Stiskali sta se ob moje telo. Čutil sem nežne, mehke dlani kako drsijo po gladki, goli koži. Prefinjeno, z občutkom, sta mi z dolgimi nohti po hrbtu puščali vžganine strasti. Strastno grizljanje ušesnega mešička je podžgalo slo.. Pobožal sem vročo črnolasko po obrazu. Privila se je k meni, se igrala z mojo bradico in predla od užitka.

Plavolasa lepotička me je vzburjala z sladkimi poljubi. Njen mehki jeziček je okušal vonj mojih nog. V navalu poželenja sem jo prijel za roko. Odmaknila se je. Igrala se je z mano. Hotel sem jo objeti…. Takrat pa je zasadila kremplje vame….

P…. materinu.. Je… ti sunce..

Jao, kakšna budnica. Saj, Kloti mi je napisala v enem komentarju da so baje sanje vsakega moškega sex v troje. Ja, to že drži, a ne s take sort mačkami. Nič ne bi imel proti če bi me prebudili dve dobri bejbi. Valda se jih ne bi branil. A da me zjutraj obdelujeta dve mucki od katerih je eden celo moškega spola je pa le malo prehuda. Halo???

Sicer pa me je skoraj kap ko sem pregledoval posledice jutranje naslade. Popraskan vsepovsod. Po nogah, po rokah, po trebuhu. Kot kakšen mlajši pubertetnik ki je svoje prve seksualne izkušnje nabiral v prvem grmovju ki je bil na razpolago.

Ampak dobro. Preživel sem tudi to izkušnjo. Dopusta je za letos konec, jutri grem novim delovnim zmagam naproti, rane se bodo itak zacelile, ostal pa bo spomin na moj prvi trojček.

Samo nasmeh bo bolj grenak……..

je dala idejo. Rika je prešla od besed k dejanju. In nastala je sladica. Banoffee. Slastna, osvežujoča in greha vredna. Hvala Zuzi, hvala Rika.. njami..dober tek...

Pa dobro no… Saj redko sanjam mokre sanje, a tu pa tam si v carstvu snova le privoščim kakšen film. Priznam, tudi Nino Osenar sem že držal za joške. Pa Sharon Stone mi je razkazala svoje mednožje, da o lezbičnih scenah neznanih lepotičk niti ne govorim.

A kot bi rekla naša morska bejba, prav nobl se mi zdi da o moških v mojih nočnih projekcijah ni ne duha ne sluha. Hvala bogu da je tako. Kar zgrozim se ko pomislim na morebitno sceno kjer se groba roka znanega ali pa neznanega osebka močnejšega spola dotika gole kože mojega telesa. Brrrrrr…Ne, to ni zame..

Ampak, podnebne spremembe puščajo sledi tudi v moji psihi. Postal sem popustljiv. Kar preveč. Ne vem kaj se dogaja z mano. Kot zaprisežen roker, občasni uživalec marihuane in alkohola, lomilec ženskih src, (no ja, o tem bi se dalo kakšno rečt) si ne bi nikdar mislil da bo tv pilot kar sam od sebe večkrat na dan prešaltal na tv Golico. Porka svet, vse pesmi od Slakov, Henčka in bratov Poljanšek znam na pamet. Nerad priznam, a goveja muzika mi je zmeraj bolj všeč.

To pa še daleč ni vse. Čase, ko sem s klapo hodil na koncerte Iron Maiden, Deep Purple, Boba Dylana, Joa Cockerja in ostalih zvenečih svetovno znanih imen so zamenjali Giboni, Oliver Dragojevič, Helena Blagne in…o džizus… Jan Plestenjak..

Ampak moram biti pošten. Petkov koncert ki sva ga na željo moje najdražje obiskala ni bil slab. Še zdaleč ne. Prav prijeten žur je bil. Še danes mrmram tisto njegovo »Od pekla do raja«. Pa tudi to drži da je Jan prav simpatičen kar navsezadnje priča tudi veliko število lepih deklet ki so se kar topile ob njegovem miganju oziroma žvrgolenju. Ja, prav spolzka tla so bila.. No, možno je da je morda v gužvi natakar polil kakšen sok, a zdi se mi da je vlaga butala od drugod..

In seveda, po napornem večeru je prišel čas počitka. Človek bi pričakoval da se mi bodo v sanje prikradle pomanjkljivo oblečene potne mladenke ki so na koncertu razkazovale svoje čare.  A se niso. Zgodila se je katastrofa.

Prvič v življenju sem sanjal moškega. In to ne katerega koli. Ajd, da bi bil vsaj Plestenjak, potem bi nekako že preživel. A na vhodnih vratih se je pojavil nihče drug kot prvak Slovenske ljudske stranke Radovan Žerjav. Ja pismu, kje sem pa njega našel. Razlagal mi je da je prvič v teh naših krajih in da so mu zelo všeč. In da bi rad podaljšal bivanje pri nas a ima en problem. Nima prenočišča zato me lepo prosi če lahko prespi pri nas…  Z nasmeškom na ustnicah sem ga povabil naprej. In mu razkazal sobo kjer bo preživel noč…

Nato sem se prebudil. Premočen in zmeden.. A srečen..

Bil je samo še en pocukran film ki z realnim življenjem nima nobene zveze.. Pa še ta je bil kratek in nedokončan. Na srečo..uf….   

Ne spomnim se kdaj sem nazadnje jokal. No, kot otrok sem sigurno včasih spustil kakšno solzico. Potem pa…so postale moje oči kristalno jasne. Saj ne da bi bil neobčutljiv, a žalost, poraze, pa tudi veselje pač pokažem na drugačen način.

Kar pa je slabo. Vsaj kar se tiče lepote. Govori se namreč da naj bi tisti ki veliko joče, imel lepe oči. V tem primeru sem torej prikrajšan. In s tem sem se nekako sprijaznil. Saj navsezadnje lepota tudi ni vse. Mična mladenka v mini krilu ostaja pač čudež narave pa če jo gledaš skozi takšne ali drugačne teleskope.

A kljub temu opažam spremembe. Ne vem, nisem se še odločil ali mi gre na bolje ali na slabše. Dejstvo je da zadnje čase večkrat motno vidim. Pa tudi papirnate robčke imam skoraj vedno na dosegu roke. Za vsak slučaj. Če mi kaj mokrega spolzi po licu. In da se zaščitim pred poplavami in naraslimi vodotoki.

Kako naj za božjo voljo ostanem ravnodušen nad vsem kar se zadnje čase dogaja pri nas in v svetu. Če me spomin ne vara sem prvo ganjenost začutil ob izjavi Boruta Pahorja da komaj preživi s tri tisoč evri plače. Res se mi je zasmilil v dno duše.

Nato sem hlipal od sreče nad dobrimi predstavami naših nogometašev na svetovnem prvenstvu. Predvsem pa ob sprejemu v našem glavnem mestu in ganljivem govoru župana Jankoviča in ostalih prisklednikov.

Dokončno pa me je zlomilo ob včerajšnji paradi ponosa. Saj človek ne more verjeti kakšna krivica se jim godi. Še sreča da sta bila tam prisotna tudi ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal in predsednik državnega zbora ki sta jim zagotovila tudi dovolj organov pregona. Za vsak slučaj. Da ne bi bilo incidentov.

A čudno je. Nisem peder a občutek imam kot da ga mi vsak dan nekdo poriva v rit. Na suho. In to brez kondoma. Ampak za to je verjetno Janša kriv.

Kakor koli že, res mi gre na jok. Se mi že temni pred očmi. Sigurno bo nevihta. Začenja se namreč Oprah Winfrey Show. In vem da me ne bo razočarala.  

Tako pač je. Hvala bogu da je na svetu toliko gorja pa tudi veselja zaradi katerega bodo moje oči, zaradi joka, postale lepše.. smrk, smrk, smrk, smrk

Slovenija ima talent. Show, ki se v nedeljo končuje z velikim spektaklom v hali Tivoli ima brez dvoma veliko privržencev.

Vse lepo in prav. Tudi sam ga včasih z veseljem pogledam, a vendar me pri celi stvari nekaj moti.

Dobro, razumem da se na take ali drugačne avdicije prijavlja staro in mlado. Razni debili tako ženske kot moške vrste ki so pripravljeni narediti praktično vse za tistih pet minut slave so mi pravzaprav všeč. Če uživajo v tem da se blamirajo pred vesoljnim avditorijem, naj pač se. To je njihova stvar.

Moti me torej…starostna meja nastopajočih. Navzgor, tu seveda ni problema. Nedolgo nazaj je na britanskem talentu osemdesetletna babica dobesedno očarala tako žirijo kot tudi publiko. To isto je pri nas naredila deklica z imenom Lina.

Simpatična punčka čudovito poje. Ob njenem samozavestnem nastopu se je orosilo marsikatero oko. Je glavna kandidatka za zmago in posledično nagrado petdeset tisoč evrov.

Vsaj tako se govori in piše po razno raznih medijih. Na Facebooku ima celo svoj profil in seveda vse mogoče telefonske številke na katerih lahko glasujete zanjo. Cena klica je baje samo dva evra. Pa pustimo to.. Dejstvo je da je mala princeska stara sedem let.

Ja ljudje božji. Mala ima sedem let !!!!

Pa jo že kujejo v zvezde. Ja dobro no, a ne bi bilo bolj normalno da bi se igrala z Barbikami in plišastimi medvedki, nastopala na šolskih proslavah ter igrala s svojimi vrstniki. Sta denar in slava res tako pomembna da ju, vsaj po mojem mnenju, starša dobesedno prodajata. Saj nič ne rečem, ima talent. Tu ni nobenega dvoma. A naj najprej izživi svoje otroštvo, za uresničitev svojih sanj ima več kot dovolj časa.

Kaj pa če ne zmaga?

Upam da bo prevladal razum. In zdrava kmečka pamet. Da bo zvezdica ki je bila vržena v orbito zasijala takrat ko bo za to napočil čas.

En glaš vina mi dej

prej ku voct z njega rata

dej nu malčk se nasmej kelnarca muoja zlata

ncuoj sn ljedik nu frej…

la la la la

Šit…. Stop!.....Policija.

»Dober dan. Kontrola, vozniško in prometno prosim.«

»Ja, sam moment da najdem.«

Bemti sunce, kje sta me ta dva varuha miru našla. Jaz pa nič pripet, pa prednja luč mi ne gori.

Saj drugače se vedno pripasam, ko pa grem na bencinsko ki je oddaljena nekaj sto metrov pa priznam da večkrat kršim zakon.

»Je bilo kaj alkohola?«

»Ne. Seveda ne. Ko vozim nikoli ne pijem. Samo zvečer ko je avto v garaži.«

Miličnik, ki je vsaj po videzu pravkar prišel iz policijske valilnice organov pregona iz Tacna, me je sumljivo pogledal. Ne vem zakaj, a sklepam da je verjetno mislil da sem zadet. Se bom moral zvečer v ogledalo pogledat in ugotovit če res dajam od sebe take signale

»Gospod, uporaba varnostnega pasu je obvezna. Pa žarnico bo treba zamenjat.«

»Ja, saj vem da sem v prekršku. Malo sem zmeden. Slab dan je za mano. Težave v službi, par minut nazaj mi je pa še punca dala dvojko. Ne morem verjet, kar sms je poslala in v njem napisala da je med nama konec.«

»Razumem da vam je težko in da vas je prizadelo a to še ne pomeni da ni treba spoštovati cestno prometne predpise.«

»Saj se zavedam tega. A ne morem si pomagat. Kar na jok mi je šlo ko sem vžgal avto in je bila po radiu ravno pesem od Iztoka Mlakarja. Srce se mi je trgalo od bolečine zato sem na pas kar pozabil. Se oproščam, to se ne bo več zgodilo.«

Hehe, Imel sem ga v šahu. Nasedel je. Ni vedel kaj naj naredi. Zazrl se je v moj žalostni obraz in vedel sem da mi bo pogledal skozi prste.

»Dobro, naj vam bo. Tokrat vas samo opozarjam, drugič pa… Pa žarnico zamenjajte. Srečno vožnjo.«

Baj baj modri angeli. Več sreče prihodnjič. Ma kej vi mislte da sn jest mona? Proračunsko luknjo ne boste polnili z mojim denarjem. Sem vam par dni nazaj plačal dohodnino. In zaenkrat je to od mene vse. Najdite koga drugega da vam bo polnil vrečo. Amen.

Mrak se nardu je že, ncuoj so zvjezde res krasne

muj ti buh ma jih je, an če kjera uhasne

kuos neba z njo umre

anu malčk manj luči, je ostalo za tabo

ma ncuoj pije se mi, ncuoj jest vina bi rabu

da bi mi svjetlo v temi

la la la la la

Jebela cesta, kaj hudiča kmetje dajajo živini za jest da ta gnojevka tak smrdi? ufff

»Spizdi mi kreditno kartico, nato z njo kupuje najboljše znamke oblek in škornjev, hodi na masaže in blatne kopeli, hoče imeti popolne pore in idealno kožo - vse z mojim denarjem! Če gledam televizijo ne smem rigat in ne prdet, spijem lahko en pir na dan in tri na teden, ampak mora biti ona zraven. Prijateljev nimam, ker je rekla, da jih ne rabim.
In za vse to je kriv Cosmopolitan in podobne revije, zaradi katerih se ženske razvajajo. Moška rasa gre v maloro.«

Ja, slabo se nam piše. Res smo ogrožena vrsta.

Z nostalgijo se spominjam dni ko sem malo potrebo lahko opravljal za vsakim grmom, ko ni bilo treba spuščat pokrova od straniščne školjke, ko sem zraven kavbojk lahko imel kakršne koli nogavice in majice pa ni bilo nujno da so barvno usklajene ter pazit kako se obnašam in s kakšnim tonom govorim...

Časi, ko sem na plaži vedno izbiral mesto za sončenje zraven brhkih deklet da sem lahko nemoteno občudoval njihove bujne obline, žurke s prijatelji do jutranjih ur ter partije pokra ob hladnem pivu so na žalost za vedno odšli na smetišče zgodovine.

Postal sem deklica za vse. Kosim, sadim, šravfam, švasam, perem, pleskam in sesam. Zraven pa še malo v kuhinji pomešam, pa tudi gate in ostale cote na balkon obešam. Skratka, ni da ni!

Ampak…. V Ženevski konvenciji piše da imamo tudi moški svoje pravice. In za te se bom boril do zadnje kapljice krvi. Teror ki se izvaja nad mano bo trajal samo še do enajstega junija. In nič več. Od takrat naprej mora biti v bajti gmah. Nobenih opravil ne bom sprejemal. Samo nujna vzdrževalna dela.

Začel se bo namreč nogomet. In te najbolj pomembne postranske stvari na svetu nikakor ne smem zamuditi.

Napolnil bom hladilnik s pijačo in jedačo. Si izboril najboljše mesto na sedežni pred televizijo. Izklopil telefon in poslal sosede na dopust v Honduras…..

A še preden bo sodnik zapiskal začetek prve tekme moram moji najdražji napisati nekaj pravil o sami igri. Da ne bom vsak dan posebej razlagal kaj hudiča pomeni prepovedan položaj, zakaj se ob vsakem doseženem golu igralci poljubljajo in objemajo, pa čeprav niso pedri. In čemu se fuzbaler valja po travi in zvija od bolečine, kljub temu da se na počasnem posnetku jasno vidi da se ga nasprotni igralec ni niti dotaknil….

Tako, zdaj pa še mal popeglam, pa šipe opucam….Da bo razgled čim bolj jasen…..

Citat na začetku ni zrasel na mojem zelniku. Zasledil sem ga na nekem forumu. Upam da avtor (mordred) ne bo jezen name ker sem ga kopiral…  

»Dober dan. Bliža se 6 junij ko se bomo državljani Slovenije na referendumu odločali za ali proti arbitražnem sporazumu ki naj bi, vsaj po zagotovilih naše vlade, dokončno rešil vprašanje meje med dvema prijateljskima državama. Slovenijo in Hrvaško.

Po najnovejših raziskavah je skoraj tretjina anketiranih še neopredeljena, zato na eDnevniku z velikim veseljem in ponosom pozdravljam predsednika vlade gospoda Boruta Pahorja ter voditelja opozicije gospoda Janeza Janšo. Hvala da sta se odzvala mojemu povabilu in pristala na soočanje ki bo, vsaj upam tako, dalo odgovore na vsa nejasna vprašanja.«

»Gospod Pahor, sta se v zadnjem času z šefico vlade republike Hrvaške kaj slišala oziroma srečala?«

Pahor:

»Seveda. Z Jadranko sva nenehno v kontaktu. Pred kakšno uro sva govorila. Pravi da jo boli kur.., oprostite, glava, nekaj jo trga v križu, pa še PMS jo daje.«

Janša:

»Oprostite, to so grobe insinuacije. Po mojih podatkih ki jih imam gospa Kosor nima več menstruacije zato je to, milo rečeno, zavajanje javnosti.«

Pahor:

»Krucefiks, na srečanju v Kranjski gori mi je zaupala da nujno potrebuje tampone. Osebno sem šel v trgovino in ker jih je zmanjkalo sem ji kupil vložke.«

Janša:

»Ostro protestiram. Po navedbah mojih sodelavcev ste ji res kupili vložke. In to zidne. Verjetno bo kakšno vašo sliko obesila na steno. To je zapravljanje davkoplačevalskega denarja.«

Pahor:

»So What? Za mene to ni nepremišljeno trošenje proračunskih sredstev. Za prijatelje si je treba čas vzet .. in denarnico odpret.«

»Torej, gospod predsednik, za vas je ta sporazum dober. Pa nam lahko garantirate da bomo dobili teritorialni stik z odprtim morjem?«

Pahor:

»Ja ljudje božji, stik vendarle že imamo. Noben arbiter nam ga ne more vzet. Glejte, vsak pravi Slovenec je verjetno že bil na Triglavu. Od tam se v daljavi lepo vidi naš izhod v mednarodne vode. Do koder nam seže pogled, do tam je naš teritorij. In od tega ne odstopamo.«

Janša:

»Gospod Pahor, to so neumnosti. Ko sva z Urško nekaj dni nazaj preplezala severno Triglavsko steno o stiku ni bilo ne duha ne sluha. Bila je magla svuda, magla oko nas.. So pa imeli na Kredarici izvrstne vampe.«

Pahor:

»Če lahko pojasnim še tole. Hrvaška je pravzaprav zelo prikrajšana država. Glejte, čez mesec dni se bo začelo svetovno nogometno prvenstvo. Mi smo se na njega uvrstili, oni pač ne. Mi smo v Evropski uniji, oni so še vedno v čakalnici.  Mi bomo pomagali Grčiji, njim ne bo treba. Pa saj ne moremo biti tako hudobni da bi obdržali cel Piranski zaliv, Jorasovo domačijo, Trdinov vrh in tistih nekaj hiš ob Muri in Dragonji. Za dobrososedske odnose je treba tudi nekaj žrtvovati.«

Janša:

»Oprostite, treba je povedati tudi tole. Vse niti tega, za nas škodljivega sporazuma so v rokah foruma 21, udbomafije in Kučanovega klana. Zato apeliram na državljane da na referendumu obkrožijo proti.

Zdaj pa moram domov. Urška peče palačinke. Čokoladne…njami..«

Pahor:

»Grem jaz pa na en Red Bull.. Da mi da krila.. Al pa na en čaj s šnopčkom. Da bo vsaj eden od vseh metalno zaostalih poslancev in ministrov v parlamentu normalno zadet.«

»Tako, to je bilo vse. Verjetno vam je sedaj vse jasno. Odločite se po svoji vesti. Hvala za pozornost. Lep pozdrav in nasvidenje.«

Halo? A sem jaz to prav slišal? Oprostite gospod bivši komunist, a se vam ne zdi da mlatite prazno slamo?

Sprašujem namreč vodilnega sindikalista Dušana Semoliča. Zasledil sem odlomek intervjuja ki ga je ob praznovanju prvega maja dal za nacionalno televizijo. V njem poleg ostalih floskul ki so bile v prejšnjih dneh železni repertoar borcev za pravice tlačanov pravi da ga skrbi naraščanje revščine med brezposelnimi.

Čakaj malo. Tu nekaj ne štima. Glede na stolček ki ga zaseda bi bilo po mojem mnenju bolj logično da bi ga skrbelo za tiste ki hodimo v službo. Nič ne rečem, marsikdo ki je izgubil zaposlitev je v težkem položaju. Za te naj pač poskrbi država. Kako, ne vem. A dokler bo brezdelje nagrajeno skoraj tako kot delo, ne govorit neumnosti. Saj nisem kreten, tudi sam bi bil raje doma. In preklinjal vse po spisku. In jamral kako majhno pomoč dobivam. Ter se smejal v brk vsem ki vstajajo ob petih zjutraj in hodijo v tovarne da preživijo sebe in svoje družine.

No, jaz imam srečo. Budilka me vrže v luft šele ob pol šestih. In danes mi ni bil problem skočit iz postelje. Z radostjo v srcu. Ker sem vedel da bo del mojega zaslužka šel v dobrodelne namene. Naslednja tri leta bom z nasmeškom na ustnicah pomagal državi ki ima v lasti več kot dva tisoč otokov, ki prireja razkošne olimpijske igre, kjer je povprečna bruto plača za nekaj sto evrov višja kot je naša, ki ima izjemno kulturno dediščino in razvit turizem, a se je znašla pred bankrotom. Ja, uboga Grčija. A nič bat, jo bomo že rešili. Upam le, da na nas, evro birokrati ne bodo pozabili.

Je pa malo manjkalo da nisem pristal na naslovnici rumenega tiska. Sosedske odnose je treba negovati, to vsi vemo. Zato sem se prijazno odzval na povabilo mejaša in šel na njihovo klopco na popoldanski klepet.

Imajo velikega, kosmatega, črnega psa. Kot kakšen medved je. Lepa živalca iskrivih oči. Ležal je tam pred mano, zadovoljno migal z repom, strigel z ušesi in me prijazno pogledal ko sem ga nežno pobožal po glavi.  

Naenkrat pa mrcina skoči name, me s tacami objame okoli pasu in …  začne občevat z mojo desno nogo.. Pišuka s kakšno ihto je suval. Komaj smo ga umirili.

Sosedo je oblila rdečica, midva z mejašem pa v krohot. Ja kaj pa naj bi drugega.

Ko sem odhajal proti domu sem premišljeval. Dobro, da me država in vreme jebeta sem se nekako navadil, delodajalcu se itak ne pustim, da pa psi masturbirajo na moji okončini je pa vseeno preveč..

Narobe svet vam rečem…..     

Bili smo dobra klapa. Žurerji in bleferji. In ona je bila del tega. Črnolaska, za katero se je obrnilo marsikatero moško, pa tudi žensko oko, je predvsem z mojo pomočjo sčasoma vstopila v ulično druščino ki sem ji pripadal. S sproščenostjo, smislom za humor ter splošno razgledanostjo je pritegnila mojo pozornost.

Postala sva prijatelja.

Večeri, ob kozarčku vina in drugih prepovedanih substancah so bili nepozabni. Neprespane noči v zamaknjenih kotičkih zakajenih lokalov, mladostna razigranost ter zaupni pogovori so postali stalnica najinega druženja ki so vez sorodnih duš le še bolj utrdili. Postal sem njen angel varuh. Na videz pogumna in odločna punca je namreč v sebi skrivala krhkost in ranljivost ki ni bila vidna vsakomur. Zid, ki si ga je zgradila okoli sebe je porušila samo zame. In zato sem ji hvaležen.

Razen nedolžnih poljubov in nežnih dotikov ki sva si jih izmenjala ob kakšnem praznovanju med nama nikoli ni preskočila iskrica ki bi najino razmerje peljala v drugo smer. Vsaj z moje strani je bilo tako. Dokler…

Ja, dokler me ni povabila domov na kavo.

Takrat pa sem prvič pomislil na to kako lepa je. In začutil vznemirjenje. In željo. Spraševal sem se, če ona čuti isto. In si želel da je temu tako..

No, vabilo sem seveda z veseljem sprejel. A cel večer sem zbiral pogum, koncentracija med igro biljarda je bila na psu tako da sem bil deležen kar nekaj začudenih pogledov. Ura pa je neusmiljeno tekla. Priznam, bil sem živčen. In žejen. In zmeden….In nisem mislil na barcafe.

Ura je kar naprej tekla…tik tak…tik tak…tik tak…

Tam okoli polnoči pa sem se odločil. Grem, ni druge.

Tema. Pasji lajež v daljavi. Pridem pred hišo. Ugasnjene luči. Vse spi..

Previdno, po prstih se skoraj priplazim za bajto. Pišuka, deset oken ima. Kaj nardit.

Nič, naberem par kamenčkov in jih po instinktu začnem metati v šipo.

Par minut tišina, potem pa..se počasi odpre okno. Zagledam sivo glavo ki mi z zaspanim glasom reče:

» Ne vem no, če imaš meni kaj za povedat daj na brzino da  grem nazaj spat, drugače pa mislim da si okno falil..«

Pobral sem šila in kopita, randi je šel v maloro. Osramočen sem šel spat, čeprav očesa celo noč nisem zatisnil. Ni treba posebej poudarjati da sem moral požreti marsikatero na ta račun.

In kaj je bilo s kavo. Ja, še večkrat sva jo pila a pri tem je tudi ostalo. Potem pa so se najine poti razšle. Par dni nazaj pa sva se po dolgih letih spet videla. Mahala mi je ko sva se z avtom peljala drug mimo drugega. In mi podarila nasmeh..Ki je včasih obetal…..

Kocka je padla. Po tehtnem premisleku sem danes pogumno vstopil v občinsko stavbo in županu lastnoročno izročil fascikle s spisi in akti ki brez vsakega dvoma dokazujejo da izpolnjujem vse pogoje za beatifikacijo.

Če razložim bolj preprosto. S tem, ko je prvi mož naše skupnosti sprejel omenjene listine se lahko nemudoma začne postopek dokazovanja avtentičnosti predloženih dokumentov na podlagi katerih me bodo krajevni veljaki svečano razglasili za blaženega. Po nepreverjenih govoricah  naj bi se to zgodilo za praznik osvobodilne fronte 27 aprila 2010.

Čeprav je za pridobitev omenjenega naziva ponavadi potrebno dolgotrajno in mukotrpno preverjanje podatkov pa mislim da bo v mojem primeru šlo vse dokaj hitro in gladko. Izpolnjujem namreč prav vse pogoje. Plačujem davke in vseh sort položnice, ne ubijam in ne kradem, še lažem zgolj po potrebi. Sem zvest in prijazen, domovini lojalen, tu pa tam celo malo zabaven.

Glavna prepreka pred katero se ponavadi lomijo kopja znanstvenikov, zgodovinarjev in filozofov ter drugih mislecev pri končni odločitvi, so čudeži. Vsak kandidat mora namreč imeti dokazilo da je v teku svojega življenja sodeloval pri najmanj enemu nerazložljivemu, nadnaravnemu, skrivnostnemu dogodku.

Tu pa sem najmočnejši. Tudi z medicinsko znanostjo namreč ni mogoče ugotoviti kako in kam je izginil mozolj ki je še včeraj zvečer krasil moje čelo. Enostavno, spak, ki ga še v puberteti nisem imel na tem mestu je čez noč pobral šila in kopita. Ni ga več. Še pomahal ni v slovo. Odšel je brez pozdrava, brez sledu. Fascinantno. Nepojmljivo.

Dokumentacija je torej nared. Vsi formalni postopki naj bi bili končani v nekaj dnevih. Potem bom uradno postal blažen. In sledila bo velika fešta. Fredi Miler, Damjan Murko, Werner, Korado in Brendi, so samo nekatera imena naše estrade ki bodo prisostvovale pri inavguraciji mojega svetniškega sija. Upam da bo vreme. In čim več brhkih mladenk. Da bom vsaj blažen med ženami. Vljudno vabljeni.

Ja, jutri zvečer bo naša deželica spet čista. In lepa. In oh in sploh…

Da ne bo pomote. Absolutno podpiram akcijo ¨Očistimo Slovenijo v enem dnevu¨, a ob tem se mi poraja kar nekaj vprašanj.

Kaj za vraga je s to državo da morajo ljudje opozarjati na divja odlagališča in kupe smeti ki se kopičijo na neprimernih mestih. Halo??? A nimamo ministrstva za okolje in prostor ki naj bi skrbelo za te stvari? Kaj pa delajo razni inšpektorji in organi pregona. A ni njihova dolžnost da raziščejo take primere in kaznujejo osebe ki nesnago puščajo na vsakem koraku.

No ja, verjetno nimajo časa. So preveč zaposleni sami s sabo. In z aferami ki jim ni videti konca. V prostem času pa se še malo jebejo s psi…..

Le kam so nas pripeljali naši politiki ki že skoraj dvajset let praznijo svoje polne riti po naši deželi, da državljani samoiniciativno barvajo ograje po vsem svetu znane Lipice? A ni sramotno da visoki uradniki vladajoče garniture pred tv kamerami vzhičeno izjavljajo da tovrstne akcije podpirajo. Naredijo naj barabe nekaj da res ne bo šlo vse v maloro. Saj navsezadnje so zato na položajih, ne pa da za svoje nedelo vlečejo mastne plače.

Skratka, bojim se da Slovenija jutri vsega dreka ne bo počistila. Premalo kontejnerjev je, da bi vanj stlačili in predelali vse Kekce ki nam tako ali drugače krojijo življenje.

Pa še nekaj. Nič ne pomaga dobra volja in dober namen če se v glavah ljudi ne bo nekaj spremenilo. Trepljanje po prsih samo zato ker si pač sodeloval pri tem projektu, naslednji dan pa v prvo grmovje vržeš prazno pločevinko piva je Sizifovo delo. Zato še kako drži tisti pregovor da je treba najprej počistiti pred svojim pragom. Mišljeno v dobesednem smislu.

Zato svečano izjavljam. Počistil bom trdi disk v moji glavi. Zbrisal vse grešne slike, misli in načrtovana dejanja. Dal si bom skozi antivirusni program NOD 32 da me očisti zlobnih virusov in druge škodljive navlake. Sprostil bom prostor v mojih malih celicah ter v spomin spet z velikim veseljem naložil nove fotografije, filme in ostale dokumente prelestnih mladenk ki počasi, a vztrajno, iz dneva v dan, slačijo zimska oblačila…

Ku ku, pomlad je že tu…

Zdi se mi da so časi nedolžnih mladenk ki so skrbno čuvale deviško kožico za svojega in edinega princa na belem konju že zdavnaj minili. Seveda so tudi izjeme a stil in tempo življenja, liberalen pogled staršev na to tematiko ter večja ozaveščenost pa tudi lažji dostop do slikovnega in filmskega materiala seksualne vsebine so mlade brez dvoma spodbudili k temu da se je starostna meja prvih spolnih odnosov drastično znižala.

Ne vem če je to prav ali ne. O tem ne bom sodil. Za svoja dejanja odgovarja vsak zase. A tudi še tako stroga in dobronamerna vzgoja ne pomaga če pa se na vsaki bencinski črpalki in trafiki, pa tudi po raznih trgovinah, na policah bohotijo mamljive in pohotne lepotičke. Da televizije in interneta sploh ne omenjam. Skratka, Špelce vseh sort. Obrite, kosmate, suhe in vlažne, gladke in sladke. Ja kaj hudiča frocovje ne bo čist zmešano. Še jaz sem, pa nisem več najstnik..

A pustimo to. Torej, izguba nedolžnost je povsem normalna stvar. O načinu kako do tega pride pa bi se že dalo razglabljati. Imam izkušnje. Neprijetne. Boleče.

Bil sem namreč skoraj posiljen.

Da se bo to kdaj meni zgodilo si pa res nisem mislil. A se je. V soboto. Na tleh. V spalnici.

Z mojo simpatijo sva namreč sestavljala pohištvo. Pretiranih zapletov kljub stotine vijakov in raznoraznega okovja ni bilo. A glej ga šmenta, ko sva sestavila omaro mi je vžgalo da sem pod drsnimi vrati pozabil priviti par šravfov.

Ni bilo druge rešitve kot da sva omaro nagnila na steno. Ker je bila spomladanska utrujenost še vedno prisotna in se mi za vsak vijak pa res ni dalo vstajati, sem se ležeč na hrbtu v žaru borbe z vso ihto odgnal z nogami in rokami po gladki talni površini na drugi konec omare.

Takrat sem ga začutil. Hotel je zlesti v mojo rit. Dobesedno. Blažilec vrat je silil vame. Na grob in potuhnjen način je hotel oskruniti moje devištvo.

A nisem se dal. Stisnil sem ritnici in v jezi dejal: »A si ti vidla pohotneža?«

O tem da bi človek pričakoval kakšno nežno in tolažljivo besedo v stilu: »bošček.. a te kaj boli?... ja bogi bejbi..« ni vredno izgubljati besed. Ni je bilo. Le navihano hihitanje poslušam že par dni.. Ja ja, kdor se zadnji smeje………

O vzrokih in posledicah varanja je bilo izrečenih že veliko besed. Moraliziranje o tem kdo je kriv je vsaj po mojem mnenju povsem odveč.

In zato, kljub mojim jasnim stališčem do tega dejanja, se posipam s pepelom in javno priznam. Zavestno, brez obžalovanja, sem skočil čez plot. Pravzaprav med rjuhe. Z žensko ki je bila od nekdaj na prvem mestu mojih pohotnih želja.

Bil je krasen zimski dan. Idilična gorska koča je bil pravi kraj za praznovanje prijateljevega rojstnega dne. Med povabljenimi je bila tudi ona. Znanka iz sosednje ulice. Lepotica, ob kateri nobeden pravi moški ne ostane ravnodušen. Zapeljiva blondinka dolgih las, modrih oči in čudovite postave mi je takoj razburkala domišljijo in zameglila razum.

Pogledi ki mi jih je vračala so me navdajali z upanjem in željo da pa je mogoče tokrat pravi trenutek da jo končno osvojim. Brezkompromisno sem šel v akcijo. Zbral ves pogum in šarm ter ji začel pihati na dušo. In res, zdelo se mi je da njene zavore počasi popuščajo. Dotiki, glasen smeh  in nežno šepetanje na uho so mi dali prav. Ni več poti nazaj. Vedel sem da bo moja.

Pozno zvečer, ob prasketanju ognja v kaminu, sem jo objel čez ramo in poljubil na lice. Ni se branila. Še bolj se je stisnila k meni, me prijela za roko in se igrala z mojimi prsti. Ostala druščina se je počasi poslovila in porazgubila po sobah in kar naenkrat sva bila sama. Polna čustev in strasti.

Na kavču, pod tanko odejo sem pričel z raziskovanjem njenega telesa. Božal in stiskal kipeče prsi, okušal sokove vročih čutnih ustnic. Dlan je drsela proti njenemu mednožju, ko glasno reče:

»Mir..Stop…«

»Ups, je kaj narobe?«

»Ne, nč ni narobe, le ni mi..«

»Pa dej no..Samo malo..«

»Ne, prosim nehaj..«

»Pa dobro, vsaj povej zakaj..«

»Ma teta je pršla iz Amerike..«

»Ja in? Kwa pol?«

»Ja, sej sn ti rekla. Teta je tu..«

»Pa dobro, sej mam jest tud strica v Avstraliji pa ne govorim non stop o njem…«

Takrat začutim udarec v rebra.

»Dragi, smrčiš..«

»A?...Sori…lau ju.«

»lau ju tu…nočko…«

zzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzz

Velik poster je krasil steno moje sobe. Na njem je bila ona. Moja prva prava ljubezen.  Sicer pevka drugorazredne kategorije, a njen stas, predvsem bujne prsne obline, so se marsikatero noč prikradle v sanje. Zapeljiva, greha vredna…Samantha Fox.

Michelle Pfeiffer. Brez dvoma, vsaj za moj okus, ena najlepših žensk na svetu. Izjemna igralka me je očarala z vlogo v filmu Scarface. Elegantna lepotica s čudovitim obrazom v svoji karieri sicer svojega telesa ni rada razgaljala, a to kar sem vendarle videl…mi je bilo všeč. Zelo.

Nena. Nemška črnolasa zvezdnica ki je zaslovela s pesmijo 99 lufballons je prav tako velikokrat obnorela moje misli. Kljub temu da ni bila klasična lepotička je bilo v njenem glasu in potezah obraza nekaj kar me je divje privlačilo.

Le kateri moški se ne bi rad vsaj enkrat v življenju ljubil z žensko kot je Sharon Stone. Priznam. Jaz sem se večkrat. Po ogledu trilerja Basic Instinct so bili najini zmenki redni. Razmerje sva uspešno skrivala, simpatija pa je ostala vse do današnjih dni.

Po duši sem roker. In všeč so mi dobri komadi. In ona jih piše. In dobro igra. Njen glas mi vedno zažene kri po žilah. Sherly Crow je moja muza. Z njo bi preživljal večere v zakajenih barih ob kozarčku whiskija in glasni muziki. Z njo bi osvojil vesolje.

Aha..Pri koncu smo. Še ena je.. Bivša poslanka Madžarske skupnosti Marija Pozsonec. Saj nič ne rečem da je z njo kaj narobe. Nasprotno. Hvaležen sem, da sem tudi zaradi nje pristal na realnih tleh. Da sem spoznal da ni vse tako gladko in sijoče kot je na slikah ali filmih. Da je v realnem življenju tudi kakšen mozoljček ki se pojavi na napačnem mestu več vreden kot vsa slava in bogastvo na tem svetu.

In da je čisto lepo biti povprečen…in srečen.

»Dober dan.«

Brane K:

»Pozdravljeni. Se nam lahko malo predstavite?«

Talent:

»Ja seveda. Sem James..James Bo..  Oprostite..Sem Igor.. Igor Bavčar, nekdanji politik in gospodarstvenik.«

Branko Č:

»Aha, se mi je zdelo da vas od nekje poznam. Kako to da ste se prijavili na naš show?«

Talent:

»Ja, v medijih sem videl oglas za to oddajo pa sem se prijavil. Trenutno sem brezposeln zato imam dovolj časa za take stvari. Pa sem si rekel, probat ni greh.«

Lucienne:

»Kaj pa nam boste predstavili?«

Talent:

»Ja, pel ne bom ker nimam posluha, plesal tudi ne, zato sem za vas pripravil eno, lahko bi temu rekli tudi, čarovniško točko. Pokazal vam bom kako izgine vreča z denarjem.«

Brane K:

»Pa ste to počeli že večkrat, oziroma, kje ste se to naučili?«

Talent:

»No, začelo se je že ob osamosvajanju republike Slovenije. Saj veste, trgovina z orožjem in te stvari. Nato pa sem sodeloval pri uničevanju Istrabenza ki sem ga uspešno pripeljal na rob propada pri tem pa sem si nabral ogromno premoženje. Tak da izkušnje s financami zagotovo imam.«

Lucienne:

»Gospod Bavčar, izvolite.«

Talent:

»Oprostite, samo trenutek. Ker sem pozabil iti na banko in sem brez keša bi prosil občinstvo da na oder prinese svoje denarnice. Čim bolj polne seveda.«

Branko Č:

«Spoštovana publika, pomagajmo našemu talentu in na oder prinesite svoje denarnice. Mi pa za trenutek gremo k našim oglaševalcem.«

Brane K:

»Tako, spet smo nazaj. Čas nas že priganja zato gospod Bavčar veselo na delo.«

Talent:

» Prosim tišino v dvorani. Glejte, vaše denarnice sem spravil v vrečo. Zaprite oči in ko bom rekel abrakadabra bo vreča z vašim denarjem izginila. Pripravljeni..Pozor….«

Branko Č:

» Kje pa je abrakadabra? A lahko odpremo oči?«

Brane K:

»Čaki malo, to pa nekaj ne bo v redu. A ni rekel da bo izginila samo vreča z denarjem, zdaj pa tudi njega ni nikjer več. Uau, kaka dobra fora. Res je talent. Ima moj DA.«

Lucienne:

»Super je bilo tole. Prav na jok mi gre..smrk..smrk.. Absolutno DA.«

Branko Č:

« Prvi DA, drugi DA..In še tretji DA.. Čestitam.«

plosk..plosk..hura…bravo…plosk..bravo..hura..plosk

Branko Č: » Naslednji kandidat pa je…Se nam lahko predstavite?«

Talent:

»Sem James..James..Bon…Oprostite.. Sem Boško..Boško Šrot, nekdanji direktor pivovarne Laško.«

Brane K:

» Jao. kakšni kreteni. Grem raje seksat……….«

plosk…plosk…plosk…plosk…plosk…plosk…plosk…

Hrabri poglavar Apačev Winetou je bil moj prvi otroški idol. Prav v živo sem si predstavljal kako pokončno jezdim na črnem vrancu skozi prerijo in se na skalnem gorovju borim proti hudobnim kavbojem ki so s prevaro in nasiljem hoteli iztrebiti ponosno Indijansko pleme.

Tarzan, kralj džungle in njegove divje živali in sta prav tako pustila neizbrisan pečat v mirnem in lepem otroštvu.. Jane ki se je pogumnemu junaku pridružila pri njegovih pustolovščinah v osrčju pragozda pa je v mojo kuštravo glavo prinesla še dodatno bujno domišljijo.

Sanjarjenje o dobrem ki vedno premaga zlo se je nadaljevalo ko je v moj fantazijski svet vstopil Robin Hood. Vitez ki je jemal bogatim in dajal revnim me je dobesedno fasciniral. Pogum, čast in zvestoba kralju Richardu Levjesrčnemu ter njegova ljubezen do Marian je v meni prebudila željo po prebiranju knjig s tovrstno tematiko.

Potem pa… No ja, potem pa je bilo romantike konec. Oddaljena prihodnost… Motorizirane tolpe… Nasilje..

Pojavil se je Mad Max v podobi Mela Gibsona. Samotni cestni bojevnik ki po pokolu njegove družine brezkompromisno obračuna s storilci tega dejanja.

Vzor nevarnega maščevalca apokaliptične prihodnosti najstniških let je kmalu zatem zamenjala družina

Corleone. Mafija. Organiziran kriminal, moč in spoštovanje. Al Pacino in Robert de Niro kot botra vseh botrov sta me prepričala da sem v filmih, pa tudi knjigah tega žanra, vedno simpatiziral z junaki na napačni strani zakona. Mit o poštenih gangsterjih, dobrih avtomobilih, lepih dekletih ter lahkem zaslužku pa se je v realnem življenju kmalu sesul kot hišica iz kart.

Nato… Pa sem odrasel. In idolov kar naenkrat ni bilo več. Kučan, Bin laden, Drnovšek, Gadafi, Rop, Berlusconi, Pahor, Castro, Janša in ostala druščina to pač ne morejo biti…. Škoda. Pa tak fajn je blo……..

Gore, morje … pokošeni travniki … čudovita pokrajina … zadovoljni, srečni in delovni ljudje. Na vsakem koraku vidno blagostanje, urejena okolica, rože na balkonih, nasmehi na obrazih … Skratka, druga Švica …. Slovenija, moja dežela …..

Ja, težko je verjeti da smo mladenko ki bi drugo leto praznovala rosnih dvajset let tako pokvarili in uničili. Namesto da bi žarela in uživala v cvetu mladosti, se utaplja v korupciji, kriminalu, zatiranju človekovih pravic in mafijskih lovkah ki se prepletajo med vladajočo politično garnituro ter ostalo elito ki si je na kdo ve kakšen način ustvarila moč in kapital. Tako lepa, tako mlada, pa tako pokvarjena…

Živim v državi kjer jebejo pse…

kjer nekdanji vodja zloglasne udbe dobi najvišje državno odlikovanje... Namesto da bi ga postavili pred zid …

kjer je armada 25000 izbrisanih, velika večina le teh je navadnih manipulantov, več vredna kot pošteni ljudje ki garajo za mizerno plačo...

kjer minister ki so ga dobili na laži, še naprej, brez sramu opravlja svojo funkcijo…

kjer ministrica za notranje zadeve, v posmeh vsem ženskam ki se iz dneva v dan borijo za golo preživetje, postane Slovenka leta…

kjer so afere postale del našega vsakdana…

kjer se iz parlamenta, ki naj bi bil hram naše demokracije, sliši sovražni govor…

kjer je skoraj 100000 brezposelnih, ki pa, če se malo znajdejo, od države dobijo več kot marsikateri zaposleni…

kjer pred zakonom nismo vsi enaki…

kjer delo že zdavnaj ni več vrednota ampak muka…

kjer je stanje duha in moralnih vrednot na zelo nizki stopnji…

itd…itd…itd….

Hm, vse bolj se nagibam k dejstvu da bo najbolje če ustanovim svojo republiko. Legaliziral bom marihuano, poligamijo in prostitucijo. Ukinil bom šole, vinjete in slavni Kebrov zakon.  Z državljani bomo skupaj nabirali in prodajali gobe, kostanje, ter druge gozdne sadeže, ob večerih pa lajali v luno in prepevali domoljubne pesmi. Branje rumenega tiska, spremljanje tv dnevnika, Tarče, Odmevov, 24 kur, Hidak-mostovov in Evrosonga pa bo strogo prepovedano.  V hiši nasproti sonca bo naš parlament kjer bo domovalo eno samo ministrstvo. Ministrstvo (prosto po Alanu Fordu) za istraživanje ruda i gubljenje vremena.

Ker je zanimanje za državljanstvo izjemno, prostor na moji parceli pa omejen, pozivam vse zainteresirane naj čim prej pošljejo ponudbo s kratkim življenjepisom in sliko na eDnevnik. O morebitni ugodni rešitvi vaše prošnje vas bomo naknadno obvestili…

Slovenija, čigava dežela?

Lep dober večer vsem. Pa smo ga le dočakali. Kot vsako leto ob tem času se začenja finalni izbor za predstavnika Slovenije na tekmovanju za pesem Evrovizije.  Žirija je odločila da se bo za zmago na Francki tokrat potegovalo osem skladb v izvedbi naših znanih pevcev in pevk zabavne glasbe.

Glede na to da so olimpijske igre v polnem teku je najbolje da kar začnemo da slučajno ne bi kaj pomembnega zamudili.

Kot prva se nam bo predstavila mlada in obetavna pevka morska deklica. Pesem ji je, kot sama pravi, pisana na kožo. Prisluhnimo torej morski sireni ki nam bo zapela pesem Naš kuža.

Naslednja izvajalka prihaja iz totega konca. Zaradi izjemne popularnosti v nemško govorečih deželah ji je naša strokovna komisija izjemoma dovolila prepevati v tujem jeziku. V primeru zmage pa nam je tetka obljubila da bo na tekmovanju  žvrgolela v slovenščini. Torej, tetka in Lili Marleen.

Odlična tekstopistka Rika nam bo predstavila skladbo Malo tu, malo tam. Njen glas je očaral kritike ter občinstvo doma in v tujini. Šolana umetnica ki ima v svojih vitrinah že kar nekaj glasbenih nagrad nedvomno sodi med favorite letošnje Francke.

Znan je kot duhovit, pošten, predvsem pa deloven človek. Ob požvižgavanju refrenov znanih skladb in napevov mu čas ob vsakdanjih opravilih zato hitreje mine. Na odru se nam je pridružil možakar s pesmijo Delam kot zamorc.

Naslednji se nam bo predstavil Noodles. Prihaja iz Primorske, v prostem času klobasa neumnosti, njegov moto pa je še zmeraj sex & drugs & rock & roll. Naslov skladbe je Avtopromet Gorica .

Jure, ki nastopa pod umetniškim imenom Jurson se še vedno sprašuje o smislu življenja. Glede na število oboževalk ki ga spremlja na vsakem koraku brez dvoma glavni kandidat za zmago v finalu. Prepustimo se kompoziciji Smisel življenja v izvedbi Jursona.

Prvi glas Gorenjske brez slehernega dvoma pripada Klotildi. Prefinjena izvedba skladbe Orion ki jo bomo čez nekaj trenutkov slišali nas bo popeljala med zvezde ki jih ob jasnem nebu tudi sama tako rada opazuje. Prisluhnimo in uživajmo.

Val navdušenja je med strogo žirijo požela Zuzu. Njen nastop daje temu festivalu povsem druge razsežnosti. Izjemno besedilo ki nobenega poslušalca ne pusti hladnega, solze v očeh, predvsem pa kruljenje v trebuhu so zadosten razlog da uživamo v skladbi Čokolino.

Tako, poslušali smo vseh osem pesmi, na vrsti je glasovanje ki bo trajalo do konca olimpijskih iger. Rezultati pa bodo objavljeni v Uradnem listu republike Slovenije. Če pa v tem času slučajno država crkne pa…bog pomagaj..

Znani trgovec in eden najbogatejših Slovencev Mirko Tuš je brez velikega pompa poletel v vesolje. Ogledal naj bi si znamenito sobo z razgledom ki so jo astronavti nedavno odprli na mednarodni vesoljski postaji. Ozadje tega obiska ni znano, govori pa se da uspešni poslovnež resno razmišlja o postavitvi verige Planet Tuš ki naj bi se nahajala vzdolž Rimske ceste.

Lokacija je baje nadvse zanimiva in privlačna tudi za vse navadne smrtnike ki se bomo v bližnji ali daljni prihodnosti potepali po prostranih galaksijah.

Cene izdelkov naj bi bile izjemno ugodne. Imetniki tuševih kartic zaupanja bodo, recimo kilogram banan, dobili za samo en cent.

Zaradi zoofilije so varuhi reda in miru ovadili partnerja notranje ministrice Kresalove. Miro Senica je namreč na Celovški cesti v Ljubljani brezobzirno pohodil dve glisti ki sta se ravno v trenutku ko je hotel omenjeni gospod prečkati cesto, nahajali na prehodu za pešce. Po izjavah očividcev naj bi blaženi nasmeh na obrazu znanega odvetnika dokazoval, da se je nad tem sprevrženim dejanjem naslajal. O morebitnem orgazmu naši viri ne poročajo.

Razburjenega poslanca Zmaga Jelinčiča ki je sinoči, nekaj minut po polnoči poklical dežurne reševalce, so prepeljali na psihiatrično bolnišnico v Idrijo. Predstavnik ljudstva je histerično trdil da se v njegovi hiši nahaja veliko število belih miši.

Po natančnem pregledu vseh prostorov v zgradbi so strokovnjaki ugotovili, da je prvak SNS pregloboko pogledal v kozarec ter da so omenjene težave le plod halucinacij zaradi prevelike količine popitega alkohola. Diagnoza: Delirijum tremens….

Predsednik vseh Slovencev Danilo Turk ki se za naš denar po svetu prevaža z najdražjimi letali ter prebiva v najprestižnejših hotelih, je prvič odkar je na tej pomembni funkciji, naredil nekaj dobrega. Odlikoval je namreč našo zlato (za nas je zlata) tekačico na smučeh Petro Majdič. Tudi naša ekipa se pridružuje čestitkam.

Vreme … Hm … Za en kurac bo … Bo pa…

Pa še to. Zaradi skromnega zanimanja javnosti so sponzorji odpovedali sodelovanje z nami. Brez denarja pač ne gre zato razglašam bankrot Večernih novic. Nimamo za burek, tak da….

Aha, še čisto frišen vic:

Kako se u Sloveniji pozdravljaju doktori?

Pa, gde si kolega, jebo te pas??!!

Ps: Vsebina bloga je izmišljena. Vsaka podobnost z resničnimi dogodki je zgolj slučajna! :)

Pozdravljeni… Novice:

Včerajšnji pustni karneval na Ptuju si je ogledala tudi notranja ministrica in Slovenka leta Katarina Kresal, ki pa je po koncu sprevoda kurentov in ostalih mask izginila neznano kam. Policija, ki je svojo šefico mrzlično iskala po ulicah našega najstarejšega mesta je danes sporočila da jo je po anonimnem klicu zavednega občana našla v prostorih Perutnine, kjer je med ostalimi piščanci negibno čakala na eksekucijo. Znani Madžarski poslovnež, ki se je v družbi dežurnega prav v tistem trenutku mudil na obisku proizvodnih obratov omenjene tovarne je ob pogledu na gospodično navdušeno vprašal: FENTAŠ KOKOŠ?

Zaposleni mu je s težko muko razložil da meso tako velike kure ne bi bilo primerno za predelavo in proizvodnjo njihovih najbolj znanih izdelkov. Brez bojazni, Poli je še vedno zakon.

Milan Pogačnik je debelo nedeljo izkoristil za ogled laufarije v Cerknem. Cesarsko kraljeva sodnija je kot vsako leto pusta obsodila na smrt z botom po glavi, še prej pa so govejemu ministru laufarji podarili dve čivavi. Iz zanesljivih virov smo izvedeli da naj bi enega predstavnika omenjene pasme že včeraj zvečer nesebično odstopil znanemu odvetniku Miru Senici ki se, vsaj tako se govori, zaradi velikega povpraševanja po teh storitvah, zavzema za odprtje bordela za domače živali na obrobju Ljubljane.

V Cerknici so možje postave aretirali zamaskiranega klošarja ki je od mimoidočih prosjačil denar. Na policijski postaji je neznanec zatrjeval da se ne pozna, oziroma da sploh ne ve kdo je. Maska lažnivega kljukca ki jo je nosil je organom pregona le dala misliti zato so mu odvzeli prstne odtise. Na podlagi tega so ugotovili da je berač nihče drugi kot poštenjak Gregor Golobič ki je pobiral prostovoljne prispevke za firmo Ultra katere solastnik je. Okoliščine omenjene lumparije še raziskujejo zato podrobnosti še niso znane.

Na olimpijskih igrah naši športniki dosegajo odlične rezultate, zato je obisk v Slovenski hiši v Vancouver-ju napovedala tudi dobitnica Stojana, naša najbolj znana porno diva La Toya. V družbi zaročenca Arturja Šterna naj bi vsakemu dobitniku ali dobitnici medalj uprizorila sexi show. Kot pa so nam sporočili iz Adrija Airways so magistra vseh znanosti zaradi vinjenosti pridržali na letališču. Podrobnosti sledijo.

Vreme.. Ja, vsega po malem bo…Saj ne more biti drugače…

Ps: Vsebina bloga je izmišljena. Vsaka podobnost z resničnimi dogodki je zgolj slučajna! :)

Pozdravljeni…. Novice:

Najbolj znanemu Slovenskemu filozofu in mislecu Slavoju Žižku se je pripetila nenavadna nesreča. Ob današnjem kulturnem prazniku je imel v Cankarjevem domu predavanje na temo »Vpliv in posledice polne lune na populacijo morskih prašičkov«. Monodrama ki je trajala reci in piši celih pet ur se je za priznanega učenjaka skoraj tragično končala. Proti koncu monologa se mu je namreč zapletel organ v ustni votlini. Posredovati so morali celo ljubljanski gasilci ki pa mu niso mogli pomagati, zato so ga nemudoma odpeljali v Klinični center kjer je po prestani intervenciji ostal na opazovanju. Želimo mu čimprejšnje okrevanje.

Dva človeka neznane pasme sta v jutranjih urah oropala pošto v Kranju. Poleg manjše vsote denarja sta zlikovca neznano kam odnesla tudi večje število paketov. Neuradno smo izvedeli da naj bi šlo za darila ki jih je naš ljubljeni predsednik vlade Borut Pahor, za Valentinovo, hotel poslati svoji hrvaški kolegici. Tako so sladkarije v obliki srčkov, namesto v kabinetu gospe Jadranke, po vsej verjetnosti pristale na mizi Prešernove rojstne hiše v Vrbi na Gorenjskem, kamor se danes valijo trume ljudi ki bi rade na tak način počastile spomin na našega največjega pesnika.

Vedno provokativna Svetlana Makarovič je na Prešernovem trgu v Ljubljani recitirala znano Francetovo pesem o nesrečni Katri. Mimoidoči so z neodobravanjem in kletvicami spremljali nastop znane kulturnice, ki pa je  na srečo minil brez hujših zapletov. Na željo naših bralcev pa objavljamo nekaj najbolj spornih kitic ki so v slabo voljo spravile predvsem vzvišeno meščansko gospodo našega glavnega mesta.

Oče Janez ječmen seje
na tem polju pri Lubljan,
mim se vandrovček prismeje,
sam presveti Kozmijan.

Prav prijazno ga pozdravi:
"Janez, kaj pa delaš tu?"
Janez govorit ne mara:
"Kurc te gleda, pravi mu."

Kaj svetnika kurc bi gledal
misli sveti Kozmijan,
coprnijo bom naredil,
da bo svet vpokoro dan.

Komaj misel to izreče
z njive kurci kurci poženo,
Janez urno v kajžo steče:
"Katra, Katra, kaj bo to?"

Katra brž iz hiše plane,
vid na polju soldate stat,
od veselja si jo mane,
moj ga ima tko sam za scat.

Na ta prvga se natakne,
doli, gori, vzdihujoč,
tudi enkrat je ne izmakne
in jo drajsa celo noč.

Drugi dan že polna njiva
samih bednih je devic,
vse pocepa, vse poriva,
ja, na svet je dost prasic.

Sem so prišle na kurbanje
tud Ljubljančanke gospe,
najdebelejši, ti so zanje,
ker se v pizdi ne izgube.

Je to morje Adrijansko,
ki tak strastno valovi?
Ne, to pizdovje je ljubljansko,
ki na kurčičih besni.

To je samo del spornega besedila ki naj bi ga napisal naš priljubljeni poet. Zaradi časovne stiske bomo celoten tekst objavili ob drugi priložnosti.

Župana Ljubljane in Maribora Zoran Jankovič ter Franc Kangler bosta v prihodnjih dneh svečano podpisala dogovor o sodelovanju. Že kar nekaj časa se govori da naj bi Slovenska nogometna reprezentanca svoje tekme igrala na novo zgrajenem športnem objektu v Stožicah, kar pa naj bi močno razburilo štajerske občinske svetnike. Ker pa ni dvoma da omenjena gospoda obvladata svoj posel sta po hitrem postopku sprejela salomonsko odločitev po kateri bo v vsakem mestu odigran samo en polčas, igralce pa bo med odmorom od enega prizorišča do drugega prepeljala gondola ki bo povezovala oba stadiona v obeh metropolah.

Še vreme. Kranjcem vremena bodo se zjasnila, ostalim pa… Ja, vse sort bo..Ampak bo..sto posto..

Ps: Vsebina bloga je izmišljena. Vsaka podobnost z resničnimi dogodki je zgolj slučajna! :)

Pozdravljeni…. Novice:

Borut Pahor in Jadranka Kosor sta preživela nepozaben vikend v Kranjski Gori. Poleg smučanja, sankanja, kepanja in ostalih zimskih radosti sta uživala v samo za ta namen narejenem ogromnem yacuzziju v obliki Piranskega zaliva ki ga je ločevala navidezna sredinska črta. Iz zanesljivih virov smo izvedeli da je naš predsednik vlade ostro protestiral pri hrvaški kolegici zaradi kršenja celovitosti našega ozemlja. Njena roka je namreč večkrat zagrabila trdo in veliko čer ki se je nahajala pod vodo na naši strani teritorija. Kot so nam zagotovili incident ni povzročil dodatnih napetosti med državama kajti premier je na novinarski konferenci vzhičeno dejal: » Bil je res fantastičen orgazem «. So what?

Zmago Jelinčič-Plemeniti je znova šokiral Slovensko javnost. Odločil se je da za vse večne čase zapusti politično prizorišče. Odslej se bo spet profesionalno ukvarjal z baletom. Nekdanji strankarski zaveznik Saško Peče ki ga je obiskal na zadnji vaji Labodjega jezera pred premiero v narodnem parku Plitvice, nam je zaupal da je njegov bivši šef v izvrstni kondiciji ter da komaj čaka da se v vsem sijaju predstavi ljudem po vseh državah ki so nastale na pogorišču nekdanje Jugoslavije.

Iz Nase so potrdili novico da so nekaterim posameznikom iz naše države poslali vabilo za brezplačno misijo na Mars ki jo vesoljska agencija načrtuje avgusta prihodnje leto. Posadko naj bi sestavljali priznani pevci Werner, Korado in Brendi ter Damjan Murko. Tiskovni predstavnik omenjene agencije je izrazil upanje da se bodo na prošnjo za sodelovanje pozitivno odzvali tudi magister vseh ved Artur Štern, priljubljena porno diva La Toya in predstavnica družine Strojan mama Elka. Glavni cilj odprave naj bi bila predstavitev Slovenije v vesolju. Če mali zeleni možici na planetu res živijo in če se bodo z astronavti hoteli srečati bi tako iz prve roke lahko spoznali nekaj najbolj bizarnih osebkov človeške vrste.

Odstavljeni minister za okolje in prostor Erjavec je praznoval osebni praznik. Slavje ki je potekalo v družinskem krogu so popestrili tudi predstavniki Greenpeace-a ki so mu v dar prinesli doma narejeno torto v obliki kante za smeti. Vidno ganjeni Karel se jim je zahvalil s solzami v očeh rekoč: »Zdaj pa hes vem da me imajo ljudje hadi«

Naš smučarski skakalec Robi Kranjec je v življenjski formi. Na preizkusu letalnice v Planici je sicer z najvišjega zaletišča poletel v… neznano. Ugibanja kam ga je močan vzgonski veter ki je v dolini pod Poncami prav tedaj močno pihal, ponesel, so različna. Nekateri celo namigujejo da je pravzaprav le malo prej odfrčal na olimpijske igre da bi si v miru ogledal naprave na katerih bo tekmoval ter tako pridobil odločilno prednost pred tekmeci v boju za prestižne kolajne. Očividci zatrjujejo da so na krilih našega orla opazili tudi reporterja dr. Andreja Stareta kako si briše nos. Vse kaže da ga prehlad ne bo tako kmalu zapustil in da bomo gledalci oziroma poslušalci še naprej uživali v njegovem smrkanju v mikrofon.

Še vremenska napoved. Vreme bo. Itak…Bo bo….

P.S. Vsebina bloga je izmišljena. Vsaka podobnost z resničnimi dogodki, je zgolj slučajna! :)

Zaradi toplogrednih plinov se baje na zemlji povečuje število naravnih katastrof. Svetovna medvladna znanstvena organizacija trdi da je za porast vseh teh pojavov odgovoren … človek.

Mediji nas vsakodnevno obveščajo o taljenju ledenikov, rušilnih potresih, močnih orkanih, nevihtah in poplavah ter suši ki pustoši predvsem po državah že tako obubožane črne celine. Z nenadzorovanimi posegi v naravno okolje delamo nepopravljivo škodo predvsem živalskim vrstam ki jih tak vdor v njihov življenjski prostor lahko pripelje na rob izumrtja. Čeprav se s tem, da je čisto za vsako katastrofo na našem planetu odgovorno človeštvo ne strinjam, pa vseeno mislim da za naš planet še vedno obstaja upanje.

A le v primeru da strnemo vrste in preprečimo hlastanje za dobičkom raznim korporacijam in posameznikom ki z blagoslovom politikov svojih držav uničujejo še zadnje kotičke naše zemlje.

Predvsem pa je treba spremeniti razmišljanje v naših glavah in tudi sami kaj storiti da bo naše okolje urejeno, čisto in prijetno za bivanje.

Žal pa……

Mi je dvignilo pritisk ko sem se kake štirinajst dni nazaj peljal iz službe proti domu. Na koncu odseka ravne ceste sem zagledal zaparkiran avto iz katerega sta dva rosno mlada mladeniča z ljubljansko registracijo odlagala gume. Niti razmišljal nisem kaj hudiča počneta, šele ko sem odbrzel mimo sem pogledal v vzvratno ogledalo in videl kako sta se mulca usedla nazaj v prevozno sredstvo in se z veliko brzino odpeljala novim zmagam nasproti. Za sabo, ob robu vozišča pa pustila štiri obrabljene pnevmatike ki so potem še cel teden krasile razgled na zasneženo idilično mestece kamor sem bil namenjen.

Še danes mi je žal ker se nisem ustavil in jima povedal nekaj krepkih…

Pa še nekaj o vremenu. Če me spomin ne vara so pred leti razni stručkoti ki jih pri nas itak ne manjka, razlagali, da bo glede na segrevanje ozračja v Sloveniji kmalu puščava. Seveda je bilo to izrečeno zaradi nekaj milih zim ki so se v tistem obdobju pojavljale, a jaz naivnež sem jim verjel.

Prepričali so me da se bodo po moji parceli sprehajale kamele, levi, zebre in tigri, zato sem se kaj kmalu znebil odvečnih bund, puloverjev in dolgih gat. A so me zajebali. Glede na temperature ki že kar nekaj časa vztrajajo pod lediščem, polarni mraz pa po napovedih meteorologov šele prihaja, se mi ne piše dobro. Bo treba v Emporium po nova oblačila. Seveda če nisem vse razprodaje že zamudil.

Sicer pa, danes je dan za lenarjenje..Vse štiri v luft, pa snežinke štet… Ja, tudi to je lahko lepo….    

Končno je spregledal. Predsednik Desusa in bivši minister za okolje in prostor Karel Erjavec je odstopil. S stolčka pomembne politične funkcije pa ni odšel zaradi zloglasne afere Patria ki jo je pomagal zakuhati med vodenjem vojaškega resorja v prejšnji vladi, pa tudi ne zavoljo razprtij v lastni stranki ki smo jim bili priča v zadnjem času. Ne… pomahal je v slovo …zaradi smeti..

A se bo že znašel. Nič bat… Še naprej bo vodil upokojence, prosti čas izkoristil za ustvarjanje na likovnem področju, glavna prioriteta pa bo brez dvoma njegova skrita mladostniška želja…. Osvojiti oskarja na področju filmske umetnosti.

Glede na to da je pridobil kar nekaj igralskih izkušenj v letih ko se je aktivno ubadal s politiko, ne dvomim da mu prodor med zvezde velikega ekrana ne bi uspel. Konec koncev ima za sabo kar nekaj tovrstnih projektov ki pa pri širšem občinstvu niso naleteli na pretiran odziv. Poglejmo nekatere:

Hja, in kaj na vse to poreče naš lepotec Borut Pahor? Ma boli njega. Baje špila slači poker z notranjo ministrico Kresalovo. Ma to ni uradno, tak se govori…. SO WHAT ? …….. 

Ne vem kako mi rata, a kjerkoli se pojavim zmeraj povzročim kakšno traparijo.
Saj po naravi nisem tak, sem bolj mirne sorte, ne preklinjam, ne pijem, ne ponočujem. Vsake toliko me malo luna daje, a to je baje normalno. Dobro, tu pa tam kakšnega pofumam, tudi kakšno dečvo rad pogledam in ji kaj hecnega rečem, ampak s tem se spisek mojih grehov, če to sploh so, konča.

Ko pa prestopim prag katere od  manjših trgovinic ki sicer počasi izumirajo, se mi dobesedno zamegli pred očmi. Ne prenesem da mi že na vratih začnejo težiti s tistim »Dober dan, a vam lahko kaj pomagam?«..
Naj me za božjo voljo pustijo pri miru, bom že sam našel tisto kar  iščem, če pa želenega izdelka ne bom dobil pa itak nisem tako butast da ne bi vedel kam in h komu naj se obrnem po pomoč.

Ampak, so se me že navadili.

Ker je tu pa tam le treba iti v nabavo raznih kekec paštet in podobne krame, me trgovke ki delajo v teh prodajalnah ponavadi enostavno ignorirajo.. Nekajkrat, ko so mi hotele kaj pomagati in so veselo lezle za mano, sem jih tako grdo pogledal da dvomim da so par dni imele željo po nasprotnem spolu. Zato nobena noče tvegati in me pustijo da v miru izberem kar pač nameravam kupiti..

Se mi je pa zadnjič zgodilo nekaj kar ne bom tako hitro pozabil..

Pridem do blagajne, plačam, ter odidem iz trgovine.. Ker je bila na izhodu stopnica sem se najprej skoraj spotaknil in štrbunknil na vse štiri.. A sem se ujel.. In tako v levi roki držim vrečko, z desno pa hočem zapreti vrata za seboj. V tistem trenutku pa mimo pride kolega in me čez cesto sprašuje če greva na pijačo..

Seveda sem bil za to, en drink mi pa že ne bo škodil.. Podzavestno sem z desnico še vedno iskal kljuko a namesto nje sem otipal nekaj bolj mehkega..Par sekund sem to stiskal potem pa se le obrnem in..o pišuka…

Eno babo sem držal direkt za jošk..

Jezus Kristus kaj takega pa še ne.. Ženska je nekaj moralizirala, od ihte vsa rdeča v obraz, jaz sem se jecljaje opravičeval, bejba za blagajno pa se je hihitala in kar vedel sem da si misli: »Prav mu je«..

Od takrat v to trgovino ne zahajam več, raje imam nakupovalne centre.. Tam vsaj ni kljuk, pa tudi možnost da me kakšna ženska toži zaradi spolnega nadlegovanja je bistveno manjša…

Hm, človeška neumnost pa res nima meja. Izbrati Kresalovo za Slovenko leta, Obamo za dobitnika Nobelove nagrade za mir in ne nazadnje podelitev odlikovanja Tomažu Ertlu kaže da v glavah članov razno raznih strokovnih komisij ki te nagrajence izbirajo, nekaj ni v redu.

A pustimo to ob strani. Dejstvo je da se radi predalčkamo. Na bele, črne, rdeče, zelene. Nedolgo nazaj,ko je bil avto nekakšen statusni simbol so bile zelo aktivne pleh pičke. Torej bejbe, ki so jim bili všeč tipčki ki so vozili drage in oh in sploh jeklene konjičke. Ok, dopuščam možnost da je komu zaradi tega res uspelo kakšno dobro mrho spraviti med rjuhe, a glede na to da se je prav avtomobilska industrija znašla v globoki krizi so časi ko je dečvam prihajalo ob pogledu na drago in sijočo pošast na štirih kolesih verjetno minili.

So pa še vedno dejavne tako imenovane keš pičke. Znano je da lepa dekleta ljubijo barabe, če pa imajo le ti še polne denarnice je zanimanje zanje še toliko večje. Saj konec koncev ni nič narobe, a ko vidim starejše možakarje ki jim niti viagra ne pomaga več,kako okoli pasu objemajo punce ki so stare kot njihove vnukinje, se vseeno malo zamislim. Morajo že imeti masten in temu primerno odebeljen bančni račun, sicer dvomim da bi se mladenke kar tako prepuščale seksualnim igricam in posteljnim radostim z moškimi ki bi jim lahko bili dedki.

Sem se pa včeraj zapletel v pogovor z eno dobro in simpatično kolegico. Beseda je dala besedo in ker se je že nekaj časa govorilo da ima novega fanta sem jo pač vprašal kaj je na tem.

»Eh… mi reče.. Nič ne bo..«

»Kako nič? Se ne razumeta?«

»Ma, saj je fajn. Dober, nežen, a mi gre pri njem ena stvar na živce.«

»Aha, no kolikor ga jaz poznam je kar ok človek. Ne pije, ne kadi, službo ima…«

»Ma ne, saj ni to. Na živce mi gre njegov glasbeni okus.«

»Aja? Nič mi ni jasno…«

»Ma glej, non stop posluša in poje govejo muziko. Čisto vse ansamble pozna, vsa besedila zna na pamet. Zvečer bi rada da bi skupaj pogledala kakšen film, on pa preklopi na tv Golico. Še goveja župca se mi je zagravžala zaradi Slakov,Avsenikov in Fantov z vseh vetrov. Tega enostavno ne prenesem več..«

Skoraj se mi je zaletelo. Da bi se komu zaradi narodnozabavne muzike še juha zagravžala pa res še nisem slišal. Očitno bo treba pleh in keš pičkam dati novo kategorijo. Po moje je najbolje če jih poimenujem ARGO pičke..

Bom pa vseeno moral malo pazit. Dozdeva se mi da me najdražja včasih prav mrko pogleda ker tudi sam tu pa tam zabrundam kakšno iz domačih logov. Hudiča, saj ne morem non stop same Floyde, Doorse, Eaglese in Stonese žvižgat. Ker pa je preventiva boljša kot kurativa grem takoj zdaj na podstrešje po kitaro. Tisto Smoke on the water od Deep Purplov valda še znam, pa me zanima če bo njen pogled kaj bolj prijazen..

šepetava si nežne

besede ljubezni

leživa v naročju

labirinta noči

mirno 

počasi

igram se z dlanmi

svilnata sled

mi kožo ježi

ne morem se upreti

igri strasti

zanosno zagrizem

v kipeče obline

ko srkam vodovje

tvojih potokov

kapljica znoja

po koži zdrsi

nekje v daljavi

sliši se glasba

najina pesem

zamolklo doni

v zrcalu zavrtijo se

sence preteklosti

takrat te pogledam

prepozno zavem se

ženska ob meni 

ne, to nisi ti

Prikradejo v sanje
se grešne mi slike
moje kraljice
najlepše device
pokrite z odejo
opojne noči

Se svetli prameni
bleščijo v temi
lesketajo v mraku
nebeške oči
izgubljam kontrolo
ko s sočnih ji ustnic
pijem ljubezen
okušam slasti

Telo je drhteče
v vročem navalu
vpija se vanjo
kot lava buči
vžigam se v kožo
ji delam ognjene
vedno obstojne
vžganine strasti

Ker mi ta vlada že pošteno gre na jetra… Ker se, namesto da bi se posvečali težavam ki pestijo državljane te republike, ukvarjajo predvsem sami s sabo… Ker je do pomladi, ko bomo baje zasedli trge in ulice še kar nekaj časa…

Svečano sporočam vsem delovnim ljudem in občanom republike Slovenije, da sem dne 07.01.2010, kot prvi, odkar je naša država samostojna, ustanovil vlado v senci.

Za nemoteno delovanje vseh inštitucij v deželi sem izbral ekipo, tako imenovani dream team, ki bo, v to sem prepričan, delovala po svoji vesti v dobrobit in blagostanje vseh prebivalcev naše države.

Pri izbiri za zunanjega ministra, oziroma ministrice nisem imel prav nobenih težav. Brez oklevanja in brez kančka dvoma ponujam to mesto… Zuzu.

Ker že sedaj opravlja pomembno delo ambasadorke v Veliki Britaniji mislim da ji bo ta funkcija pisana na kožo. Njena poglavitna naloga bo poleg reševanja težav s sosednjo Hrvaško predvsem lobiranje pri angleških parlamentarcih. S svojim vplivom naj bi skušala prepričati le te, naj za božjo voljo preprečijo njihovim nogometašem zmago nad Slovenijo na svetovnem prvenstvu v Južni Afriki. Če ji bo to uspelo ji garantiram da ji bomo v Ljubljani, na Celovški, postavili velik spomenik v naravni velikosti.

Prometni in kmetijski resor gresta v roke… morske deklice.

Glede na to da je še zmeraj samska, se bo lahko v miru posvetila nalogam ki jo čakajo. Predvsem nadzoru nad saniranjem vodotokov naših rek in, ki ob vsakem obilnejšem deževju poplavljajo in povzročajo veliko materialno škodo. Čiščenje vseh potokov bo njej, pa tudi vsem nam olajšala nemoten in hitrejši dostop do odprtega morja. Ker je tudi ljubiteljica narave in živali naj predlaga zakon po katerem bo strogo prepovedano krmljenje živali za zakol z raznimi kemičnimi krmili. Naj kravji drek spet smrdi normalno.

Ministrstvo za notranje zadeve in pravosodje bo vodila… Malayka.

Z znanjem in avtoritativnostjo bo v boju proti korupciji, gospodarskemu kriminalu in kurjim tatovom sigurno dosegala velike rezultate. S čutom za sočloveka, ki ga nedvomno ima pa bo prav gotovo apelirala na sodnike in tožilce naj končno lopove velikega kalibra za čim daljši čas spravijo za zapahe.

Kulturna ministrica bo… Rika.

Čaka jo veliko dela, predvsem na RTV Slovenija. Saniranje obubožanega zavoda bo mukotrpno opravilo. Ker so državljani že siti črno belih filmov, ponavljanj dvajset let starih dnevnikov in smučarije, ji bom predlagal naj se zavzema za več zabavnih in glasbenih oddaj.

Upam da bo njena izjemna ideja da naj bi Boris Kopitar vodil celodnevni program ob ponedeljkih, torkih, sredah, četrtkih in petkih padla na plodna tla. Sobota in nedelja pa naj bi bila rezervirana za Marija Galuniča in njegove goste. Želim ji veliko uspeha.

Klotildi bom zaupal vodenje ministrstva finance, ter ministrstva za zamejce po svetu. Sicer je zadnje čase, kot vidna članica Desusa zelo aktivna pri izbiri novega predsednika, a glede na to da je njena pokojnina dokaj nizka, bo imela, če sprejme mojo ponudbo, škarje in platno v svojih rokah. Obljuba da bo najnižja plača vsaj 1500 evrov se iz njenih ust ne sliši kot znanstvena fantastika, temveč kot realno dejstvo.

Na svojih potovanjih pa naj bi poskušala navezati stike z našimi izseljenci ter jih prepričati naj pridejo čim prej domov ter svoje težko prigarane cekine naložijo v naše banke.

Ministrstvo za šolstvo in šport bo po novem v rokah… Tedi.

Izkušnje ki jih je pridobila pri vzgoji svoje hčerke bo lahko koristno uporabila pri prenovi šolskega sistema. Ker rada zahaja v hribe (a je bil Porezen že osvojen?) in obiskuje športne prireditve na prostem, od nje pričakujem da bo njen prvi korak popolna prepoved alkoholnih pijač na vseh teh tekmovališčih. S sloganom »mularija naj pije šibeso al pa kokto«, naj dokončno odpravi mit o naši nevzgojeni in zadrogirani mladini.

Gospodarsko in obrambno ministrstvo pa je najbolje da zaupam človeku ki rad poprime za vsako delo. To je… možakar.

Pogodbo o nakupu patrij bomo odpovedali, zato bo njegova naloga da napravi protiraketni ščit, ter sezida okoli Slovenije razne škarpe in zidovja ki nas bodo obvarovala pred morebitnimi sovragi. Ker se ne brani nobenega dela nam bo pred parlamentom napravil še pravi, sodoben ringlšpil, da se bomo po napornem delavniku lahko malo sprostili.

Tako, to so moji kandidati za čestitke. Upam da bodo prav vsi funkcije sprejeli. Dobimo pa se prvega aprila pred vladno palačo, kjer bomo v zgodnjih jutranjih urah zasedli parlament, dosedanje poslance in vodilne politike v državi pa pregnali v Prekmurje, kjer bodo v Muri delali za 380 evrov plače..

Za domovino, z nami naprej!

Ti znanstveniki pa morajo res vse pokvarit. Ni dovolj da gre vse v maloro, zdaj pa še to. Objavili so namreč rezultate študije, ki so jih na 1800 ženskah izvedli strokovnjaki na neki fakulteti v Londonu. Sicer ne vem zakaj v to raziskavo niso bile vključene lezbijke saj navsezadnje, one bi pa ja najbolje vedele kako se tem stvarem streže.. Kakorkoli že…       

Dokončno je razbit mit o ženski skrivnostni erogeni coni…tako imenovani G-točki…..  Ni je…  Baje je le plod ženske domišljije…

Kwa pa zdej?  A to pomeni da je, vsaj kar se moških tiče, raziskovanja konec? Malo morgen. Že res da očitkov, da ne iščemo na pravem mestu ne bo več, po drugi strani pa je to vendarle še hujši udarec za predstavnice lepšega in nežnejšega spola. Izboklina v obliki fižolčka, (tako pač piše) ki naj bi jih popeljala do neslutenih užitkov obstaja le v njihovih glavah. Hmmmm..

No ja, malo sem vseeno zmeden. O G-točki pri decih pa nič ne piše. Pa jo, vsaj tako se govori, tudi mi imamo. Nisem ravno sto procentno siguren, a mislim da vem kje leži moja. Sicer me njen dotik nikoli ne popelje v nebeške višave seksualnega zadovoljstva, a ko me najdražja potapka po ritnici na tisti strani kjer je ponavadi denarnica, vedno začutim rahlo ščemenje in mravljince.

A kaj bi to. Važno da se imamo radi, da zunaj sneži, da bodo letos lokalne volitve ter da se Sanader vrača v politiko…G točka gor, G točka dol.. Predvsem dol……..   

Tega pa res nisem pričakoval. Prišla je tiho in nesramno. Agresivno, brez občutka krivde. Mimo moje vednosti se je vrinila v najino razmerje. Razdiralka ljubezni, ki je z zvijačo in lepim glasom osvojila njeno srce.

Kje so časi, ko nama je bila vožnja z avtomobilom nepopisen užitek. Prijetno kramljanje in nežni dotiki ob poslušanju Claptona, Doorsov ali Rolling Stonesov so le še zgodovina. Zdaj je kar je. Ni več poti nazaj. So le solze, trnje in prepir. Ne bom mogel oprostiti, še manj pozabiti…

Prekleta navigacija…..

Sobota…. Čas za izlet v neznano……..

D:  » Dragi, a vzameva navigacijo?«

M: » Eh, brez veze, saj je vse označeno. Bova že našla pot.«

D: » Jo bom vseeno vzela, prav? Bom jaz vozla?«

M: » Ok, če že moraš. Ti kar pelji če se ti da. Ga bom pa jaz mal užival.«

Vžig…Nastavitve…Gas……

N: »Preračunavanje poti…..«

D: »Evo, naju je že našla. Kok fajn..«

N: »Čez tristo metrov zapeljite v krožišče. Nato izberite prvi izvoz…«

M: »Čaki mal, kwa naklada saj ja greva na avtocesto..«

N: »Prekoračili ste omejitev hitrosti.«

D: »Nisem. Kuzla.«

M: »Nehaj! Vozi naprej.«

N: »Polkrožno obrnite ko bo mogoče..«

D: »Hihi, kje naj obrnem če sva na avtocesti. Glej, po travniku naju pelje hehe..«

M: »pip…pip…ma dej, sklopi tega hudiča...«

N: »Ni sprejema satelita..«

D: »Čist jo je sfuzlalo. haha.«

M: »A si ti to prav naštelala?«

D: »Ja valda. Sej naju je spet zagledala.«

N: »Čez dvesto metrov prihod na cilj..Prihod na cilj..«

M: »pip…pip… Ma nej gre v tri krasne. Čez dvesto metrov bova v Trojanskem predoru.«

N: »Prekoračili ste omejitev hitrosti.«

D: »Čuj ti. Nisem prekoračila hitrost. Vozim po predpisih. Kuzletina..«

M: »Ok, zdej vaju imam pa dost. Ustav na počivališču da grem na en čik. pip…pip…«

In tako se je pogovor nadaljeval naslednjih sto kilometrov ko smo končno prišli na cilj. Ja, mi trije smo pa res najboljši par. Takoj jutri to frdamanovo navigacijo nesem v delavnico da jo malo poštelam in po možnosti pokvarim. Nehote seveda. Da bo mir v bajti.

Legenda:

D = Draga

N = Navigacija

M = Moja malenkost

Januar:

Mušja gripa nas bo doletela,

zaradi nje, v lekarnah, bo zmanjkalo persena,

vladala v deželi bo neka čudna klima,

ostre zobe pokazala bo tetka zima…

Februar:

V svetu bo močno odjeknila novica,

da glavni taliban Bin Laden, mudil se je v Čateških toplicah,

ukinjajo se vrečke iz polivinila,

na Škotskem bodo prepovedali tradicijonalna moška krila...

Marec:

Znan politik dobil od papeža bo zakrament,

ministrov sin, s prevaro, postal bo absolvent,

rumeni tisk razkrinkal bo ljubezensko afero,

saj naj bi slavni pevec, z moškim prevaral svojo mlado ženo…

April:

Obiskal nas bo priljubljeni  predsednik Obama,

par dni za njim, v Ljubljani, predaval nam bo Dalajlama,

težave nad oceanom bo imela Adrijina vladna ptica,

delodajalcem se spet, zgodila huda bo krivica…

Maj:

Na Evrosong, kot vedno, polno bo pripomb,

zmagal bo res neki čuden in nevšečen song,

v vrtovih polno bo plevela,

zmrzal in slana bo solato k oštji vzela...

Junij:

Kovali v zvezde bomo naše žogobrce,

Hrvatje spet iz nas, brili bodo norce,

po plaži v Portorožu, sprehajal se bo nosorog,

na tv Golici, med reklamami, prikazal se bo Bog…

Julij:

Šokiralo nas bo novo, znanstveno odkritje,

v Prekmurju, med žitom, našli bodo neznano vesoljsko bitje,

med turisti zavladala bo histerija,

v gospodarstvu, se spet pojavila bo recesija…

Avgust:

Ukinili Italijani bodo feragosto,

nič več na morje, raje na dopust hodili bodo v hosto,

poplave in nevihte nas bodo doletele,

se bodo razbežale po Sloveniji, podarjene, Gadafijeve kamele...

September:

Na Šmarni gori izbruhnil bo vulkan,

primorsko ustrahoval, bo neznani piroman,

na južni meji bodo vaške straže,

bo Laško v obtok dal spremenjene, nove flaše…

Oktober:

Znan odvetnik posedoval bo nore gobe,

v športu, zaradi dopinga, bo itak vse narobe,

na Pohorje priletel bo velik meteorit,

v Postojnski jami, čez noč bo zrasel ogromen stalagmit…

November:

V oddaji spet doma izbruhnil bo škandal,

Damjana Murka prestrašil bo vandal,

nekdo, na noč čarovnic, gate dol bo dal

in se z vso ihto, pred parlament usral…

December:

Izbor za osebnost leta, res bo zanimiv,

iskreno upam, da kak klošar ga bo dobil,

na koncu ostali bomo še brez vseh daril,

saj Božiček, namesto v Slovenijo, na Slovaško bo zavil…

» Gospod vampir, hvala da ste se odzvali mojemu povabilu. Naj ta pogovor začnem s klasičnim vprašanjem. Kako ste? «

Vampir: » Žejno. «

» Aha… No, marsikdo ne ve da je vampirstvo pravzaprav velik biznis. Ker naši birokrati itak zakomplicirajo vsako zadevo me zanima če ste imeli kakšne težave z registracijo svoje dejavnosti? «

Vampir: » Ja, zmotno je prepričanje da je prostitucija najstarejša obrt na svetu. To seveda ne drži. Naš ceh obstaja mnogo, mnogo dlje. Leta 1991, ko je Slovenija postala samostojna država pa smo za našo dejavnost končno pridobili vse potrebne dokumente. Sedaj sem torej samostojni podjetnik. «

» Kdo pa so vaše stranke? Kako pravzaprav poteka vaš delovni dan? «

Vampir: » Malo vas moram popraviti. Delovna noč bo pravilno. Če odgovorim najprej na prvo vprašanje. Naše stranke so v bistvu vsi delovni ljudje in občani te dežele. Moj delovnik, če govorim za sebe, traja približno osem ur. Okoli desetih zvečer grem torej v akcijo in do šeste zjutraj poskušam obdelati čim več strank. «

» So med vašimi klienti tudi znane osebnosti iz sveta zabave, športa in politike? «

Vampir: » Ja seveda. Večkrat sem obiskal našo vrlo ministrico za notranje zadeve Katarino Kresal. Res je dobra mrha. Tako lep, bel vrat ima, a zmeraj preden jo kresnem in zasadim čekane vanjo, ženska rigne. Ne vem s čim hudiča se prehranjuje, zmeraj namreč smrdi po česnu .«

» Na ušesa mi je prišlo, da večkrat srkate kri tudi predsedniku vlade Borutu Pahorju. To drži? «

Vampir: » Bo držalo. Nedolgo nazaj sem bil pri njem. Strašno suha usta sem imel ob pogledu na manekena z angelskim obrazom. Malo sem pretiraval. Izsrkal sem mu namreč kar cel liter rdeče, okusne tekočine. Posledice so bile vidne že isti dan na tiskovni konferenci ko je rekel namesto… grem spat… so what….     Ne ne, ni bil Red Bull ali kakšne druge prepovedane substance. To so bili stranski učinki pomanjkanja krvi. «

» Znani ste tudi po raznih humanitarnih akcijah doma in po svetu .«

Vampir: » Ja, trenutno sem najbolj zaposlen z nabiranjem življenjske tekočine za italijanskega šefa vlade Berlusconija. Kot verjetno veste mu je sicer malo premaknjen oboževalec vrgel nek predmet v ksiht in ga hudo ranil. «

» Nedolgo nazaj so vas opazili pri zobozdravniku. Problemi z zobovjem? «

Vampir: » To pa je prav posebna zgodba. Neke noči sem se znašel ob postelji prelestne Špelce od Atomik Harmonik. Občudoval sem njene bujne obline ter z očmi iskal žilo, kamor bi zapičil svoje zobe. Nisem se mogel upreti skušnjavi. Namesto v veno, sem jo ugriznil v..desni jošk.. A tam ni bilo slastnega napitka. Nagravžni silikon mi je zamašil luknjice pri strupnikih, zato sem potreboval strokovno pomoč. «

» Kam vas bo nocoj vodila pot? Uporabljate navigacijo? «

Vampir: » Eh, ne ga biksat. Navigacije ne rabim. Ponoči pa grem k predsedniku Turku da mu malo zredčim kri. Mislim da je skrajni čas da pride k sebi in res postane voditelj vseh Slovencev. «

» Bliža se konec leta. Kaj bi zaželel našim bralcem in vašim novim potencialnim strankam? «

Vampir: » Želim da bi zdravo živeli. Čim več sadja, zelenjave, rdeče pese in korenja, ter gibanja v naravi. «

» To je vse? «

Vampir: » Ja.  Daj mi vrat da končno ruknem en drink. Na zdravje…. «

» neeeeeeeeeeeeeeeee………….auč………….«

 

Pišuka. Skoraj mi je zaletelo. Dobil sem nespodobno povabilo. Pravzaprav ženitno ponudbo. Že res da sem pred časom na tem portalu objavil oglas da iščem čim več žensk za skupno preživljanje mrzlih zimskih dni in noči, a tisto je bilo mišljeno zgolj in izključno zaradi gretja. V času globalne krize je kljub segrevanju zemlje vsak prišparan evro več kot dobrodošel.

Sicer pa odziva na mojo prošnjo, po pravici povedano, ni bilo ravno veliko.. Polno besed in obljub, a nobenih konkretnih dejanj tako da mi ni preostalo drugega kot da sem pri Petrolu nabavil kurilno olje in s tem zmanjšal možnost ozeblin ter okužbe z prašičjo, piščančjo in najnovejšo kozjo gripo.

A da se vrnem na mojo neznano in nesojeno nevesto. Le kje je krucenfiks pa mene našla. Jaz pa poroka. Hmm, zaenkrat sta to dva zelo različna pojma. Mi je koruzništvo dosti bolj všeč, zato draga Wanita, iz te moke tokrat ne bo kruha. Več sreče prihodnjič.

Ne vem no, morda pa sem vabilo za pred oltar dobil zato, ker sem postal slaven. Kod strela z jasnega neba sem bil opozorjen da sem namreč KUL bloger. Uau….. Ne morem verjeti kakšna čast me je doletela. Ganjen sem….Jokam od sreče in ponosa… ah, prihaja mi…. Soseda na kavo, da ne bo kakšne pomote….ah…

Čeprav mi nikoli ni bil pretirano všeč, sem mu sinoči z veseljem prisluhnil. Pravzaprav bolj iz radovednosti. Uspešnice kot so Love Of The Common People, Come Back And Stay, Every Time You Go Away in ne nazadnje duet z Zuccherom, Senza Una Donna, so pesmi ki so kraljevale na najrazličnejših lestvicah po celem svetu. Včerajšnji nastop ki ga je imel v Sloveniji in je minil brez kakršnega pretiranega pompa je bil sicer korektno izpeljan, a zelo zelo kratek. Že res da se je koncert, če temu sploh lahko tako rečemo, odvijal v nekem prav posebnem ambijentu, a to ne opravičuje dejstvo da je bil marsikateri obiskovalec razočaran ko je zvezda svetovnega slovesa odpel pet ali šest svojih pesmi, potem pa končal svoj nastop…..

Fotografiranje za navadne smrtnike ni bilo dovoljeno, ker pa ne morem iz svoje kože sem nekajkrat le pritisnil na mobitel. Slike so sicer slabe, tudi opozorjen sem bil na svoje sprevrženo dejanje, a kaj bi to, ruleta se vrti dalje……..

Prišel…Videl…Zmagal…   Jok brate, odpade…   Prišel…Odpel…Pokasiral….

              Žal..                                 

Moderator:

» Spet smo nazaj na kmetiji slavnih. Iz režije mi sporočajo da imamo na telefonski zvezi blogerko leelu ki bi gospe Angelci Likovič rada postavila vprašanje.

Halo.. Se slišimo gospodična leelu? «

leelu:

» Halo.. Ja dober večer. «

Moderator:

» Kar z besedo na dan mlada dama. Kar vprašajte. «

leelu:

» Ja, tako je na stvari. Sanjala sem da je Silvestrovo in da smo se ga skupaj z vsemi člani tega resničnostnega showa napili do daske.  . Tudi sama sem tri ali štiri boce penine ruklna vase. Zadnje kar se spomnim je da sem se z uhanom ki ga imam v nosu, zapletla z repom od morske deklice.  Ne vem kako se je zadeva razpletla, a ker to sigurno nekaj pomeni bi vprašala Angelco sledeče. Ker bom v naslednjih dneh ziher zadela na lotu sem mislila da bi v resnici povabila vse sodelujoče na kmetiji na skupno praznovanje novega leta. Je to dobra ali slaba ideja? «

Angelca:

» Joj dete naivno. Samo tega nikar. Čim dlje od teh ljudi. To so primitivci najslabše sorte. Razvratneži, delomrzneži in pijanci. Najhuje pa je ker to oddajo gledajo tudi otroci. Le kakšne vzore bodo imeli v življenju. Dala bom pobudo civilni iniciativi da to štalo, po domače povedano predčasno ukinejo. A tudi ti gospodična bi se morala malo zamisliti nad sabo. Imeti uhan v nosu v času ko po svetu razsaja gripa je skrajno neodgovorno. Ja, saj se še normalno obrisat ne moreš. «

Moderator:

» Morska deklica, slišal sem da si zadnje dni korenito spremenila svoj način razmišljanja. Baje si postala zelo modra. Torej, modra morska dečva. Kaj se dogaja? «

Morska deklica:

Ma sej ni tak hudo. Ko mi je zadnjič Noodles namazal luske s kozlovim mlekom, hihi, zgleda da mi je vsa pamet iz repa butnla gor v glavo. Prav res sn ratala ful brihtna. Prav nobl se mi zdi. hihi..«

Moderator:

Orhideja, tudi pri tebi opažam vidne spremembe. Imel sem občutek kot da ne spadaš na kmetijo. Zdela si se nekako zadržana, zdaj pa si postala bolj odprta in zabavna. Sama si naredila celo lok in puščice. Te morda fascinira Robin Hood, ali pa se pripravljaš na kakšno tekmovanje v lokostrelstvu? «

Orhideja:

» Eh, narobe vidiš. Prav tako sem zajebana kot sem bila. Je pa res da sem prej, preden sem odšla na kmetijo spet bolj intenzivno začela streljati tiste balončke na Rikinih besedah. Rada bi postavila rekord, a mi ne rata. Zato pač tudi tu malo treniram. To je to. Sem pa res zabavna, o ja…«

Moderator:

» Malayka, nekam slabe volje si zadnje čase. Kaj je vzrok tvoje jeze? «

Malayka:

» Čuj ti. Valda pogrešam moj Totiland. Predvsem ljudi, vino, mojega ribaka in vnuke. Groza je tu biti zaprt s totimi ljudeki. Saj je še slabše kot v aresti. Pa še jutri je tekma v Mariboru, mene pa ne bo tam. Kaj nem jezna in sitna..«

Salome:

» Persen pomirja…ahahahaaahaaaaaaa..

Moderator:

» Salome, kot veš na kmetiji slavnih tekmujete tudi za visoko denarno nagrado. Če zmagaš, kako boš zapravila, oziroma, kam boš investirala dobljene cekine? «

Salome:

» Ja valda da bom zmagala..ahahahaaahaaaaaa.. Sam premišljevala puno o tome. Znam da vas bo šokiralo ali ja sam se odlučila da bom zopet postala moški. Joške bom obdržala, med nogami pa si spet želim imati kurac..ahahaahaaaaaaaaaa. Zato grem odmah po kmetiji na operaciju v Beograd..«

Noodles:

» Svašta pička rodi..«

Salome:

» Noodles, takve kot si ti treba obesit za jajca na prvo drevo. Konju jedan..«

Moderator:

» Ker se naš čas počasi izteka, še zadnje vprašanje. Rika, kaj je tebi v prvem tednu na kmetiji najbolj ostalo v spominu? «

Rika:

» V bistvu nič. Mi je pa ful fajn poslušat kako se kregajo med sabo. Kar nekaj pesmi o tej tematiki je nastalo, a o tem več kdaj drugič..«

Noodles:

» No, če Rika noče povedati nobene pesmi jo bom pa jaz:

                                       Na kmetiji je lepo

                                       ija ija ooo

                                       nagi po senu skačemo

                                       ija ija ooo

                                       s kozlovim mlekom se mažemo

                                       ija ija ooo

                                       drug drugemu rit kažemo

                                       ija ija ooo

buuuu…buuuu…buuuu…buuuu…buuuu...buuuuu…buuuu…buuuu

Moderator:

» Tako, prvi resničnostni show na ednevniku je končan. Hvala za vašo pozornost, dogajanje na kmetiji slavnih pa lahko še naprej v živo spremljate na tv Butale in preko interneta na tv Butale. com.  Lep večer še naprej…«

KONEC…FINITO…THE END…FINE…

Moderator:

» Spet smo nazaj na naši kmetiji slavnih. Morska deklica, navihano se smejiš. Bi nam rada kaj povedala? «

Morska deklica:

» Hihi, jaz sn pa nekaj vidla. hihi. Ful mi je smešno. Sori Nudl, moram povedat.

Sn dopoldne slišala Noodlesa ko je reku da gre pomolst kozo. Usede se on na stol in molze..pa molze..pa molze.. hihi.. Nato pa skoči v luft in začne preklinjat. Takrat mu je namreč kliklno da pred sabo nima koze Berte ampak kozla Bertla..hihihi «

Salome:

» Ahahahahhaaaaaaaaa….Koji butl….«

Noodles:

» Ma dej morska dečva. Špeckahla…«

Rika:

» Hmm Noodles, kje pa je to kar si namolzu? haha To je baje dobro za kožo. hehe «

Noodles:

» Ma porko dijo Rika, a zdej mi boš pa še ti težila. Pejt rajš pesmi pisat. «

Rika:

» Ok, ok, vam bom prebrala še eno pesmico ki je nastala sinoči. Takole gre:

                               Trgam kožo ti z oči

                               vem da nič te ne boli

                               mraz pritiska do kosti

                               na wc me spet tišči

plosk…plosk…plosk…plosk…plosk…plosk…plosk…plosk…plosk…

Moderator:

» Orhideja, dva dni nazaj se je med vami razvila polemična debata o ženskih spolnih organih. Še vedno zagovarjaš stališče da imaš ti najlepšo? «

Malayka:

»Khm, mal se mi je zaletelo. Bom raje tiho, da ne bo kreg. «

Noodles:

» Pokaž da vidmo hehe..«

Rika:

» No no, malo samokontrole….

Morska deklica:

» hihihihi…«

Orhideja:

» A bi bli prosim malo tiho!!!! Hvala. No, nikoli nisem trdila da je moja najlepša. Je pa res da ko se tam spodaj uredim, partnerju kar oči skočijo iz jamic od poželenja. Ponavadi pustim tanko črtico in to ga ful rajca. «

Salome:

» Orhideja, ne govori gluposti. Ne morate govorit čigava je najlepša ko pa moju niste še videli. ahahahhahaaaaa…. La Toya mi je rekla da imam krasnu pičkicu. ahahahhhaaaaa…«

Noodles:

» Pokaž da vidmo hehe…«

Salome:

» Nič je tebi ne bom kazala Noodles. Pojma nimaš o mucama. Sam te videla en dan kako si se praskao po mudima. Sto posto je bila desanka na delu.. ahahahhahaaaaaa…«

Noodles:

» Jebemu sunce če me je pa srbelo. Sej je tud tebe ko si še imela jajca haha…«

Salome:

» Moj penis je bio dug osamnajst centimetara tak da bodi tiho…«

Noodles:

» Se prav da si zdaj ko ga nimaš več tudi kakšno kilo lažja.. haha…«

Morska deklica:

» Hihihi Nudl, ti si pa res faca..hihi«

Moderator:

» V tem trenutku se nam je pridružila tudi ugledna komentatorka Angelca Likovič ki budno spremlja dogajanje na kmetiji. Angelca, kaj bi rekla na doslej videno in slišano v tem resničnostnem showu? «

Angelca:

» Popolnoma sem zgrožena. Ti ljudje so neodgovorni. Ne znajo, oziroma nočejo delat. Nimajo nobenih moralnih vrednot. Nagi hodijo na okoli, nikakršnega spoštovanja nimajo ne do narave, do živali in ne nazadnje tudi ne do ljudi ki to gledajo. Poleg tega tudi vulgarno govorijo. Katastrofa vam povem. To kmetijo bi bilo treba ukinit. «

Moderator:

» Malayka, bralcem si obljubila da boš tudi na straneh ednevnika začela objavljati spomine. Nekakšno avtobiografijo. Kako je sedaj s tem. Lahko pričakujemo tudi, kako bi se temu reklo, no ja, kaj bolj sočnega? «

Malayka:

» Čuj ti. Ke si nor…. A veš da tudi ribak gleda kmetijo slavnih. Nič ne bo s tem. Bom raje še en vic povedala. «