.. moral je še enkrat poskusiti.
Petek, 12.01.2011, 20:38 od: b.b@tt.eu ZADEVA: … Hej no, moja dopisovalka, si se res prestrašila? Bil je hec. Mogoče sem bil res malo predrzen.. Ampak vseeno, javi se kaj, da ne bo zamer. Lep vikend :) B. Saša je presenečeno ugotovila, da je njen novi dopisovalec malo živčen, ker ni takoj odpisala. Vneto se je lotila novega e-maila. Sobota, 13.01.2011, 09:12 za: b.b@tt.eu ZADEVA: 2x Ja, ja že pišem. Chicken? Perja pa res nimam :) Okej, se strinjam, si predrzen. Ampak sem jaz še toliko bolj, zato me nič od napisanega ni ustrašilo.. le tisto »mlad in nedolžen« me je zmotilo :) Koliko si pa potem star? Če že veš ti moja leta, bi bilo lepo, da vem še jaz tvoja. Fer play, ne? :) Ni šans, da se odpovem večerom v postelji s kakšnim filmom Sean Connerya ali Kevin Costnerja, še bolje pa z Johnny Depp-om!! In ja, lahko ti je jasno, da jih gledam sama :) No tudi prijatelj se mi včasih pridruži, ampak ima ogromno dlake in včasih presneto smrči, zato ga tudi spodim iz postelje. PS: Pa ti.. spiš sam? :-) S. Borutu se je doma kamen odvalil iz srca, ko je zapiskal e-mail. Vmes je že cel popoldan preklel vsa reklamna sporočila, ki so piskala. Sedaj pa je prišel pričakovan odgovor.. Sobota, 13.01.2011 16:22 od: b.b@tt.eu ZADEVA: dobrodošla nazaj! No me veseli, da si še vedno tu. No pa sem res dolžan objasniti svojo starost.. Imam jih 29. Vidiš? Nič mozoljev in najstniškega razgrajanja :) Ufff ni čudno, da noben tip noče gledati teh filmov s tabo, saj so notri sami dobri igralci.. kdo bi se lahko meril z njimi? :) Okej, jaz mogoče :P pod tega tvojega kostmatega prijatelja si predstavljam psa. Ali mogoče mačka? Upam da psa, obožujem pse! Tudi meni dela družbo kosmatinec. Voham kakšen najin skupni sprehod? :PpP PS: Ja, tudi jaz spim sam =) Naslednje osebno vprašanje.. zakaj sama? Vse bolj in bolj predrzen.. Sobota, 13.01.2011 22:10 za: b.b@tt.eu ZADEVA: saj nisem nikamor šla.. Po resnici sem si kar oddahnila (kar se let tiče), ker si mi nekako .. simpatično zanimiv =) ja, seveda je pes. Na mačke sem alergična :( Sprehod… ammmm mogoče? Saj te niti ne poznam :P Zakaj spim sama? Pa je res osebno. Ampak ja, zakaj ne bi neznancu objasnila svojega samskega življenja? ;) Sama, ker mi tako paše. Sama, ker sem končala dolgoletno zvezo in si ližem rane. Sama, ker je tako veliko bolje in manj komplikacij. So + in so -, trenutno je pri meni veliko +, za kar ne rabim partnerja. Pa ti? Zakaj si sam? Brez panike, odhajam ven, če me spustiš ;))) Odpišem kasneje. Nočko ** S. Nedelja, 14.01.2011 04:01 od: b.b@tt.eu ZADEVA: :P Simpatično zanimiv? Odlična izbira besed! J No, če ne bi imel istega mnenja (oz. še boljšega) o tebi, se ne bi trudil pisati :)) Prav imaš, res se še ne poznava, vendar imam občutek kot da te poznam že vrsto let. In ta občutek.. sede. Torej bo sprehod! :P Sama, ker ti paše.. hmmmm. Dobro pojasnilo, ha ha. Zaenkrat se ne bom trudil izvedeti kaj več.. beri: zaenkrat. Jaz sem sam že kar nekaj časa. Niti nisem bil v vezi. Deloma zato, ker nisem imel časa in deloma zato.. ker si nikoli nisem želel resne zveze in rad hitro zaključim zadeve. Imam pa veliko prijateljic :):):) Prijeten večer ti želim (za nazaj), jaz sem komaj prilezel domov. Lahko noč. Borut Nedelja, 15.01.2011 13:00 za: b.b@tt.eu ZADEVA: jutro:) Dobro jutro. Komaj sem se spravila k sebi.. te žurke so vsakič hujše =) Če bi bila 18 let stara, bi še šlo.. takole pa.. UF! Prijateljice me hočejo na vsak način spoznati s sto različnimi tipi, ker pač NOOOOO WAY, da sem samska pri teh letih! Je pa res, da se tako nisem naplesala že dooooolgo časa (teli ooooooo-ji mi grejo danes od rok, posledica Malibuja? Šampanjca?:))) Čeprav ta večer.. sem opazila nekoga. Po dolgem času mi je nekdo padel v oči. Neznanec v črni oprijeti majici, visok, temne modre oči.. mmmmm. Ampak trapa jaz, se niti nisem potrudila ga spoznati. Še obračala sem se stran, ko me je pogledal (in ja, večkrat sem ujela njegov pogled:)), verjetno se je tip vajen takole spogledovati. No, mogoče pa le nisem za staro šaro, ha ha. Kako si se imel ti? Upam, da imaš manjšega mačka kot jaz. Grem na tolažilni tek po parku. S. Boruta je ob tej izjavi o hudem tipu čudno stisnilno pri srcu. Ahhhhh. Ljubosumno misel je pregnal iz glave in se lotil odpisovanja. Nedelja, 14.01.2011 15:32 od: b.b@tt.eu ZADEVA: dan :P Prijazne prijateljice, očitno ti želijo samo najboljše :) Kje pa si bila to? No.. moj maček ne obstaja :) bolj ali manj ne pijem, ob redkih priložnostih mogoče. Rad ostanem trezen, tako vem kaj delam in tudi prijatelji so navdušeni, ker imajo potem vedno prevoz domov :P Poleg tega pa.. veliko se ukvarjam s športom, zato se alkoholu raje izogibam. Saj veš, zdravo življenje blablabla.. Sem vesel, da si ujela pogled nekoga, slišati je kot hudo hud tip, ha ha. B. Ponedeljek, 15.01.2011 07:20 za: b.b@tt.eu ZADEVA: It's just another manic Monday I wish it were Sundaaaaaaaaay =) Zdej sem že na aaaaaaaaaaa-jih =) Uf, I like u. S tole non alko manijo si me POZITVNO šokiral. Cenim zdravo življenje..Je pa res, da meni kdaj pa kdaj uide tole zdravje, predvsem čez vikende. Si pa želim, da bi imela voljo in se držala stran od takih pregreh. Nekoč.. :) Me tek in fitness rešujeta. Drugače smo bile v Sierri v centru mesta. Običajno gremo kar tja, mi je všeč ambient pa tudi ne nabaše se toliko ljudi, ker so ljudje vabljeni in obstajajo liste. Si že bil kdaj? Verjetno bi ti bilo všeč. Sicer ne vem glede glasbe, ampak meni je všeč dance in house glasba. Edina, ki me sprosti. Kje si bil pa ti? Spoznal kakšno »prijateljico«? :) Še vedno se mi mota tisti tip po glavi. Noro, to se mi ni zgodilo že dolgo.. Mogoče ga še kdaj vidim? Grem se lotit dela.. resnega ;) Lep delovni dan.. tvoja dopisovalka S. :P Borut je sedel ob ponedeljkovi jutranji kavi in odprl Sašin e-mail, ki se ga je kar veselil. Dokler ni prebral do konca. V Sierri je bila? Tam, kjer smo bili tudi mi? Ne morem verjeti. Kaj, če je ona tista, ki .. Nemirno se je presedal na stolu v službi cel dan in buljil v e-mail, ampak ji ni mogel odpisati. Ni vedel, ali naj ji pove, kje je bil in ni vedel, če hoče ugotoviti ali je ona tista h kateri ga je vleklo cel večer.. Torek, 16.01.2011 14:44 za: b.b@tt.eu ZADEVA: torek.. Borut? Sem kaj takega napisala? No, mogoče pretiravam pa imaš kakšne druge opravke. Hotela sem samo pozdraviti.. Kakorkoli že, vsaj javi se, da si živ. S. Ura je bila že 10 zvečer in nobenega odgovora od Boruta. Saša se je doma sprehajala gor in dol po stanovanju, njen Maks jo je zleknjen na kavču gledal kot, da se ji je zmešalo. Kar ni odpisal, ne morem verjeti. Pa on je vztrajal, da mu odpišem! Prekleto.. Najprej jo je skrbelo, potem se je skrb mešala z jezo in na koncu si je zabičala, da bo nekoga druzga poslala z njenim računalnikom na servis, ker ni šans, da bi hotela srečati Boruta! In ker ji dejansko ni odpisal, je računalnik odnesel njen prijatelj. Saša ga je nestrpno čakala v službi, vendar ji ni znal nič povedati o Borutu, ker ga ni bilo tam, vsaj ne da bi on opazil kakšno identifikacijsko kartico s tem imenom. Borut jemedtem stal v pisarni, strmel čez okno in čakal, da se bo prikazala, da bo lahko videl ali se je zmotil glede sobote. To, da ni sama prinesla računalnika, ga je pošteno razkurilo in ji je pisal. Sreda, 17.01.2011, 13:45 od: b.b@tt.eu ZADEVA: kje si bila? Zdravo, kje pa si bila danes? Sem mislil, da boš osebno dostavila računalnik.. B. Sreda, 17.02.2011 14:10 za: b.b@tt.eu ZADEVA: kje si bil ti?! Zdravo?!? Potem, ko mi sto let nisi odpisal, si me upaš vprašati kje sem bila???! Ali ti ni vseeno? Malo hecen si. Kljub temu, da se ne poznava, me je vseeno skrbelo zate. In ja, jezna sem! Sreda, 17.01.2011, 14:55 od: b.b@tt.eu ZADEVA: bil sem.. … v svojih mislih. Oprosti, moral bi se javiti, ampak nekaj sem moral razmisliti. Ne boš jezna? Sem bil pa hudo razočaran, ker nisi ti prinesla računalnika, sem te hotel videti. PS: spet tvojih 100 let.. ti in ta tvoja definicija časa! :) LP, Borut Doma je Saša razmišljala o Borutovem odgovoru. Ni ji bilo jasno, kako je lahko kar tako mirno čakal in ni odpisal, poleg tega pa še zbijal šale.. Ali je bila pa neumna pa je samo ona začutila nekaj, potem ko mu je napisala osebne stvari? Verjetno bo to to. Bo pač spet hladna. Dva lahko igrava to igro.. Sreda, 17.02.2011 20:22 za: b.b@tt.eu ZADEVA: .. Videti? Kar naenkrat? Vseeno, jezna sem bila. Pa se sprašujem zakaj.. konec koncev niti znanca nisva. Zato se opravičujem. Nekaj časa me ne bo, poslovno odpotujem do sobote. Se tipkava. LP, S. Borut je prebral e-mail in je vedel, da je storil napako. Kako naj vse skupaj popravim.. Ko se je spomnil, da pride v soboto nazaj, je pomislil na Sierro. Mogoče pa bo spet tam. Vsaj tako je upal. Saša je preostale dni preživela po sestankih v tujini. Maila niti ni brala, ko pa ga je preverila , je videla, da se Borut ni oglasil. Ko je prispela v soboto nazaj domov in jo je Maks navdušeno pozdravil, je razočarano zavzdihnila, ko je bil Inbox še vedno prazen. Ko bi vedela, kje tiči problem. Preverila je sporočila na tajnici, njena najboljša prijateljica je vztrajala, da grejo spet v Sierro. Saša pa nikakor ni bila pri volji in se je upirala misli na žur in alkohol, ki ga je Borut tako preziral. Prekleto, saj je vseeno kaj je njemu všeč in kaj mu ni. Kljub temu, da je bila ura že 10 zvečer in čez, je odrinila odejo s sebe ter poklicala Tino in ji sporočila, da bo vseeno prišla do polnoči v klub. Po navdušenem cviljenju iz telefona je skočila pod tuš ter se oblekla. V klubu je hitro našla prijateljice, ki so bile že v elementu. Tina ji je hitro porinila kozarec v roke in se ji nasmehnila. Saša pa je samo držala kozarec šampanjca in nikakor ni mogla narediti požirka. Še vedno je imela v mislih Boruta. Ko ji je Tina nekaj vneto začela kazati, je končno obrnila glavo v smeri, ki jo je kazala. In tam je stal! Neznanec od prejšnjič.. Mogoče pa le lahko pozabim nanj.. Vendar si ni upala kar približati neznancu. Ko jo je opazil, se je čudno veselo nasmehnil. Na hitro je pogledala v kozarec in se izognila modremu pogledu, ki ji je zavzeto sledil. Tina je kar naenkrat nakam izginila, druge prijateljice so se vneto pogovarjale in za celo sekundo je ostala sama. To sekundo je izkoristil Borut. Ko jo je zagledal, mu je poskočilo srce.Skoraj bi že odšel domov, mudilo se mu je za računalnik, da bi ji vse priznal in se dobil z njo, če bi se le hotela. Sedaj pa je bila tam, le nekaj korakov od njega. In takoj je izkoristil priložnost, ko je ostala sama, brez prijateljic. Napotil se je k njej, ona je pa še vedno zavzeto buljila v kozarec. Ko je dvignila pogled, je bil že skoraj pri njej. Ni mogla več odvrniti pogleda od njega. Bil je še lepši in privlačnejši od zadnjič. Srce se ji je ustavilo, ko se je ustavil, stegnil roko h kozarcu, ji ga vzel iz rok ter ji zašepetal na uho: »Sem ti napisal, da ne maram alkohola..« Saša se je odmaknila in ga debelo pogledala: »Borut? Kaj..?« Nagonsko se je odmaknila, on pa jo je hitro ujel za roko in potegnil k sebi, da je lahko začutila tisto mišičasto telo, ki ga je občudovala že prejšnjo soboto. Tiste sijoče modre oči, ki ji niso pustile spati. »Jutri ti bom pojasnil, danes pleši z mano,« se ji je nasmenil in jo zavrtel. Saša je preživela najlepšo noč v svojem življenju in z veseljem spoznavala Boruta, obenem je srečala najboljšega prijateja in ljubezen svojega življenja. Še danes ji poskoči srce, ko ji v službi zapiska vsako jutro e-mail..
http://www.emka.si/rezultati-iskanja?iskanje=vsakih+sedem+valov Take in drugačne debate o tipih :)
{ 22:01, 29. 12. 2010 }
{ Posted in Bla Bla Bla }
{ 14 komentarji }
{ Stalna povezava } { Obvesti prijatelja o tem sporočilu }
En blogerski post je pa treba še zapisat pred novim letom, ane?
V službi je v zadnjem tednu padla debata k mi še zdej leži na duši... da dejansko se mormo ženske, ko pride do izbire življenjskega sopotnika, odločt a bomo zbrale (nej povem, da sm bila pri debati modro tiho
a) tipa k je povprečen v postli (beri: skrbi samo za svoje lastne užitke in je nerodn, no zna se tud potrudt vsake tolk..) in ti da drugače varnost, se pogovarja s tabo, ti pomaga in skrbi zate ipd.. in nikakor ti ne povzroča mravljincev in metuljčkov v želodcu. b)tipa ob katerm ti grejo vse koncine po konc in ti v postelji povzroča multiorgazme, medtem ko je pri ostalih stvareh neodgovoren, ne pomaga nč, je ljubosumen in škrt..
In kje je c opcija? In najbolj hudo mi je blo k reče sodelavka, da je izbrala a varianto in ta a varianta je zdej njen mož.. da je super in sploh, da se trudi tako in tako.. da pa ji pri njemu nikol niso šle kocine pokonc.
In potem sem se vprašala.. a to je to al kaj? dejansko bom tko mogla zbirat 1x al bom pa sama ostala, ker ne bo druge opcije?
Jst bi opcijo c.. dobr v pojstli, metuljčki v želodcu, pogovorljiv, pridn, skrbn, ljubosumn (mal pa more bit
Glede na čas.. sama seb želim v prihodnjih letih tipa k bo tak kot je opisano v moji opciji c (poleg tega da ma najboljšo rit
No poleg tega pa.. vsem eDjevcem velik sreče, ljubezni in čim več pisanja Trenutno stanje duha: 2011 soon :) Bodimo poduhovljeni - novi trend al kaj?!
{ 22:20, 2. 12. 2010 }
{ Posted in Bla Bla Bla }
{ 10 komentarji }
{ Stalna povezava } { Obvesti prijatelja o tem sporočilu }
Pred nekaj časa sem menjala službo. Sicer ne po svoji volji, ampak recesija ipd. me je vseeno stala dobre plače in dobrih bonusov. Sedaj sem pristala na 700€ plače. In ogromnim kreditom za avto. Ampak OK, itak sem varčna in nekako gre, dokler pač živim doma. Ampak vseeno upam, da me kje drugje vzamejo, čeprav je v teh časih težko. Samo ni nemogoče, kot trdijo nekateri.. jaz sem jo dobila aprila in to v "najhujših časih" (ki itak niso nikol obstajali in so bili samo umetno vzdrževani..), izbrana sem bila med 380 ljudmi. Ne bom preveč jamrala, ker konec koncev je plača, ki jo trenutno marsikateri nimajo. Kar sem danes hotela povedati je to, da nekako vedno "nabašem" na ljudi, ki imajo "poduhovljene" fore (če se bo kdo našel v tem opisu, treba povedat to, da itak spoštujem vsakega človeka (vsaj dokler on mene) in spoštujem njihov način življenja, ampak imam pa svoje mnenje ). Sama sem dosti realna in .. ne vem, nisem na ne vem kateri duhovni ravni, ne meditiram, se ne duhovno nadgrajujem in se ne filam z duševno hrano, sem tudi ateist. Pač.. ne čutim nič od tega, ne čutim se na višji ravni povezano z določenimi ljudmi. Vsaj ne tako, da bi bilo to v mojem vsakdanu. Da bi bila s tem ne vem koliko obremenjena in bi bila to moja obveza. Ko se z nekom povežem in karkoli začutim ne delam rompompom iz tega in pač.. samo čutim. Ne grem razčlenjevat tega in nočem vedeti iz kje to izhaja in kako bi bilo to najbolje izkoristiti. Sem pa spoznala v zadnjih parih letih nekaj ljudi, ki ... so poduhovljeni na tak ali drugačen način (beri: govorijo o stvareh, o katerih niti slučajno nimajo pojma), ki čutijo druge tako ali drugače, ki dajejo na tisoče napotkov kako živeti, da ne boš depresiven, da se sprejmeš takega kot si, da ti kdo ne bo požru z malenkostmi živce, da ... Predstavljajte si tole: Sedimo v gostilni, dve neznanki prvič sedita za isto mizo (jst itak vmes nekje ždim, nepoduhovljeno bitje) in imamo običajen pogovor o nevemžečem, ko ena od njiju pribije nekaj na ta način: "Jaz imam ta prstan, ker mi daje voljo, ker mi daje energijo in ga čutim ter čutim duše, ki so okoli nas ipd." Nakar tadruga kar zacvili: "Eeeeeeeeeeeeeeeeeeej pa sej sm vedla, k sm kr neki začutla k sm te vidla!! Jst tud to pa to pa to ..." No in jst pa zravn samo z odprtimi usti, mal prikimam ker pač je blo treba in potem itak naslednja tema je letela name, češ: "Ja sej vidm, da ti pa nisi v tem in ne vrjameš in blablabla" In sm bla takoj outsider in butara, ker nism te sorte. Mnjah, okej.  No zakaj sm prej službo omenila.. imam kar nekaj takih par sodelavk, ki se mi zdi, da tole duhovno zadevo furajo zato, da se imajo kaj za pogovarjat, ker dejansko samo ena od njih dejansko izžareva to kar bi morala.. mirnost, zbranost, srčnost, ostale pa .. niti slučajno ne. Zakaj o nečemu debatirat vsak dan, če ne drži? Zakaj bit pameten o zadevi, ki zate niti ne obstaja in je samo tema pogovora? In taki pogovori mi črpajo energijo. Kot pogovori o dietah in hrani in zakaj smo debeli, zakaj smo suhi in da bomo vsak ponedeljek začeli hujšati in potem dejansko ni nikol nč iz tega, ko pride mimo Bajadera ali čokoladni rogljiček. (to ne drži zame, vsaj zadnje 3 tedne ne  ).Ko bi vsaj včasih kdo dojel, da se nima smisla razburjati zaradi stvari, ki so le tega nevredne.. Priznam pa, da je do takega spoznanja dolga pot. Ampak jaz sem jo na srečo prehodila  Trenutno stanje duha: uspešno obranim napad :) Ko ti v glavi naredi KLIK!
{ 17:13, 25. 11. 2010 }
{ Posted in Bla Bla Bla }
{ 5 komentarji }
{ Stalna povezava } { Obvesti prijatelja o tem sporočilu }
Ja no če sm nehala s tipom po 5 letih bo zgleda treba spremenit cel način življenja, vsaj tko moja glava prau (predvidevam, da si je to zmislna, da ja ne bom mela časa razmišlat o tem pametna glava, ni kej).Uglavnem, glavno kar mam za povedat (z mojo glavo vred  ): FITNESS + DIETA = 5 KG MANJ (v tednu in pol). Sej se ne bi niti hvalila, če ne bi bla tok šokirana nad kondicijo, ki jo dobivam.. nič več nisem zadihana, ko grem po stopnicah (in ja to je kar rezultat ) in še večji šok je ta, da sem se odpovedala kruhu (in ja mam ga rada ), krompirju, testeninam (damn, how I miss macaroni and tuna ), in predvsem TTAAAAAAAAANAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA (ja to je un bobnčk k ga slišiš na TVju!) vseeeeeeeeeeeeem salamam in sirom PS: in ne, ni mi težko gledat druge, ko vse to jejo in o groza ja, se zavedam, da bo kmalu VESELI DECEMBER, poln alkohola, sladkarij in požrtij... AND SOOOOOOOO WHAAAAAAAAAAAAT!  PS2: nimam cajta za NČ  Trenutno stanje duha: so proud :) Moj moški
{ 11:17, 19. 11. 2010 }
{ Posted in Bla Bla Bla }
{ 12 komentarji }
{ Stalna povezava } { Obvesti prijatelja o tem sporočilu }
Trenutno sem samska. Po 5 letih. UF? Pa ne iščem tipa, niti slučajno ne. Hočem mir, blažen mir (vsaj trenutno ). Samo.. kaj vse to potegne za sabo? Ni bližine, ni dotikov, ni vonja po moškem, ni družbe.. Ja bo kar držalo, z moškimi ne moremo, brez njih pa tudi ne  Dostikrat je že padla debata, kakšne moške si želimo. Moj tip (po karakterju itak  )? Da ni mevža, da ga skrbi zame, da je tudi majčkeno ljubosumen, da ni egoističen ter da me je pripravljen poslušati. Zahtevam veliko? Ne, mislim, da ne. Zahtevam toliko kolikor sama dam in nič več.Če kaj ne prenesem je tole: Jst: dans sm mela tok slb dan.. On: jst sm meu še slabšiga.. al pa.. Jst: dans mi bo pa glavo raznesl On: joj men tudi, pa še to me boli pa še tist me boli.. (tuki bi mogla narisat eno puščico zravn k kaže sam nanga  )Vam je jasno.. ? No go tkole. Sama sebe dojemam kot močno žensko (me tudi drugi tako dojemajo), tako čustveno kot fizično, ampak vseeno.. kdaj pa kdaj rabim nekoga zraven sebe, da me podpre in je ob meni.. Tako kot sem jaz ob njem. In ne, itak da niso vsi moški taki. Samo.. kje pa so? Res je, najboljši so zasedeni, ostali pa rezervirani. PS: kr zgrozim se k preberm kšno knjigo, napisano od kšne pisateljice z veliiiiiik romantično-seksualne domišljije in je notr opisan kšn tip k je res popoln in tko in tko.. ker pismo, kje lahk dobim tazga?  PS2: ja okej, bom nehala brat Trenutno stanje duha: :) O zapornicah in zakaj spet nimamo denarja?
{ 13:38, 1. 09. 2010 }
{ Posted in Bla Bla Bla }
{ 11 komentarji }
{ Stalna povezava } { Obvesti prijatelja o tem sporočilu }
Naše države oz. ljudi, ki jo vodijo, ne štekam čist dobr. Kt da ljudje, ki jo upravljajo ne bi bili ljudje ali se pa preprosto ne postavijo v kožo drugih ljudi. Ni logično kako je lahko 573 železnih prehodov nezavarovanih in označenih le z Andrejevim križem? V tej moderni dobi računalnikov in ne vem česa še vse? Da ne morjo par zapornc uštimat? In statistika kaže, da bodo vsi porihtani šele čez cca. 96 let glede na današnje stanje.. you must be kidding me? Da pa umreta mati in 5 letni otrok v avtu, zato ker ona v najhujšem nalivu spregleda Andrejev križ, ni vredn vsaj pomislt na to, da bi tole zrihtal? Pa štekam, da stane ena ureditev prehoda 170.000€ ampak čak.. če zbiramo skoz en keš za ne vem kakšne zadeve.. bomo pa tud tole al kaj? K bo povozil kšnga Pahorjevga člana al pa kšnga na Ministrstvu za promet, bomo pa takoj dobil zapornce, pa pomojm še kšne dražje.. Ljudje se premalo zavedamo, da po smrti ni povratka. A družine povoženih ljudi kr skomignejo z rameni pa rečejo ma sej drugič bo bolš? Ni tok težko vrjetn popizdit pa it kšno štalo narest na Ministrstvo al kaj..? Sam kaj k je po toči zvonit prepozno. respect!
{ 14:59, 21. 04. 2010 }
{ Posted in Bla Bla Bla }
{ 0 komentarji }
{ Stalna povezava } { Obvesti prijatelja o tem sporočilu }
Tole si bom sposodila od Mengay-a, ker tako zelo sede za moj uvod danes: "Pač uživam v svojem življenju, pa čeprav ga po mnenju mnogih živim napačno. Jaz sem zadovoljen z njim, moji domači tudi, krog prijateljev tudi. A rabim še več?" <--- seveda, da ne! Točno to je moje mnenje.. Ampač čudno, vedno se najde nekje nekdo, ki misli, da ve več od mene.. pa me ne pozna, ne ve kdo sem, ne ve kako živim, ne ve kako razmišljam.. pa še vedno pameten, kaj vse je narobe z mano in kako bi mogla drugače živeti. Da me lahko nekdo obsoja, kritizira in podobno, mi mora biti res blizu in me poznati vsaj 20 let pa še to je vprašanje ali dovolim take izjave. Pa kaj pol, če si jemljem kaj k srcu? Pa kaj, če ne živim trenutno po svojih željah? Pa kaj, če za vse nimam poguma? Saj ne rečem, vsak ima pravico do svojega mnenja, samo kar je preveč je pa preveč. I want respect in čist nč druzga! avtocesta - ne želim si je
{ 19:06, 17. 04. 2010 }
{ Posted in Bla Bla Bla }
{ 1 komentarji }
{ Stalna povezava } { Obvesti prijatelja o tem sporočilu }
Danes sem se peljala mimo nove dolenjske avtoceste, ki jo še gradijo.. koliko dreves so morali posekati, koliko ljudi izseliti iz njihovih hišk, ker so bili na poti, koliko domovanj živali uničili.. Je to res potrebno?
Že res mogoče, da ne vem kako dolgo se ljudje peljejo v službo in domov in da bo mogoče ta avtocesta rešila časovni problem in predvsem gnečo.. samo ali je vredno? Je vredno vseh domov, ki jih ni več? In živali, ki so izgubile svoje prebivališče? Vseh dreves, ki so nam dajali čisti zrak in predvem naravo, v kateri smo vsi uživali, če ne drugega vsaj, ko smo jo pogledali? Sedaj pa vsa ta golota, samo pesek, ki je ostal.. in neka zvijajoča gmota asfalta, ki pokvari vse to?
Spoštujem vse tiste, ki se niso hoteli odreči domu in še vedno vztrajajo pri temu, da ne prodajo svoje zemlje. Upam, da se obdržijo in se ne vdajo pritiskom gradbenih podjetij..
PS: Kako to, da kadarkoli smo se peljali mimo delavcev na avtocesti, da so sedeli ali pa stali, naslonjeni na orodje, se smejali in delali popolnoma nič, kar bi morali? Zato pa traja 10 let, da nekaj zgradijo.. zato mi to vse plačujemo z davki in podpiramo razne afere. Bravo, Slovenija.
Trenutno stanje duha: pissed off Jabolko ne pade daleč od drevesa
{ 14:11, 15. 10. 2009 }
{ Posted in Bla Bla Bla }
{ 3 komentarji }
{ Stalna povezava } { Obvesti prijatelja o tem sporočilu }
Zadnjič smo šli na eno družinsko kosilo. Jaz, oči in brat. In pridemo v restavracijo, ne sedimo še niti 5 minut, ko se sliši nemogoče dretje. Vsi trije smo se spogledali in pogledali v smer dretja.. tam sta sedeli dve ženski, ena z dvema punčkama in druga z eno punčko. Tisti dve sestrci sta se spakovali, drli, tepli druga drugo, njuna mama je pa veselo jedla naprej in klepetala s svojo prijateljico, ne da bi karkoli rekla na dretje. Hecno, še poskušala ju je preglasiti. Druga mama je samo nemo poslušala in začudena buljila v svojo prijateljico, ki ni niti malo trznila na dretje in nemogoče obnašanje. Njena deklica je pa lepo mirno sedela na stolu in se ni niti premaknila, kaj šele zadrla. Vljudno je celo vprašala mamico, če lahko naroči še en sok. Torej je rek "Jabolko ne pade daleč od drevesa" popolnoma na mestu.. kakršni starši, takšni otroci. Seveda sem imela potem polno idej kako moji otroci sigurno ne bodo takšni in bom imela raje tisto punčko, ki je sedela na miru in se vljudno pogovarjala. Oh, I wish. Otroke obožujem, res. Samo ne razumem pa staršev, ki svoje otroke res vse povsod vlečejo. Sploh pa dojenčke, s tistim ogromnim vozičkom v najmanjšo trgovino, kjer ni prostora in se potem rinejo in užaljeno prhajo, ker se jim ne ognemo že na kilometer. Ok, saj je res, da vedno nimaš varuške, ki bi pazil otroka doma, medtem ko moraš ti nujno v trgovino.. ampak nekateri pa res vsepovsod vlačijo otroka. Verjetno mu je zanimivo, ampak mogoče 10 minut potem se pa dere in hoče na tisoče igrač in čokoladk.. fjuuuuu kaj vse me še čaka Trenutno stanje duha: smrkavo :( razmišljanja mimogrede ob čikcu in kavici :)
{ 14:20, 14. 08. 2009 }
{ Posted in Bla Bla Bla }
{ 2 komentarji }
{ Stalna povezava } { Obvesti prijatelja o tem sporočilu }
Včasih se vprašam, zakaj ljudje kot sem jaz, ne dojamemo kako nepomembni smo. Da smo le pikica v morju, neopazni, živimo svoje življenje po ustaljenih tirih in se prav nič ne spremeni. Preveč se bojimo samih sebe in sprememb. Kje je naša volja, da bi npr. spakirali par nujnih oblek in stvari, se usedli na vlak/avtobus/avion in kje pristali, kjer še nismo bili in tudi čaka nas ne rezervirano prenočišče z all inclusive? Da bi odkrili tisto realnost, ki se skriva za hoteli s petimi zvezdicami in z neomejeno oskrbo s hrano, pijačo, toplo vodo? Zakaj preprosto ne bi enkrat zašli nekam... kjer tega nimajo? Kjer bi lahko pet otrok preživelo cel teden s tisto vodo, ki jo mi v enem dnevu splahnemo po wcju? Kjer bi cela vas preživela cel teden z ostanki hrane, ki jo mi vržemo stran v enem dnevu? Preveč lepo nam je, da bi razmišljali o tem, kako hudo je drugim, ki nimajo nič. Danes sem se pogovarjala s sodelavko, kaj bi naredili z denarjem od lota v Italiji.. itak sedaj pomembna tema pa je rekla, da upa, da si bo več ljudi ta znesek razdelilo, kajti to je preveč denarja za eno osebo.. Itak denar pokvari ljudi. No ne čisto vse, večino pa. Jaz, po pravici povedano, če ne vse, bi vsaj velik del denarja namenila temu, da bi nakupila zdravila, hrano, vodo in ga sama dostavila v Afriko, kjer najbolj trpijo. Kaj čem s toliko denarja? Zakaj ne bi še koga drugega osrečila in mu dala možnost, da živi normalno? Ja, saj so jahte, pa avtomobili, pa potovanja, nakit, stanovanja.. vse to je super, brez skrbi tudi meni je všeč, saj nam je vsem.. Pa vseeno se vprašam, zakaj ne popokam nujnih stvari in grem pomagat ljudem? Ker sem taka kot vsi ostali.. nočem sprememb oz. se jih bojim. Upam, da kdaj pride dan ko bo naredilo KLIK in bom šla  Trenutno stanje duha: we should be better.. kje so tiste dobre novice?
{ 12:51, 27. 07. 2009 }
{ Posted in Bla Bla Bla }
{ 0 komentarji }
{ Stalna povezava } { Obvesti prijatelja o tem sporočilu }
V službi, priznam, ko imam kakšno prosto minuto, zaidem na multimedijske strani kot so 24ur.com, žurnal24.si, včasih celo na kvak.com (lol). Kar se tiče poročil na TV in radiu.. le redko gledam in poslušam. Zadnjič sem malo pregledovala 24ur.com in v zgornji vrsti je pisalo: toliko in toliko star moški pobil svojo družino... potem zraven mama ubila svojega otroka ... pa spet toliko in toliko mrtvih ... na koncu vržejo pa nekaj o moškem samozadovoljevanju.. Naslovnica pa itak, nekaj ŠOKANTNEGA  Šrot odstopil (nč novga nej gre že), Jadranka Juras si zlomila gleženj (who cares?), SD pljuva čez SDS. (čudn, ne?).. Gneča tm, nesreča tm.. Uglavnem my point is.. da pišejo SAMO o slabih stvareh, če pa že hočjo neki dobrga povedat potem vključijo naše estradnike (ki nam grejo tko in tko vsi na jetra), če pa nimajo več materiala pa vržejo notr še kej o ženskemu oz. moškemu orgazmu.. Ja opa, res super ste. Kolikor se spomnim včasih tega ni bilo.. ni bilo toliko slabih novic, ni bilo toliko tarnanja... ali je bilo samo toliko manj slabih stvari? O Žurnalu moram pa rečt, da je kar OK. Ni samo slabih novic in nekatere so celo kvalitetne... Všeč mi je Kvak.com.. hmmm no to je pa stran bolj za zabavo in ne izveš kaj resnega.. se pa zgodi včasih, da je tam notri kaj takega kar nisem vedela oz. videla.. tko da za tiste, ki imate preveč časa, je tudi ta stran OK presaditev jeter
{ 12:22, 23. 07. 2009 }
{ Posted in Bla Bla Bla }
{ 6 komentarji }
{ Stalna povezava } { Obvesti prijatelja o tem sporočilu }
Že skoraj sem pozabila, kako prilepiti tukaj kakšen link, ha ha Torej: klikni tukaj!Prebrala sem zgornji članek in me je že uvod malo da ne razpizdil. "Kar se je pred nekaj dnevi zgodilo v Angliji, je za mnoge nazaslišano. Zdravniki 22-letnemu Garyju niso hoteli presaditi jeter, zato je čez dva dni umrl." Niso hoteli? Zakaj pa ne povedo še, zakaj niso hoteli? Zakaj je nezaslišano, da so ga pustili umreti, ko pa je poba že pri 13ih letih veselo pil in se nacejal z alkoholom in potem jasno zbolel za cirozo jeter? Čudno, ne? Okej, štekam imel je probleme, ker sta se starša ločila, ampak.. si je pa sam kriv, ker se je tolk zapil, da si je uničil telo.. Še dobro, da je toliko časa zdržal, celih 9 let ni bil bolan. In dam zdravnikom glede tega kar prav.. Jetra naj grejo tistim, ki so celo življenje vsaj osnovno skrbeli zase in za zdravje in se ne načrtno uničevali.. in so zboleli zaradi kakšne bolezni, imeli nesrečo ipd. Taki si bolj zaslužijo živeti in obstajati morajo tudi taki, ki lahko o temu odločajo. No ni pa nujno, da se vsi strinjajo z mano.. Priznam pa, da bi tudi jaz popi****, če bi šlo za nekoga, ki mi je blizu in ga imam rada  razočarana
{ 09:26, 22. 07. 2009 }
{ Posted in Bla Bla Bla }
{ 8 komentarji }
{ Stalna povezava } { Obvesti prijatelja o tem sporočilu }
Zadnje čase imam precej problemov s spanjem. Preprosto se mi ne spi in kar je še huje.. nimam pojma kaj bi delala ves ta čas ponoči Knjig mi počasi primankuje, TVja je konec že ob 2h.. računalnik dolgočasen.. Včeraj sem po dolgeeeeeeem času šla sredi tedna ob polnoči ven s prijateljico. Šle sva na mirno pijačko, ki pa niti ni ostala tako mirna, kot sva pričakovale. Sedaj sem še večjega mnenja, da nekateri tipi (večina?) nimajo več nobenih manir. Obnašajo se kot podivjane opice. No včeraj se je en od njih točno tako obnašal. Ni dojel odgovora NE, NE, NE. Nočem pijače, nočem tvoje družbe, neeeeeeeee neeeeeeeeeeee marš stran. Ja no na koncu sva dobile stavk: "da kolkr sva zategnjene, bova ostale suhe" (ker namreč po njegovo bi morale sexat z njim?!) in da sva kuzli.  Uglavnem, že tako ne morm spat, potem pa sploh nisem mogla.. ker sem se miljontič prašala.. Kje so dobri tipi? Kje je kakšen tak, ki mi bo ustrezal vizualno, notranje, s katerim si bom želela ustvariti dom, družino in bom ob tem celo srečna?  spet nazaj
{ 14:19, 19. 07. 2009 }
{ Posted in Bla Bla Bla }
{ 7 komentarji }
{ Stalna povezava } { Obvesti prijatelja o tem sporočilu }
Vrnila sem se iz morja. Iz "dopusta". Koliko misli sem dala tam čez... HuH. Preveč za dopust. Že par mesecev nazaj smo se zmenili, da gremo v Baško. Jaz, moj tip (še vedno isti, tisti ki ste me prej brali ), moja (naj bi bila moja najboljša) prijateljica, njen tip in še ena kolegica. Čudež, da se nam je sploh uspelo zmeniti toliko časa prej.. ponavadi vse zadnji trenutek. Jaz sem rezervirala apartma.. iskala najbližje morju.. 300m do morja je pisalo.. se mi ni zdelo takooooooo zeloooooo daleč. No pa je, sploh pa če si lene sorte in hodiš po 35°C gor in dol. Naslednjič bo 10m od morja... če bo naslednjič? Namreč zataknilo se je že pri nabavi hrane. Ne bi nam bilo potrebno pretiravati pa lahko bi pazili na cene. Jap, pazila sva samo jaz in moj tip, ostali so kar metali. Salama za 14€? Meso za 13€, ker se nekomu ni dalo kupiti mesa s kostjo, dejmo raj brez?! Jah no pa je naneslo 200€, računali smo nekje na 120€.. pa pustimo to, da smo imeli alkohol že nabavljen. Ja no, OK. Ostali trije so šli en dan pred nama, zato sva pristala v sobi z dvema posteljema. Jej. Že tko nč ne spim zravn njega, zdej pa sploh ne bom? Ja OK.. No pa sva se nekaj časa stiskala skupaj na eni postelji dokler nama ni prenajedalo. Potem sva nekak zrinila skupaj postelje in nič ni bilo drugače, ker se vrata sploh potem niso dala zapreti in sva spala pri odprtih (torej sex ali karkoli podobnega odpade,jej  ) pa tudi na sredini je bil trd les med nama tako da sva potem kar avtomatsko vsak na svoji postelji spala. Odlično.. Ne, niti ne. Nakar mi je itak nekaj pokvarilo vse skupaj že 2. dan na morju, kar je povzročilo samomorilske misli.. ampak pustimo to. Ugotovila sem, da je moja najboljša prijateljica do sedaj zelo tečna, razvajena, zamerljiva baba, ki je v življenju ne bi povohala. 24 ur na dan (če bi jih mel dan 45 bi bilo isto) je bila tečna. Skoz jezna na svojga tipa, ni hotla sploh v morje (ne vem če je bla vse skp 3x v celem tednu?), name je stegnila surlo in še zmeri ne vem zakaj, vem da ji nrdila sigurno nism nč.. Tko da uglavnem, vse skupi za en drek. Z mojim sva se tud itak skregala ene 3x.. pa sploh ne po moji krivdi, čeprov se dostkrat ampak tokrat.. niti slučajno ne. Kt da ne bi šli skupi na morje.. vsak zase neki. Jst sm pa mislna da gremo kot družba.. Pa sem na poti domov (btw vozila sm se 7 ur nazaj in ne samo 2,5 kot bi morala) dojela, da niti slučajno nimam nobenih prijateljev, s katerimi bi šla na morje in bi dejansko uživala. Sej pomojm more bit neki z mano narobe Sklep: hodila bom sama na dopust. Jst in mojih 10 knjig. In to ne več na Hrvaško samo še daleč daleč stran. Trenutno stanje duha: oh nč kej uredu samo(neše)mor
{ 20:16, 13. 07. 2009 }
{ Posted in Bla Bla Bla }
{ 8 komentarji }
{ Stalna povezava } { Obvesti prijatelja o tem sporočilu }
Včasih sem se spraševala ali pride vsakemu človeku v določenem obdobju na misel samomor? Sama sem se te misli ogibala, mogoče že zato, ker jo je moja mama imela velikokrat v glavi. Nesmiselna se mi je zdela, strahopetna misel. Odgovor pač na lenobo tistih ljudi, ki se jim preprosto ni dalo ukvarjati s svojimi težavami oz. olepšano: so se jim zdele težave nerešljive. Strahopetci. Sedaj sama mislim na samomor. Pa ne.. tako da bi ga kar naredila. Smešno, v zadnjih parih letih mi padel na misel. In ne samo enkrat. Pa nimam brezizhodnih problemov, pa ne da se mi jih ne da reševat.. preprosto me nekaj tlači dol... Nimam volje, ne da se mi več. Sem pa prekleta reva. Nimam moči, da naredim samormor. Želim si, da bi umrla v kakšni nesreči. Naj me nekdo drug ubije. Hitro, počasi, saj vseeno, ne? Vse skupaj en začaran krog. Ni boljšega življenja. Noben ne posluša. Nobenega ni. Sedim zraven "najboljše" prijateljice pa se ji niti sanja ne kako trpim. Tudi tisti, ki naj bi me ljubil, ne opazi razlike med utrujenostjo in potrtostjo, depresijo, slabo voljo? Joj, moram biti dobra igralka? Ne. Samo ukvarjati se jim ne da z mano. Mogoče pa potem.. se pa komu bo dalo. Jaz se moram vedno z vsemi, vedno in povsod. I'm holding everyone's hand, who's holding mine? Don't tell me you're sorry, cause you're not. Trenutno stanje duha: na dopustu.. just shoot me. so me zasrbel prsti :)
{ 07:51, 29. 04. 2009 }
{ Posted in Bla Bla Bla }
{ 3 komentarji }
{ Stalna povezava } { Obvesti prijatelja o tem sporočilu }
Prazniki, jst pa v službi sicr nč hudga, ker tko in tko ni nobene gužve na cesti (like it so much!), pa še v službi ni nobenga.. tko da je čist KUL. Me pa ful časa ni blo tle.. to ne pomen, da pisanja in branja vaših blogov nisem pogrešala  ampak je bla blokada pisanja, blokada branja.. vsega čez glavo. Je pa lepo mal za nazaj prebrat zapise.. sm se pošten nasmejalaKaj v mojm življenju dogaja.. vse in nič, pa nič in vse... Spremenil se ni kej dost, delam fax.. kmal bojo glavni izpiti.. služba še zmeri za določen čas, tip še zmeri isti.. Sr*** uglavnem  PS: Ptičja, prašičja gripa? svašta. Vse ns bo pobral, pravjo.. LoL. PS2: grem delat pa se še kej javm Trenutno stanje duha: hm? Ko pokličeš v Anglijo in dobiš Indijo...
{ 21:01, 26. 10. 2008 }
{ Posted in Zanimivo }
{ 2 komentarji }
{ Stalna povezava } { Obvesti prijatelja o tem sporočilu }
Sem pogruntala, da na predavanjih ne izveš samo dolgočasnih stvari, ki ti jih vsiljujejo in vbijajo v glavo, ampak se kdaj pa kdaj zgodi, da izveš celo nekaj kar 1. do sedaj nisi vedel in 2. zna biti precej zanimivo. Trenutno je na mojem urniku predmet Sociologija. Imamo dokaj zanimivega profesorja.. beri: razlaga zanimivo. Pritegne te, debate bi bile lahko neskončne. In kaj sem zanimivega izvedela?
Npr. zakaj so obleke v H&M, C&A in podobno tako poceni. No saj je logično, morala bi vedeti.. izdelava izgleda nekako tkole: imajo svoje oblikovalce, ki skreirajo modele oblek, to pošljejo v Indijo podjetju, ki to izdela v ogromnih količinah. Zakaj v Indijo? Ker je tam poceni delovna sila. Zakaj poceni? Ker te obleke delajo otroci stari od 4 leta naprej po kleteh za tistih 0,10€ na dan. Le toliko da preživijo... Ni čudn, da je tolk pocen. Sicer se uradne trgovine zgovarjajo, da o delu otrok nič ne vejo in da je zato krivo podjetje v Indiji.. ampak ja. Mi smo tud mal butasti, ne?
Druga varianta... Preproge. Bil je nek naval v Nemčiji, kjer so ljudje navalili na kvalitetne preproge, uvožene iz Nepalja. Kupovali so jih po 3000€ ali več, bili navdušeni oh in sploh.. dokler nek novinar ni naredil reportaže in pokazal svetu, da jih delajo otroci. Sedijo na tleh in dan za dnem delajo preproge. Rom pom pom, kdo bo plačeval toliko za preproge, če jih delajo otroci?! Prodaja drastično pade, otroci brez tistih par centov.. posledica? Otroška prostitucija ali še kaj hujšega, če kaj hujšega sploh obstaja?
Tretja varianta.. banke v Angliji, ZDA ipd. so se odločile, da ni vredno postaviti na linijo za pomoč strankam svojega izobraženega človeka, ker je to neumnost, ampak raje klic prevežejo k človeku v Indijo (ki ga seveda veliko manj plačajo), ki je naučen pomagati strankam in govori odlično angleško. Malo poklika po računalniku, ki ga ima pred sabo in pomaga. Smešno, kličeš v Anglijo, kjer imaš problem z banko in nimaš pojma, da se dejansko pogovarjaš s tipom, ki sedi v Indiji in ti skuša pomagati. Isto foro so baje uvedli z DHL-om.. ti razlagaš modelu kam more po paket, on samo posluša in potrjuje, kljub temu, da on ne bo prišel po ta paket, ker JE V INDIJI. Morm priznt, z biznis vidika je to cool ideja.
Ni slabo hodt na fax. Včasih.. Trenutno stanje duha: hm? { <- Nazaj } { Stran 1 od 15 } { Naprej -> } |
mv.eDnevnik.siJust meStarejša & bolj pametna.  Bližnjice   
Število zadetkov: 464783 
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Pogoji uporabe - e-pošta: info@eDnevnik.si Vse pravice pridržane. © 2005-08 eDnevnik |
) z zelo verno babico.. je dejstvo, da si ona želi, da opravim te zakramente. Ker tako po njeno nisem Božji otrok (ampak ali ne uči ta ista vera, da smo vis Božji otroci?
. Pod prvo, ker mu nisem povedala (ja seveda, kje pa zna najstnik direktno ustrelt vn kej tazga?!
) in tud dejansko fizično prvlačn.. Ja pa reče kolega: "dj pad na realna tla. Tud če boš najdla tazga, to ne bo trajal večno.. pol po parih letih bosta najboljša prjatla in to je dejansko vse kar rabš." No shit? to je vse kar rabm? Sj najbolšga prjatla že mam, a pol nej se kr z njim oženm, za vsak slučaj?