»Najprej lep pozdrav z Lublane ne. To je zame najlepše mesto na svetu ne. Ko sn jaz vodu Merkator ne, so bli na policah večinoma slovenski izdelki ne. Ko me je Janez Janša odstavu s tega položaja ne, so se pa začele težave ne. Z mojim timom, s katerim smo zmagali na volitvah in ki je, po mojem mnenju najboljši na svetu ne, bomo poskrbeli ne, da bo Merkator ostal v slovenskih rokah ne. Zlo preprosto ne, če hočmo  da bodo ljudje še naprej kupovali pri najboljšem sosedu ne, mormo na police dat trenirke domačih proizvajalcev ne.«

»Tajkunov pa pri nas ni ne, to so si mediji izmislili ne. Moje premoženje ne, pa je pridobljeno na zakonit način ne. Lahko pogledate, vse dokumente o nepremičninah ne, sem dal v javnost ne. Tistih par miljonov ki jih imam v deležu Merkatorja in tistih nekaj firm ki so prijavljene na Cipru pa je naložba za prihodnost ne.«

»Še enkrat bom reku ne, jest nisem tak kot Janez Janša. On govori eno, dela pa drugo ne. Zlo preprosto ne, ne vem od kot mu informacije da ne bom mogu sestavit koalicije ne. Kdo zdej dela iz uzadja ne, sej sem reku da jaz nism za parlament ne. Zlo preprosto, jest sn zmagal na volitvah ne, zdej se pa neki bunjo ne.«

»Sn reku Jurčku ne, da mu bom kupu par parcel. Za Božič ne, pa je reku »Ati sej ni treba, raj mi daj mal keša da bom okolico bajte porihtal.« Pa sn mu nakazal sto tisoč evrov ne. Ja komu bom pa dal denar če ne svojemu sinu ne.«

»Kar se tiče mandatarstva. Še enkrat bom reku ne, jest nisem šu v politiko da bi se kregu ne. Hočem nekaj nardit za Slovenijo ne. Zlo preprosto, če bom dobu mandat za sestavo vlade ne, bom najprej povabu vse koalicijske partnerje na čevapčiče v eno znano gostilno ne, pol jih bom pa še pelal na en izlet v Veliko Kladušo da si ogledajo moj rojstni kraj ne.«

»Aja, pravzaprav sem vam hotu voščit vesel Božič ne. In vse lepo v novem letu ne. Zlo preprosto, želim vam lepe praznike in srečno novo leto ne…«

»No Jurček, zdej pa greva gledat če je kakšna parcela na prodaj ne«.

»Ja ati, moj odgovor je enak prejšnjemu«.

»Priden sine, priden ne…«

Lepe praznike želim!

Ok. A veste kaj spoštovani uredniki eDnevnika. Zobne krtačke si lahko mirne duše vtaknite v rit. Seveda se ob tem brez zadrege lahko zraven tudi smejete…

Ignoranca ki jo kažete do nas ki sodelujemo na tem portalu je res presegla vse meje. Ne ozirate se na naša opozorila, predloge in vprašanja. Nekateri uporabniki sploh ne morejo objavljati na svojem blogu, komentarji kar izginjajo v noč (uzela jih magla), da o nadležnih spam komentarjih niti ne govorim.

Ker vas za nas po domače povedano boli kurac … je to moj zadnji prispevek na ediju. Če boste zadevo kdaj le porihtali, se mogoče ob priliki še oglasim. Do takrat pa:

Nasvidenje v naslednji vojni!

Ps: Komentarji so zaklenjeni, vsem ki ste me brali pa samo lep pozdrav in srečno.

Ekola. Še malo pa bo prišlo novo leto. Nova razočaranja in skrbi, a tudi nove radosti in zmage. Ampak, brez panike. Ekskluzivno, iz prve roke ... samo za vas ... videnje dogodkov ki bodo zaznamovali našo deželo v letu 2012...

JANUAR:

Križi in težave bodo z novo vlado,

protestnike pred borzo bo oviralo sneženje in pa blato,

na Nanosu zasilno pristal bo NLP,

nepridipravi bodo spet oropali sefe NLB.

FEBRUAR:

Bo karneval na Ptuju obiskal sam presvetli Lucifer,

izkazalo se bo, da znan politik navaden je blefer,

na Pohorju bodo začeli graditi stekleno piramido,

v ligi NHL slovenski hokejist bo vsem pokazal kaj dobro je kopito.

MAREC:

Vse do Kranja bo po pivu in čevapčičih smrdelo,

ker pod Poncami kar do Bohinja se bo letelo,

v živalskem vrtu se rodila bo triglava siamska mačka,

mladino navdušila bo nova plišasta igračka.

APRIL:

Po parlamentu bo strašil glasen in hudoben duh,

med patre odšel bo znani alternativec in zimzeleni Dušan Puh,

iz vesolja nam bo mahal znan podjetnik in trgovec Mirko Tuš,

v gozdičku znane lepotičke pa bo opažena sramna, a prijazna uš.

MAJ:

Za prvi maj na Rožniku klestila bo toča,

poniknila neznano kam bo naša najlepša reka Soča,

možje postave razkrili bodo velikansko goljufijo,

na Evrosongu bo Slovenija doživela pravo polomijo.

JUNIJ:

Urška Čepin bo promovirala ultra lahke, nepropustne babje vložke,

Saša Lendero pa pokazala svoje najnovejše nesilikonske joške,

pod Dravskim mostom bo odkrita par milijonov stara mačja kost,

na Ediju pa v slabo voljo bo marsikoga spravljal tečen gost.

JULIJ:

Za rešetkami se bo končno znašel Laški milijonar,

župana Popoviča na plaži bo oklofutal reven star mornar,

Štajerci se bodo brez problema končno odcepili,

z gemajem v Totilandu osvoboditev bučno bodo proslavili.

AVGUST:

Prišlo bo do velike sex politične blamaže,

na policah dobrega soseda bo polno strupene embalaže,

na južni meji bo carinika poškodoval ogromen netopir,

po drevju zdaj lubadar bo napadel še krompir.

SEPTEMBER:

La Toya bo stopila  brez obleke pred oltar,

samomor storila bo kamela, ki Pahor od Gadafija dobil jo je v dar,

pred bankrotom znašel se bo slavni Pipistrel,

se z avtom kar v Blejski otok bo znan športnik zaletel.

OKTOBER:

Za nizko ceno na dražbi prodal se bo Elan,

vozniku na avtocesti kar naenkrat v neznano izginil bo volan,

po Triglavu, z ljubico sprehajal se bo Jeti,

se Damjan Murko neprimerno bo obnašal v znani vinski kleti.

NOVEMBER:

Z zakonom za vedno ukinjen bo Haloween,

na odvajanje od alkohola odšel bo sveti Martin,

v luki Koper se zgodil obžalovanja vreden bo kažin,

iz nočnega lokala v Ljubljani pa se valil bo gost in črn pičkin dim.

DECEMBER:

Božiček in Miklavž ostala bosta tokrat kar doma,

ker v decembru drugo leto bo prav zares konec sveta,

a tudi meni se globoko razmišljat več ne da,

zato za konec naj napišem le še…bla bla bla….

.............

Bliža se god svetega Martina. Na bogato obloženi mizi seveda ne sme manjkati hrustljavo zapečena gos. Ja, Martinova gos.

In zato vam z velikim veseljem razkrivam domači recept ki se prenaša iz roda v rod in seveda govori o pripravi slavnostne Martinove race na dan, ko kar čez noč mošt postane vino. Aha…

No, da ne bom brez veze nakladal kar začnimo:

Torej, najprej je seveda treba žival nekje dobiti. Najlažje jo je kupiti. V vsaki malo bolj založeni trgovini jih imajo. Kitajske, Vietnamske, celo Korejske so na razpolago.  Ampak pozor! Če že jemo nezdravo hrano, jejmo vsaj domačo. Iz dežele.

Zato se je potrebno malo ozreti naokoli. Raziskati bližnje kmetije in se na podlagi zbranih podatkov odločiti za nadaljnje korake. Če smo poštene sorte se bomo pač z gospodarjem zmenili za ceno in jo na legalen način prinesli domov, če pa nismo in hočemo raco nelegalno odtujiti, pa je treba vedeti da so te živali zelo nezaupljive in da je pri takem podvigu treba biti skrajno pazljiv.

Padajo na kokice. Nore so nanje zato jih je s tem najlažje privabiti. Ko se vam približajo in se začnejo mastiti takoj zgrabite prvo za vrat, s selotejpom ji ovijte kljun da se ne bo mogla dreti in nemudoma zapustite prizorišče zločina. Pri tem seveda ne pozabite na zaščitna sredstva. Rokavice, da vas raca ne popraska, kapo in sončna očala da vas ne bo kdo prepoznal in primerno obutev da jo boste lažje popihali čez drn in strn s plenom pod pazduho.

Dobro, pustimo to da res ne bo kdo mislil da kure kradem. Tudi o sami eksekuciji raje ne bi. Osredotočimo se torej na samo pripravo slastne pojedine.

Najprej raco očistimo, jo posolimo in popopramo. Nato jo nabašemo z norimi gobami, dodamo dve tabletki ekstazija in posipamo z svežimi vršički indijske konoplje. Luknje zamašimo z silikonskim kitom da se masa lepo razporedi po notranjosti, predvsem pa da pri peki vsebina ne uide iz nafilane živali.

Tako nadevano in začinjeno gos prelijemo z domačim žganjem ali pristnim štajerskim gemajem. Nekateri sicer prisegajo na Red Bull, a jaz osebno tega ne priporočam. Večkrat se je namreč zgodilo da je raca nenadoma dobila krila in odletela neznano kam. Žalujoči ostali pa so samo nemočno opazovali kako jim je praznično kosilo odfrčalo skozi okno.

Pečico medtem ogrejemo na dvesto stopinj, zadevo damo not in pečemo kake tri ure. Vmes je treba gos večkrat obrnit, jo zalivat z Laškim pivom in molit da se bo lepo zapekla. In kako vemo da je raca gotova oziroma pripravljena za požrtijo.

Preprosto.  Če se, ko odpremo vrata štedilnika, zasliši glas »ga ga ga«, takoj vzamemo v roke največjo kuhalnico in kuro narahlo pretepamo dokler ne nastane popolna tišina. Takrat vemo da se je duh ki je bil v njej za vedno preselil v večna lovišča.

Ah, kako nam je hudo.

Pa dober tek.

Zadnje čase je padlo precej kritik na uredništvo eKurnika. A glej ga zlomka. Zgleda da so končno le prišli k sebi. Iz zaupnih virov sem namreč izvedel da se bo na omenjenem portalu v ponedeljek zvečer odvijala nora zabava. V čast čarovnic. Torej veliki Haloween Party. 

Prijaznemu vabilu so se odzvale skoraj vse članice naše priljubljene skupnosti. Priprave na omenjeni spektakel potekajo na skriti lokaciji, a sem se, pod krinko seveda, nekako le uspel po domače povedano, ušunjati med njih.

Priletele so iz vseh kotičkov Slovenije in mi z velikim navdušenjem predstavile kostume ki jih bodo nosile na prestižnem žuru vseh žurov. Pa kar poglejmo kako in s čim bodo naše dame skušale očarati in zacoprati ostale obiskovalce in povabljence na ponedeljkovi fešti.

Morska deklica. Zmeraj izzivalna, čutečih ustnic in bujnih oblin. V roki drži metlo ki ji seveda služi kot prevozno sredstvo. To je najnovejši model Honda WXL TURBO s petstopenjskim menjalnikom. Okrašena je z zvezdicami iz odpadlih lusk, lasulja pa je ročno delo in je sestavljena iz različnih sort morskih alg.

Rika. Elegantna in zapeljiva. Kostum je narejen iz domačih, črnih mačjih dlak. Pod rokavi ima vgrajen žep za pločevinko Red Bulla. V primeru slabega vremena, se pravi toče, močnega deževja, vetra in megle, omenjeno pijačo pač popije, s tem dobi krila ter se tako izogne morebitnim nevšečnostim. V njeni metli Hyundai IX35 je vgrajena klimatska naprava, servo volan, dve zračni blazini ter meglenke. Spodnje perilo, ki se ga sicer ne vidi, pa je okrašeno s posušenimi zelenimi plodovi tropske papaje.

Tetka. Brez dvoma bo zvezda večera. Erotični naboj ki ga je čutiti v njeni pojavnosti ne bo ostal neopažen. Podatkov o njeni metli nam ni hotela zaupati, zato so se že pojavile govorice da naj bi šlo za korupcijo. Baje gre za model Lamborghini LP 670 diesel, kot sponzor tega luksuznega luftoplana pa se omenja župan Totilanda. Plovilo naj bi, po neuradnih podatkih, plačal kar iz občinskega sklada ki je namenjen financiranju univerzijade. Tak da…hmm…

»Ups… Kwa je pa zdej to? Od kje je pa ta prletela.. Dej na žlajf prtisn de ne bo kažin.«

TRESK

Psssssst.. To sn pa jaz... Pa ne okol govort....

Ja, še malo pa bodo minila štiri leta ko sem postal stalni član eKurnika. In ker je zadnje čase v modi da se skoraj vsakodnevno nekdo poslavlja, sem vklopil svoje male sive celice in sprejel odločitev ki načeloma ni bila lahka. A je dokončna. Da, tudi jaz grem.

Še prej pa bi se rad, preden me zalijejo solze, zahvalil vsem ki ste me podpirali, komentirali in se smejali z mano. Prav tako se globoko zahvaljujem urednikom tega portala. Brez vas definitivno ne bi postal ful kul bloger. Titula ki ste mi jo namenili me bo spremljala do konca življenja in ponosen sem na to.

Dobro, že res da sem vas kdaj pa kdaj tudi pošiljal v tri krasne in druge, vseh sort rodilne organe, a to predvsem zato ker se niste ozirali na moje prošnje, pobude in vprašanja. A zamere ni, p.... vam m....... A boste že enkrat porihtal ta kurnik da bo brez teh nadležnih reklam, komentarjev in ostale nesnage. Da o smeškotih niti ne govorim j.... vam sunce.  Ops feler, se pardoniram … maj mistejka tu mejka …

Zato vas, dragi prijatelji, znanci, ljubimke in bleferji, zapuščam. Srce mi krvavi, a tako pač je. Glava govori eno, grlo pa drugo. Nocoj sem ledik nu frej. Zato odhajam. Prav zares.

NA EN (AL PA DVA) KOZAREC VINA

ps: Če ste mislili da se me boste znebili, ste se zmotili.. Tak da ….

Aha. Zdaj mi je pa res jasno zakaj je svet v taki krizi. Očitno gospoda ki nam krojijo življenje nimajo nobenega pametnega dela. Na 24 ur.com sem namreč prebral da je Evropska unija odločila, da politiki naše preljube skupnosti žensk ne smejo več naslavljati z gospo ali gospodično. Kot glavni razlog pa so navedli da gre za seksistične nazive. ???

Prav tako morajo od sedaj naprej športnike naslavljati z besedo atlet, državnike pa s titulo. ???

Halo? Zdaj pa res ne vem ali sem jaz totalni bebec ali pa se je tem bruseljskim birokratom čisto vsem po vrsti sfuzlalo. Ljudje nimajo za preživetje, oni pa se ubadajo s takimi bedarijami.

In zdaj se resno sprašujem. Kaj pa če kdaj zaidem v politiko? Se bom znal primerno obnašat? Kako bom pristopil k ženski ki jo ne poznam in ne vem njenega imena. Ji bom rekel: »Hello bitch.« Morda: »Dober dan koza.« Z vsem spoštovanjem do domačih živali, ampak verjetno bi mi tudi kakšna krava kdaj ušla z vajeti oziroma jezika. Glede na starost oziroma stas dotične pač …

Kaj pa moški? O tem pa nič. Hmm, nas bodo obgovarjali z: »Bonn journee Osu.« Ali pa: »How are you Kaštruon.« Al pa, bog ne daj: »What are you doing Prasec.«

Hja, res ne vem kam to pelje. Dobro, zakon o kumarah so sprejeli. Morajo bit ravne. Tak pač je in basta. Se pa kar malo bojim da bo kakšnemu veleumu padlo na pamet da bomo morali moški na pregled svojega spolovila. In da bo direktiva, da mora pač pimpek stati naravnost. Ne levo ne desno ampak direkt. Hm, sicer je čudno, zdi se mi da moj bolj na levo stran sili čeprav sem po političnem prepričanju bližje desnici.

Skratka, slabo nam se piše. Ampak brez panike. Mafijozo Jankovič po najnovejših anketah že vodi, tak da vse pa le še ni čisto izgubljeno.

Ker vas je veliko, ki radi slikate in se igrate, bi bilo vseeno morda zanimivo narediti še kakšno takšno družabno zadevico da ne bi čisto vsak dan razglabljali samo o bogu in politiki.  In zato, ker se iz mojega zeljnika kar kadi od same brihtnosti je padla ideja. Igrica Kaj je to? No ja, če sem iskren, zamisel ni moja, dobil sem le pooblastilo da vam jo predstavim. Ampak, kot bi rekel dobri vojak Švejk, (pa ne samo on  ) BREZ PANIKE. 

Potekala bi podobno kot Kje sem, zato navodil posebej ni treba pisati, saj so vsa pri Morski Dečvi

Šlo pa naj bi približno takole.  Fotografirali bi en del, detajl neke povsem običajne stvari in sodelujoči bi poskusili ugotoviti kaj to je. Sodeluje lahko seveda vsak, saj ni pogojeno s tem, kje se kdo potika, pač pa samo z idejo kaj in kako poslikati zadevo, da bi jo bilo čim težje prepoznati.

Morda bi bilo smiselno da lahko vsak ugiba, recimo trikrat, da ne bi bilo tako kot pri Kje sem ko eni in isti ugibajo in googlajo v nedogled in s tem pravzaprav niti ne dajo možnosti rešitve drugim. Ampak to je samo moje mnenje. Izboljšave, oziroma predlogi da bi bila igra še bolj zanimiva so absolutno dobrodošli.

Štafeto seveda prevzame zmagovalec. To pa je tudi vse. Nagradni sklad je zaenkrat prazen, tak da .....

Probat ni greh, zato začnimo: Morda se komu sanja: Kaj je to?

Hm … Kar nekaj vidnih članov in članic našega kurnika me je opozorilo na nenavadno dogajanje na eDnevniku. Govori se namreč da je Jureta obsedel hudič! Ja, tistega simpatičnega Jurčka, ki nam zmeraj pošilja sonca in skrbi da imamo tako lepo vreme.

Ker imam v izganjanju hudiča kar nekaj izkušenj, sem se odločil da temu naredim konec. Obsedenost je resna stvar, zato sem sklenil da ga obiščem in mu pomagam. Kot priznan exorcist imam namreč posebno dovoljenje svetega sedeža ki mi omogoča da posredujem v takih primerih.

V zadnjem času se je pojav demonov ki so se naselili v telesa navadnih ljudi razširil preko vseh razumnih meja. Dela imam torej preko glave, zato pri samem obredu nujno rabim pomočnika. In sem se spraševal koga naj prosim za sodelovanje.

Najprej sem pomislil na Mariosa. Z njim sem že sodeloval pri ustvarjanju virusov, a žal nima časa. V Beogradu še zmeraj išče Jovanko, tak da … Nato sem se spomnil na Možakarja. On bi mi sigurno znal pomagat a kaj ko še zmeraj ni dokončal tiste škarpe, zato, hmm … tudi on odpade.

Potem pa mi je kliknilo. Ja seveda. Sime bi bil pravi. Je pošten, prijazen, skratka človek na pravem mestu.

Ponudbo je sprejel. In sva šla.

Ležal je na kavču in naju gledal. Z velikimi, krvavo rdečimi očmi. Z globokim glasom je v nerazumljivem jeziku nekaj momljal v naju. Roke je imel stisnjene v pest, glavo je obračal za sto osemdeset stopinj in opletal z jezikom.

Definitivno! V Jureta se je naselil satan!

Sime me je pogledal, dal sem mu znak da se obred lahko začne. Še prej sva ruknila en šnopc za pogum, potem pa se je začelo…..

Noodles: »Jure, auxilium adverus satanistikus … zlobni duh, zgin iz tega telesa … spiritum santus … dej gmah. ..«

Jure: »hohoho … Kje so nune … hehehe … p … pip pip pip …«

Sime: »Ej Nudls, dej ga poškropit s teranom. Pa cvetačo mu dej v usta.«

Noodles: »Čak mal, cvetače nimam, bom kar s česnom probal. A mislš da bo nucalo?«

Sime: »Eh, ma to je za vampirje. A nis reku da mu moraš nekaj brat?«

Noodles: »Ma sej je isti ku ..pip pip .. Aja, čak da mu preberem en odstavek iz …. hm, porka malora, nism tapravih buku prnesu.  Sam od Salome imam tisto knjigo, mrbit bo pa vseenu dabru.«

Jure:»grrrrrrrrrrrrr…ne maram decov, pa terana tud ne..hočem bejbe.. grrrrrrrrrrr… nune nune…. jeb..  pip pip pip …. «

Noodles: »Satan, pust pr mir našga Jureta. Pejt nazaj od kuodr si pršu. šc šc šc.  Zver hudobna, krucefikus pikus canalis analis…«

Sime: »Mater, a si ti videl kako ga je ruknlo gor v luft?«

Jure:»hohoho…dežja….toče….neviht…hohoho…grrrrrrrr piz .. pip pip pip«

Noodles: »Čak de ga žlofnem enkrat gor po ksihtu.«

Sime: »Orng si ga žlofu. Zgleda da je zaspal. Uf, sn se zmatral.«

Noodles: »Hehehe, pa sva ga servisirala.«

Čez dve uri:

Jure: »Dobro jutro. Malo sem zaspal. Ja, kdo sta pa vidva? Nekaj sem sanjal pa ne vem kaj. Sonca.«

Noodles: »O, dobro jutro. Sonca tud tebi. A se dobro počutiš? Rabiš kaj?«

Jure: »Ja, super sem. Ma, nič ne rabim, edino nekam utrujen sem. Kakšen film bi pogledal da se mal zrelaksiram. Sonca.«

Sime: »Kakšen film bi pa gledal? Ti ga grem iskat v bližnjo videoteko.«

Jure: »Super. Potem mi pa prinesi Nune plešejo. Tist me zmeraj nasmeji.. Sonca.«

Noodles: »Pišuka Sime, spizdiva midva čim prej od tu. Temu ni pomoči. Čao Jure. Sonca.«

Jure: »Sonca, sonca..hohohohoh..«