<h1>eDnevnik, slovenski blog</h1>
Obramba pred psi - uvod
Pozdravljeni na blogu o obrambi pred psi in o tem kako ravnati z neodgovornimi lastniki.

Takoj na začetku naj povem, da imam rad živali in tudi pse. Miroljubni psi in odgovorni lastniki niso problem. Pes je pri določenih nalogah tudi v pomoč človeku npr. policijski psi, reševalni psi, psi ki pomagajo slepim, invalidom,  starejšim,... Verjetno ga ne imenujejo zastonj 'človekov najboljši prijatelj'.

Problem pa so agresivni, odvezani in prostotavajoči psi, ki so nevarni človeku in zaradi katerih je pri nas vsako leto(samo uradno) več kot 200 ugrizov, zabeležili pa smo tudi že hudo ranjeno žrtev, ki bo nosila posledice do konca življenja. Pravzaprav so problem njihovi lastniki, ki jim to dovoljujejo in jih včasih tudi posredno (ali pa čisto neposredno ščuvajo). Poseben problem so tudi potepuški psi vendar predvsem v manj razvitih državah.

Nikakor ni moj namen širiti psihoze, še najmanj proti nič krivim psom. Vendar, so žal oni prve žrtve svojih neodgovornih lastnikov. Tisti, ki napade je vendar pes. Miroljubni psi, psi pomočniki, psi reševalci,... so  OK. Vse lepo in prav. Kadar pa se človekov 'najboljši prijatelj' obrne proti njemu pa je treba ukrepati.

Kdaj se branimo pred psom? Kadar se počutimo ogroženega! Nekateri so ogroženi že če gre mimo njega odvezan pes, drugi imajo večji tolerančni prag. Ljudje smo različni. Za morebitne posledice na psu zaradi obrambe, je vedno odgovoren lastnik. On mora imeti psa pod nadzorom. On je odgovoren za njegovo obnašanje. On je odgovoren za vso škodo, ki jo njegov pes naredi na stvareh in živih bitjih.

Ustavimo se malo pri lastnikih: Tudi lastniki so ljudje, torej dobri in slabi.
Večina jih je  odgovornih, tistih ki dobro(ali vsaj  kolikor toliko dobro) skrbijo za svoje pse. Taki jih imajo ponavadi na povodcih, ponoči nekateri celo označene s kako lučko, če začne lajati na koga ga bodo takoj potegnili k sebi,...

Potem je tukaj tista manjšina zaradi katere je nastal ta blog. Slab oz. neodgovoren lastnik je tisti, za katerega je značilno eno ali več od naslednjega:

- skrb za psa mu je španska vas.

- je popolnoma brezbrižen, tudi na drugih področjih in tudi pri stvareh, ki so sicer pomembne za njega. Vse lepo in prav dokler zaradi tega trpi samo on. Ko začnemo zaradi tega trpeti drugi, je treba ukretpati.

- je duševno bolan človek.

- potrebuje neko stvar s katero se postavlja pred drugimi in jih straši. Npr. sprehaja se z odvezanim psom nevarne pasme češ 'Bojte se me vsaj zdaj, če sem že v vsakdanjem življenju nula'.

- je sadist in uživa v strahu in bolečinah drugega. Npr. pes naskakuje človeka, renči proti njemu, ga napada on pa mirno stoji, se reži in govori: 'Sej nebo nč naredu...' Če se ga ustrašiš ali se skušaš braniti, te pa po možnosti še nadere.

...

Dovolj je bilo terorja! V naslednjih poglavjih bom predstavil metode za obrambo proti psom in pa tudi kako ravnati z neodgovornimi lastniki.

Ljudje, ki imajo slabe izkušnje s psi, ponavadi kar vse lastnike mečejo v isti koš kot slabe, neodgovorne, psihote,... To seveda ni res. To je posledica tega, da se pri slabih izkušnjah s psi srečujejo v glavnem s slabimi lastniki. Dobri lastniki gredo mimo nas neopazno, njihovi psi so mirni in pohlevni.

Obstajajo seveda tudi potepuški psi. Te lahko srečamo že na potovanjih v malo bolj južne države(mediteran, balkan). Po mojih izkušnjah so sicer pohlevnejši, nevarni pa so lahko če so stekli ali če se zberejo v trop.




Avtor: obrambapes | v 1. Uvod
Stalna povezava | Pošlji sporočilo po e-pošti | Komentarji(0)
Dodaj komentar
Komentarji:

Pravnih vidik obrambe pred psi(zakoni, paragrafi,...)
Navajam nekaj zakonov oz členov iz ustreznih zakonov pomembnih za potencialne žrtve pasjih napadov in za obrambo pred psi:

Zakon o zaščiti živali:

11. člen


Skrbnik živali mora z ustrezno vzgojo in šolanjem oziroma z drugimi ukrepi zagotoviti, da žival ni nevarna okolici

Skrbnik psa mora na javnem mestu zagotoviti fizično varstvo psa tako, da je pes na povodcu.


12. člen


Skrbniki živali in prevozniki živali morajo zagotoviti fizično varstvo nevarnih živali

Skrbniki nevarnih psov morajo zagotoviti fizično varstvo psov na enega izmed naslednjih načinov:

– da so psi na povodcu in opremljeni z nagobčnikom,

– da so zaprti v pesjaku ali objektu,

– da so v ograjenem prostoru z ograjo, visoko najmanj 1,8 m, ki je na vhodu označen z opozorilnim znakom.

Nevarnega psa ni dovoljeno zaupati v vodenje osebam, ki so mlajše od 16 let.


26.a člen


Zdravnik, ki obravnava poškodbo človeka zaradi ugriza psa, mora osebo napotiti v antirabično ambulanto skladno s predpisi, ki urejajo nalezljive bolezni, pri čemer mora v primeru smrti človeka ali posebno hude telesne poškodbe pisno obvestiti območni urad upravnega organa, pristojnega za veterinarstvo, v roku sedmih dni od obravnave smrti oziroma posebno hude telesne poškodbe in mu posredovati osebno ime ter naslov poškodovane oziroma umrle osebe zaradi izvedbe postopkov iz prvega in tretjega odstavka 26.b člena tega zakona.

Antirabična ambulanta mora vnesti podatke o ugrizu psa v centralni register psov, pozvati skrbnika psa, da se s psom zglasi v pristojni veterinarski organizaciji zaradi preveritve suma na steklino in o ugrizu psa obvestiti pristojni območni urad upravnega organa, pristojnega za veterinarstvo.

Pristojna veterinarska organizacija mora podatke o opravljenih pregledih na steklino iz prejšnjega odstavka vnesti v centralni register psov in o rezultatih teh pregledov obvestiti antirabično ambulanto. Če antirabična ambulanta ne prejme podatka o opravljenih pregledih na steklino v roku petnajstih dni od ugriza psa, mora o tem obvestiti območni urad upravnega organa, pristojnega za veterinarstvo.

Pristojna veterinarska organizacija, ki obravnava poškodbo živali zaradi ugriza psa, mora podatke o ugrizih psov v roku treh delovnih dni vnesti v centralni register psov.

O ugrizih psov morajo policija in druge osebe iz 42. člena tega zakona, ki dogodek obravnavajo, v roku 24 ur obvestiti območni urad upravnega organa, pristojnega za veterinarstvo, ki podatke o ugrizih psov vnese v centralni register psov.


26.b člen


Če je pes z ugrizom povzročil ali bil soudeležen pri povzročitvi smrti človeka ali suma posebno hude telesne poškodbe, uradni veterinar zaradi odvrnitve splošne nevarnosti in opazovanja na steklino z ustno odločbo odvzame psa in odredi skrbniku takojšnjo namestitev psa v izolatorij pristojne veterinarske organizacije za obdobje do izključitve suma na steklino.

Če skrbnik psa pri izvedbi ukrepov iz prejšnjega odstavka ne sodeluje, se namestitev psa v izolatorij na njegove stroške odredi zavetišču

Uradni veterinar odredi usmrtitev psa:

– če je z ugrizom povzročil ali bil soudeležen pri povzročitvi smrti človeka;

– če je iz obvestila iz prvega odstavka prejšnjega člena razvidno, da je pes z ugrizom povzročil ali bil soudeležen pri povzročitvi posebno hude telesne poškodbe.

Usmrtitev iz prejšnjega odstavka se ne sme opraviti pred zaključkom pregledov psa na steklino.

Uradni veterinar lahko za izvedbo odrejenih ukrepov iz tega člena zahteva pomoč policije, zavetišča ali pristojne veterinarske organizacije.

Če je na kraj dogodka iz prvega odstavka tega člena prva prišla policija, mora poleg izvajanja ukrepov v skladu s svojimi pooblastili glede odvrnitve splošne nevarnosti o dogodku nemudoma obvestiti uradnega veterinarja.

Če se sum posebno hude telesne poškodbe ne potrdi z obvestilom iz prvega odstavka prejšnjega člena, se psa vrne skrbniku, ki mora omogočiti dokončanje pregledov na steklino.

Skrbniku psa, ki je povzročil smrt ali posebno hudo telesno poškodbo človeka, upravni organ, pristojen za veterinarstvo, prepove gojitev, posedovanje in vodenje psov, če je že pred tem posedoval psa, ki je povzročil smrt ali posebno hudo telesno poškodbo.

Pritožba zoper odločbe iz tega člena je dovoljena v roku osmih dni od vročitve odločbe.

Stroški, nastali zaradi ukrepov iz tega člena, bremenijo skrbnika živali.


26.c člen


Šolanje psov po tem zakonu je obvezno:

– če nevaren pes z ugrizom povzroči poškodbo, pa ne gre za posebno hudo telesno poškodbo. Šolanje psa je treba izvesti najpozneje do dopolnjenega drugega leta starosti psa, če je pes že star dve leti pa v roku šestih mesecev od ugriza psa;

– za psa, ki živi ali bo živel v istem okolju kot lastnik, katerega pes je bil usmrčen v skladu s tretjim odstavkom prejšnjega člena. Šolanje psa je treba izvesti najpozneje do dopolnjenega drugega leta starosti psa, če je pes že star dve leti pa v roku šestih mesecev od usmrtitve prejšnjega psa oziroma nabave novega psa.

Šolanje iz prejšnjega odstavka mora biti opravljeno ob udeležbi lastnika psa po programu, ki ga potrdi upravni organ, pristojen za veterinarstvo, na podlagi mnenja strokovne komisije. Program mora vsebovati navedbo izvajalca oziroma izvajalcev šolanja in dokazila o njihovih izkušnjah s področja poznavanja vedenja, vzreje oziroma šolanja psov. Strokovno komisijo imenuje generalni direktor upravnega organa, pristojnega za veterinarstvo, in jo sestavljajo strokovnjak s področja poznavanja vedenja, vzreje oziroma šolanja psov, uradni veterinar in veterinar pristojne veterinarske organizacije

Uspešnost opravljenega šolanja psa preveri komisija, ki jo imenuje nosilec programa šolanja iz prejšnjega odstavka in mora biti sestavljena iz strokovnjakov s področja poznavanja vedenja, vzreje oziroma šolanja psov, njena sestava pa mora biti navedena v programu šolanja. Lastnik psa je dolžan dokazilo o uspešno opravljenem šolanju predložiti pristojni veterinarski organizaciji, ki ta podatek vnese v centralni register psov.


Zakon o divjadi in lovstvu:

35. člen


(varstvo divjadi pred nepotrebnim vznemirjanjem)


(3) Psov ni dovoljeno brez nadzorstva spuščati v prosto naravo. Lastnik je odgovoren za škodo, ki jo njegova žival prizadene divjadi.


Zakon o triglavskem narodnem parku:

13. člen


(splošni varstveni režim v narodnem parku)


(1) Na območju narodnega parka je prepovedano:

1. ...

2. ...

...

...

47. puščati pse s povodca zunaj naselij, razen pri izvajanju lova in paše ter pri izvajanju nalog policije, vojske in gorske reševalne službe;

...
...
...


Kazenski zakonik:

Silobran


11. člen

(1) Ni kaznivo dejanje tisto dejanje, ki je storjeno v silobranu.
(2) Silobran je tista obramba, ki je neizogibno potrebna, da storilec odvrne od sebe ali koga drugega istočasen protipraven napad.
(3) Storilec, ki je prekoračil meje silobrana, se sme kaznovati mileje; če pa je prekoračil silobran zaradi močne razdraženosti ali prestrašenosti, povzročene z napadom, se mu sme kazen tudi odpustiti.

Skrajna sila

12. člen

(1) Ni kaznivo dejanje tisto dejanje, ki je storjeno v skrajni sili.
(2) Skrajna sila je podana takrat, kadar stori storilec dejanje, ki ima vse zakonske znake kaznivega dejanja zato, da bi od sebe ali koga drugega odvrnil istočasno nezakrivljeno nevarnost, ki je ni bilo mogoče odvrniti drugače, pri tem pa prizadejano zlo ni večje od zla, ki je grozilo.
(3) Storilec, ki je sam povzročil nevarnost, toda iz malomarnosti, ali je prekoračil meje skrajne sile, se sme mileje kaznovati, če pa je prekoračil meje skrajne sile v posebno olajševalnih okoliščinah, se mu sme kazen tudi odpustiti.
(4) Skrajne sile ni, če se je bil storilec dolžan izpostaviti nevarnosti.


Avtor: obrambapes | v 1. Uvod
Stalna povezava | Pošlji sporočilo po e-pošti | Komentarji(0)
Dodaj komentar
Komentarji:

Kako se približati psu
Kot prvo velja poudariti, da je najboljši način obrambe ta, da psa pustimo pri miru. Žal se vedno bolj dogaja, da ljudje sami silijo v psa ali celo pustijo otroke, da drezajo v njega ali pa jih celo spodbujajo: "Glej lep kuža, pobožaj ga!".

Seveda se ne bomo sedaj panično izogibali kontaktov s psi in otrokom vzgajali večji strah pred njimi, kot ga morajo imeti. Ampak nekaj strahu in spoštovanja do psov pa le mora imeti vsak odrasel kot tudi otrok. To velja tako za pse, ki jih srečujemo na sprehodih, izletih, v naravi,...še posebej pa za t.i. teritorialne pse t.j. pse čuvaje! Pes namreč nagonsko brani svoj teritorij in že približevanje kaj šele šlatanje psa čuvaja je lahko nevarno.

Če že hočemo kdaj malo pocrkljati kakega psa, ravnamo takole(in tako naučimo tudi otroke):

- ocenimo ali je pes miroljuben(za otroke naj to ocenijo starši). Tu seveda ni splošnega recepta. Kot smo že rekli pustimo pri miru pse čuvaje, za ostale pa uporabimo svoj občutek.

- pes nas mora najprej ovohati. Tako nas pes spozna. Tako kot je nam lahko neprijetno, če se okoli nas mota neznan pes in se bomo po navodilih v nadaljevanju bloga tudi lahko branili, nas tudi pes ne pozna in se bo lahko tudi pes branil, če nas ne spozna. Vemo pa kako neprijetno se lahko pes brani...

- pse, ki nimajo lastnika(oz. je ta neznan) pustimo pri miru. Pri ostalih vprašamo ali ga lahko pobožamo, pockrljamo,... ali ne oz. ali se pes pusti. Lastnik najbolje ve kakšne narave je njegov pes. In ne nazadnje nekateri lastniki pač ne marajo crkljanja svojih psov. Če sami zahtevamo, da nas lastniki ne nadlegujejo s svojimi psi brez našega dovoljenja, moramo tudi sami biti uvidevni in ne nadlegovati njihovih psov brez njihovega dovoljenja.


Dodaj komentar
Komentarji:

Kako ravnati ob srečanju s psom ter pasivne metode obrambe
Od sedaj naprej predpostavljamo da je prisotnost psa za nas nadležna oz. nezaželena ali, da nas je pes celo že napadel.

Kako prepoznati ali je pes napadalen ali ne?


Govorica pasjega telesa je pomembna. Eden od prepoznavnih znakov je npr. lahko način približevanja psa. Če se nam pes približuje s sklonjeno glavo nas bo najverjetneje samo ovohal in šel. Nasprotno, če se približuje z glavo v ravnini svojega hrbta in pri tem celo teče, pomeni da bomo po vsej verjetnosti imeli z njim opravka.

Tukaj najdemo nekaj vrst obnašanja psov in prepoznavnih znakov v tabeli


Posebno poglavje so teritorialni psi t.j. čuvaji. Ti so lahko veliko bolj agresivni in napadalni od psov na sprehodih ali potepuških(vkolikor tudi potepuški pes nima nekega teritorija).

Tisti, ki so za ogradami privatnih prostorov seveda niso problematični. Tisti pa, ki jim neodgovorni lastniki predvsem na podeželju dovoljujejo prosto skakati okoli pa seveda so. Pes v slednjem primeru seveda svoj teritorij smatra kar najbolj možno široko.

Česa ne smemo storiti?

Najslabše je bežati pred psom. Pes nas bo nagonsko smatral za plen in se veselo pognal za nami. Pes teče hitreje od nas. Nekatere pasme dosegajo hitrosti tja do 60 km/h. Tudi ne smemo skakati in paničariti. Če je lastnik zraven in mu je malo mar za nas mu bomo s tem tudi dali veselje.

Ostati moramo torej mirni. Ne smemo narediti nobenih nenadnih gibov. Tudi pri uporabi obrambnih metod(glej naslednji dve poglavji) moramo biti mirni a odločni.

Rekli smo: ostanemo mirni. To pa ne pomeni, da otrpnemo, kar je še ena napaka predvsem tistih, ki se bojijo psov. Pes otrpne, tik pred napadom in tako bo tudi nas razumel za napadalne, ker pač razume samo pasjo govorico.

Še hujša napaka je gledati psu v oči. To v pasji govorici pomeni izražanje dominantnosti in agresivnosti in spet nas bo pes kot takega prepoznal. Če se dva psa gledata v oči lahko pride do boja za prevlado za oblast. Pes, ki začuti da je šibkejši, drugemu psu priznava prevlado s tem da povesi pogled. In točno to je tisto kar moramo narediti, če se srečamo s pasjim pogledom iz oči v oči. Povesimo pogled in glavo.

Psu tudi nikoli ne smemo kazati hrbta. Če se hočemo umakniti, to storimo tako da hodimo(ne tečemo!) ritensko.

Pasivne metode obrambe:

Če je pes lastniški in je lastnik prisoten ga seveda lahko prosimo da ga priveže, vprašanje pa je koliko bo lastnik dovzeten za to če ga že ima odvezanega in njegov pes tako ali tako kao  'nobenemu nič ne bo naredil'. Naša prošnja je lahko pri kakem psihopatu popolnoma neefektivna ali pa celo izzove agresivnost, ob direktnem napadu pa je v večini primerov le izguba časa.

Lastnik je lahko seveda tudi daleč stran ali pa gre sploh za potepuškega psa. Sploh je najbolje vsakega neprivezanega psa smatrati za potepuškega, če ni znakov, ki bi kazali na lastnika.

Če je pes treniran(tega seveda ne vemo) lahko reagira na ukaze: 'sedi', 'pojdi' ali kaj podobnega.

Poseben primer so policijski psi. Ti so trenirani tako, da ne grizejo ampak človeka samo zgrabijo za obleko ali podrejo na tla. Velikokrat prepoznajo signale kot npr. da se uležemo na trebuh in damo vse štiri od sebe, moramo pa pri njih biti še posebej pazljivi ker določene kretnje lahko prepoznajo kot napad na njih, takrat pa lahko reagirajo skrajno agresivno.  Žal pa v praksi ponavadi ne vemo, da je pes policijski ali odslužen policijski(policija pri nas svoje upokojene pse prodaja civilistom) razen seveda, če imamo dejansko opraviti s policijo. ;)

Vreči psu kak priboljšek, kos hrane(še posebej meso) ali sploh kaj kar bi ga zamotilo tudi morda lahko pomaga. So pa tudi psi, ki so trenirani, da začnejo jesti šele ko jim gospodar namigne ali s posebnim ukazom ukaže.

Udarjanje z nogo ob tla ali metanje kamenja proti psu(morda ne ravno z namenom da bi ga zadeli ampak samo prepodili) je lahko efektivno za običajne pse(predvsem male nadležne, ki se nam npr. neusmiljeno zaganjajo v nogo), agresivne pa lahko še dodatno razdražimo.


Defenzivni predmeti (palice, dežniki, jakne,...) se lahko uporabijo za zamotitev psa npr. odpirajoča se marela.

Vabe: Kot vabe lahko služijo krajše palice, nahrbtniki, torbice, pohodne palice oz.  karkoli smiselnega. Pes instinktivno naše predmete povezuje z nami oz. jih smatra kot del nas. Če nas hoče ugrizniti je torej smiselno žrtvovati nekaj česar je manj škoda, kot če bi nas ugriznil v kak del našega telesa. V skrajni sili je lahko vaba tudi v jakno dobro ovita roka, bolje kot kak vitalen del telesa. Uporabimo nedominantno (torej pri večini ljudi leva) zaradi morebitnih poškodb in da lahko z dominantno po potrebi izvajamo aktivno obrambo če je potrebno(glej naslednji dve poglavji)

Jakno, plašč ali kak drug del iz blaga lahko uporabljamo za prekritje glave psa in se po potrebi aktivno branimo(glej naslednji dve poglavji)
Dodaj komentar
Komentarji:

Prisilna sredstva za obrambo pred psi
Pozor! Nobeno sredstvo ni 100% pri obrambi pred psi. Nikakor ne uporabljajte spodnjih sredstev za izzivanje ali celo izživljanje nad njimi. Uporabljajte jih ko se počutite ogroženi oz. ko hočete psa odgnati!

Avtor bloga ne prevzema odgovornosti za neustrezno ali napačno rabo ali celo zlorabo prisilnih sredstev.




Prisilna sredstva delimo v:


- zvočna sredstva

To so sredstva, ki povzročajo psu neprijeten zvok nikakor pa mu ne škodijo. Primer je plašilec.


Plašilec(dazzer) je posebna naprava, ki oddaja za človeka neslišen, za psa pa zelo neprijeten ultrazvok. Psi zelo različno reagirajo nanj. Deluje nekje na razdalji 1 - 15 metrov. Nekateri se zdrznejo, našpičijo ušesa, nekateri se umaknejo samo korak, nekateri pobegnejo, nekateri pa sploh 'ne šljivijo' ali pa se vsaj zdi da ne. Vsekakor naj bi (po zagotovilih proizvajalcev in prodajalcev) pri tem imeli še dosti časa za umik.

Plašilca ne smemo zamenjevati z ultrazvočno piščalko za treniranje psov. Ta je v smislu obrambe popolnoma neuporabna.

Plašilec ne deluje na gluhih psih in (po mojih izkušnjah) slabo na majhnih psih. Nekatere pasme so nagnjene k gluhosti. To so predvsem beli psi. Ne deluje tudi, če je med psom in nami ovira(npr. ograja). Ne deluje na mirnih psih in ne deluje od zadaj.

Moje izkušnje s plašilcem so recimo zadovoljive ne pa stoprocentne.

- obrambni spreji

Za obrambo proti psom uporabljamo v glavnem poprove spreje(OC). Kemični(CS) na živalih niso dovolj efektivni. OC sprej pa dalje ni efektiven na večjih živalih(medvedih, podivjanih bikih,...) za katere obstajajo posebni spreji!

Poprov sprej psa začasno(ponavadi 10-15 min) oslepi in dezorientira. Trajnih posledic ne pušča.

Pozor! Pazite, da ne piha veter proti vam, sicer lahko dobite sprej nazaj v obraz!

Priporočljivo je, da dozo s sprejem predno se odpravimo na pot, kjer pričakujemo pse, nekajkrat rahlo pretresemo.

Uporabljamo ga tako, da dozo, če se le da držimo v vodoravni legi(ne navzdol in ne navzgor), psa pociljamo natančno kolikor se le da v dani situaciji ter mu vsebino doze razpršimo po očeh in gobcu.
Pri uporabi moramo biti popolnoma mirni. Če ga zgrešimo ali menimo, da nevarnost še obstaja, ponovimo. S sprejem nikakor ne šparamo. Deluje na razdalji do cca. 3-4 metre odvisno od znamke. Natančnost in mirna roka sta pomembni.

V primeru, da se ponesreči pošpricamo z njim je treba oči in obraz najprej očistiti z robčkom, prtičkom, ... nato šele izpirati z vodo in hladiti. Oči ne mencamo! Treba se je gibati na svežem zraku. Če se to zgodi v zaprtem prostoru ga je treba zapustiti in dobro prezračiti.

Pozor! V nekaterih državah(tudi evropskih npr. Velika Britanija, Skandinavija, Nizozemska,...) je poprov sprej prepovedan oz. ga lahko uporabljata le vojska in policija. V nekaterih državah(npr. Nemčija) se lahko poprov sprej uporablja le za obrambo proti živalim ne pa tudi proti ljudem. Pred potjo v konkretno državo lahko preverimo legalnost na internetu, npr. vtipkamo v GOOGLE: pepper spray legal [angleško ime države kamor potujemo]

Plašilec ali poprov sprej?

Poprov sprej deluje na veliko večino psov, plašilec ne deluje na gluhe, slabo na majhne pse, kadar je proti psu ovira, od zadaj,...

Poprov sprej je treba natančno usmeriti v pasje oči oz. gobec, plašilec pa samo v smeri psa.

Plašilec je zelo uporaben pri napadu večih psov v tropu, kjer bi se s sprejem težje znašli.


Proti psu, ki teče je bolje uporabiti plašilec, ker ga bomo s sprejem težko točno zadeli.

Plašilec in sprej lahko nosimo za pasom, kjer sta lahko dostopna. Večinoma sta namreč opremljena z zaponko.

- paralizator

Paralizator je lahko tudi uporaben. Je praktično stoprocentna zaščita, problem pa je, ker se moramo psu popolnoma približati in se ga z njim(medtem ko ga sprožimo) fizično dotakniti z obema elektrodama

T.i. taserji(paralizatorji, s katerimi elektrodi izstrelimo) so pri nas prepovedani. Resda pri njih ni potreben fizični kontakt s psom, imamo pa samo eno šanso da ga zadanemo ker moramo po izstrelitvi elektrodi naviti nazaj kar traja 2-3 minute.

Dodaj komentar
Komentarji:

Aktivne metode in sredstva za obrambo pred psi
Pozor! Nobena metoda ni 100% pri obrambi pred psi. Nikakor ne uporabljajte spodnjih metod za izzivanje ali celo izživljanje nad njimi. Uporabljajte jih ko ste ogroženi!

Avtor bloga ne prevzema odgovornosti za neustrezno ali napačno rabo ali celo zlorabo spodnjih metod.




Naslednjih metod (hvala bogu) še nisem imel priložnost preizkusiti v praksi. Protinapadi z ofenzivnimi predmeti in napadi na šibke točke naj služijo v skrajni sili, ko odpove vse ostalo oz. pri neposredno grozeči nevarnosti ali kadar rešujete nekoga, ki ga je pes že popadel, zgrabil ali ga celo že mrcvari.

Ofenzivni predmeti

Ofenzivni predmeti se uporabljajo za fizično obrambo pred psom. Uporabimo jih, če odpovejo prisilna sredstva ali pa če gre za direkten napad.


To so daljše palice, težji rukzaki, kolo,... Ko gremo kam z rukzakom si npr. lahko v njegov sprednji del damo kaj trdega in težkega(kovinski bat, utež,...).


Kam ciljati psa?

Zelo občutljivo mesto je lobanja! Ta je pri psu tanjša kot pri človeku in zelo občutljiva. Izjeme so močnejše pasme(npr. mastifi), ki imajo nekoliko debelejše lobanje. Dobro odmerjen in močan udarec po glavi je lahko zelo efektiven, da se pes vsaj onesvesti.

Občutljiv je tudi tilnik a moramo za ta udarec že malo bolj poznati pasjo anatomijo, da vemo točno kam zadeti. Je pa ta udarec, če je točen kar takoj usoden. Psa lahko tudi zvabimo z vabo(glej poglavje o pasivni obrambi) in potem z drugim predmetom zlomimo tilnik.

Občutljive točke

Poleg točk kot lobanja in tilnik na katere delujemo z ofenzivnimi predmeti, obstajajo tudi točke na katere lahko delujemo z golimi rokami.

Oči. V skrajni sili lahko psu iztaknemo oči. Uporabno je predvsem, če so nam oči lahko dostopne ali če nekoga rešujemo izpod psa in pristopimo od zadaj. Najlažje je to narediti kadar je pes že zagrabil za kako vabo ali roko(glej poglavje o pasivni obrambi)

Moda. (seveda samo pri nekastriranih samcih) so občutljiva. Treba jih je prijeti in močno stisniti. To je lahko zopet uporabno kadar rešujemo nekoga izpod psa od zadaj.

Rebra. Če imamo za to priložnost lahko udarimo po njih. S pestjo zna biti manj efektivno zato udarimo s komolcem ali še bolje s kolenom oz. stopalom npr. če imamo psa že na tleh.

Spodnje metode v poševni pisavi so zahtevnejše in je za njih potrebno biti izvežban:

Tu je članek trenerja oz. rejca psov o obrambi pred njimi, vendar ta metoda zahteva že izvežbanost


Tilnik lahko tudi zlomimo tako da psa zvabimo z vabo(glej post o pasivni obrambi) in ko ugrizne pritisnemo na vrat in glavo sunkovito premaknemo nazaj.

Občutljivi so tudi ramenski sklepi. Psa zgrabimo z eno roko za prednjo tačko, z drugo pa za trup in mu jo pravokotno na trup zarotiramo za 180 stopinj navzven torej izpahnemo ramenski sklep. Še bolj efektivno je da to storimo z obema (npr. zopet pri pristopu od zadaj).

Pozor! Rokoborba s psom je še posebej če niste vešči borilnih veščin, neefektivna. Pes je veliko bolj gibčen in spreten kot človek. Raje se osredotočimo na občutljive točke in uporabo ustreznih sredstev. Pes ima premoč v spretnosti, hitrosti in gibčnosti, človek pa v pameti in iznajdljivosti.

Dodaj komentar
Komentarji:

Psihološki vidik obrambe proti psom
Psihološki profil pasjega terorista

Napade nas pes ali pa se nam je samo nevarno približal. V obeh primerih se imamo pravico braniti oz. ga onemogočiti. To smemo narediti kadar se počutimo ogroženega in sicer  z eno ali več že opisanih metod. Tudi če pes ni nevaren in  mi tega ne znamo oceniti(kar je sicer koristno, da se naučimo). Vedno je odgovoren lastnik ker je psa pustil brez nadzora. Nekateri se tega zavedajo. Ja, tu pa tam(na zelo redke čase sicer) sem celo doživel, da se je kak lastnik za neprimerno obnašanje svojega psa celo opravičil.

Problem pa je ker nekateri lastniki te odgovornosti nočejo sprejeti.
Pri njih obstaja fiksna ideja, da s svojim psom lahko terorizirajo druge ljudi po mili volji. Njihov pes se lahko drugim ljudem poljubno približa, renči na njih, mota okoli njih, jih ovohava, skače na njih,... v hujših primerih jih sme grabiti za obleko ali jih podreti na tla in v najhujših, ugrizniti ali pa celo huje poškodovati - ljudje pa bi po mnenju takega lastnika to morali samo mirno prenašati. Nekateri lastniki te vrste se takoj zgražajo, če kdo kako besedo izusti ali zakriči od strahu, da pa uporabi kako prisilno sredstvo je pa takoj sadist, mučitelj živali,... nekateri začnejo groziti ali pa celo fizično napadejo!

Gre seveda zato, da si taki ljudje po domače rečeno 'filajo baterije' na račun drugih. Ne, niso to neumni ljudje, še manj idioti. To so pametni ljudje, brez skrbi. Še preveč! Žal svojo pamet ne izkoristijo na tistih področjih v življenju kjer bi jim to koristilo. Z drugimi besedami: v življenju so na enem ali več področij neuspešni in/ali imajo(posledično) neke duševne travme. Nekateri so brezposelni, druge za*ebavajo v službi, tretje doma njihov življenjski sopotnik, četrti imajo probleme kje drugje, nekateri pa povsod! Ker ne uspejo v svojem življenju, morajo svoje frustracije stresti na nekom drugem oz. se dokazati nekje drugje. Nekakšna nadomestna zadovoljitev torej. Nekaterim to uspeva z raznimi hobiji, športi, adrenalinom, spolno aktivnostjo,... Taka zadovoljitev je sicer še vedno nadomestna ampak na pozitiven način.  Nekateri pa se zatečejo k nikotinu, alkoholu, mamilom, raznim manijam,... torej frustracije zdravijo na do sebe škodljiv način. Dokler zaradi tega ne trpijo drugi, je to njihova stvar. Spet tretji pa  svoje travme in neuspehe zdravijo na drugih. Te si poglejmo pobliže.

Take ljudi poznamo: eni divjajo na cesti, eni se znašajo nad družino, eni uživajo v psihičnem terorju ljudi okoli sebe,.... no eni pa se odpravijo recimo s svojim psom v kak park, na kak hribček, potko,... ponavadi nekam kjer ni dosti ljudi(da se ne bi kdo zgražal), jih je pa le še toliko da se najde kaka osamljena žrtev. Tu pa tam seveda! Psa lepo namenoma pusti da t
eka okoli(velikokrat tak 'človek' nima s sabo niti povodca) in se naslaja nad žrtvami. Bodisi se smeje, te še dodatno nadere ali pa mu samo vidiš v očeh tisti: "Daj ga! Daj!" Pes je lahko popadljiv, lahko samo laja in renči, v večini primerov pa niti to ne. Spretno izkoriščajo bojazen pred psi pri nekaterih ljudeh. Gorje, da kdo kaj protestira ali se celo brani. Potem ga nadere ali celo fizično napade! S svojo mrcino zraven si upa. Vprašanje, če bi si upal brez nje?

Pri nekaterih gre stvar celo tako daleč, da si brez ene hude pasje mrcine sploh ne upajo pomoliti nosu ven. Zunaj namreč v vsakem človeku vidijo sovražnika! In če ta pes skoči na koga ali ga začenjal preganjati, pes že ve zakaj! Gotovo bi mu oni kaj hudega naredil.

Ali pa ga pustijo pred svojo hišo neprivezanega oz. spuščenega. To se dogaj predvsem na podeželju kjer je manj kontrole in bolj skrito, žrtev pa bolj osamljena in prepuščena na milost in ne milost. V mestih je to bolj težko. No in ko pes zalaja in se zasliši kak krik malo poškilijo skozi okno in uživajo. Ali pa če so zunaj, začnejo takoj (najpogosteje samo verbalno) obračunavati z žrtvijo, še posebej če se je branila.

Še bi lahko naštevali razloge zakaj in načine kako nekateri to počnejo. No, glavni faktor, ki ga izkoriščajo pa je v psihično šibkejši žrtvi. Tudi če pozna obrambne metode. Poglejmo zakaj in kako postanemo lahko močnejši!

Kaj žrtvi preprečuje uspešno uporabo obrambnih metod in kako te prepreke odstraniti?

1. Najpogostejši razlog je ta, da se psa bojijo.
Nekateri npr. otrpnejo samo, da se pes približa ali teče proti njim. To ne samo da onemogoča učinkovito obrambo temveč tudi povečuje užitek pasjemu teroristu. To, da se psa ne bojimo je prvi pogoj, da se uspešno branimo!

Kako doseči, da se ne bomo več bali psov? Žal ni splošnega recepta, pa vendar nekaj napotkov:

- Vsekakor se jim ne smete izogibati. Mnogi se npr. izogibajo mest kjer jih je veliko(parki, - priljubljene izletniške točke, trim steza,...). To je največja napaka! Ne samo, da se ne boste znebili strahu, s tem tudi dopustite, da vam neodgovorni lastniki pravzaprav določajo kam smete in kam ne. Pojdite tja, kamor želite! Tja kjer je veliko psov. Seveda imejte kako obrambno sredstvo s sabo. Že zaradi občutka!

Nikakor ne smete tudi dovoliti, da bi vam strah pred psi pokvaril izlet, skok v naravo, tek, kolesarjenje,... Vedno bolj, ko boste samozavestni tem lažje bo.

- Poučite se o psih npr. na internetu. Preberite čim več. O njihovem obnašanju, psihologiji,... Poučite se o pasmah, da boste ločili npr. relativno benignega hrta od npr. pitbula, mastifa in drugih mrcin.

- Družite se z njimi pri prijateljih, sorodnikih, če ga imajo.

- Lahko tudi začnete s kako meditativno ali avtosugestivno metodo. Recimo z naslednjo mantro: "Srečanje s psi je zanimivo, razburljivo in včasih tudi pustolovsko!"
Ne bi se tu poglabljali v te metode. O takih metodah, ki nam lahko pomagajo na mnogih področjih našega življenja, obstajajo knjige, zapisi na internetu, tečaji,...

2. Naslednje kar ovira žrtev, da bi se uspešno branila so predsodki proti odločni obrambi.
Pa si poglejmo nekaj tipičnih bojazni in pomislekov neke potencialne žrtve pasjega napada ali pa preprosto samo njegovega nadlegovanja(posredno lastnikovega nadlegovanja) in jih seveda ovrzimo:

- Nekaterim se smili uboga žival! Uboga žival se jim smili bolj kot on sam, potencialna žrtev ali njegov otrok, ki ga napade pes ali njegov manjši pes, ki ga napade večji, odvezan! Povedal bom kar sem prebral na nekem forumu, kjer je bila tema 'obramba pred psi'(žal se linka ne spomnim) in ob čemer me je kar streslo, kakšen način razmišljanja imajo nekateri ljudje.

Nekdo je povedal, da je nekoč neki mami rešil otroka izpod podivjanega psa, ki ga je napadel, pri tem pa je moral uporabiti silo tako da je psa poškodoval(ne spomnim se točno kako in ali je pes preživel). Ta mama ga je samo bežno pogledala, vzela otroka in odšla. Ne hvala, ne nič ni rekla! Nekdo drug je pripomnil, da je to tipična reakcija takih rešencev do svojega rešitelja. Gledajo ga zmedeno,
nekako, ne vedo točno kaj bi. Bi ga objeli ali mu prisolili klofuto. Po eni strani bi hoteli reči: Hvala ker si me rešil(oz. rešil mojega otroka)! Po drugi strani pa so zgroženi: Kaj si naredil ubogi živali! Prav neverjetno!

Usmiljenje je sicer lepa človekova lastnost a ko smo ogroženi, ni popolnoma nič na mestu. Psi se nam smilijo kadar najdemo kakega izgubljenega, kadar  se kateremu kaj pripeti, kadar ga maltretira neodgovorni lastnik,... Vse lepo in prav ampak v situaciji, ki jo prepoznamo kot situacijo lastne ogroženosti, moramo najprej zavarovati sebe in svoje bližnje. Popolnoma je jasno, da pes nima nič pri tem in da le plačuje za gospodarjevo neumnost a naša lastna varnost in psihična integriteta imata prednost.

- Nekateri so naivni!
Zanimivo je slišati razmišljanja v stilu: 'Saj imamo pravno državo!', 'Saj jih ja morajo imeti privezane!' Še bolj zanimivo je, ko skoraj v isti sapi nekdo pove, da si ne upa več na npr. nekatere razvpite ljubljanske točke, kjer skoraj polovica tamkaj sprehajajočih se psov prosto teka brez nadzora(Tivoli, Mostec, Golovec, Šmarna Gora, PST,...).

Aja? In to je pravna država? Da obstajajo področja kamor si veliko ljudi ne upa zaradi tega ker si jih je uzurpirala določena manjšina?
Menda ne mislite celo, da bi moral pes vedeti, da živimo v pravni državi? Saj to konec koncev ni jasno niti lastniku, ki ga nima pod nadzorom. Ali pa morda ravno oni točno vedo kaj to je?

Namreč, sploh veste, koliko se mora tudi v zares pravnih državah človek boriti na sodiščih da iztoži odškodnino oz. vsaj povračilo za zdravljenje in nadomestilo za morebitno delovno nesposobnost, da ne govorimo še za prestani strah, psihične bolečine,... Pravna država velja tudi za obtoženega! To pomeni, da je treba vse raziskati, dokazati,... Sodišče v pravni državi ne more in ne sme biti pod vplivom čustev do žrtve ali pod vplivom javnega mnenja(kot je pogosto pri nas) temveč odloča zgolj na podlagi njemu znanih neizpodbitnih dejstev in dokazov.

Lahko, da na prizorišču napada ni žive duše. Lastnik bo seveda rekel, da tega pa njegov pes ni naredil. Tudi če je kdo poleg, ljudje gredo naprej. Bodo čakali policijo? Ljudje tudi zelo neradi pričajo. Nekako nočejo imeti morebitnih težav s tistim proti kateremu pričajo, čeprav jih v večini primerov dejansko nimajo a 'kaj se ve kakšne zveze ima'.

V državah, ki slovijo kot najbolj pravne so najboljši odvetniki, ki znajo njene zakone zvito izkoristiti tudi v korist obtoženih. Tako se nemalokrat zgodi, da žrtev ne dobi odškodnino kakršno si zasluži ali pa sploh nič.

Mislite, da pravna država pomeni, da bo policija v trenutku napada na kraju dogodka? Pomeni, da bo ko boste(če sploh) dobili odškodnino, vse tako kot prej? Vam bo denar naredil življenje takšno kot prej? Zacelil fizične in predvsem psihične bolečine(tudi če pes morda dejansko sploh ni napadel).

Kaj nam torej pravna država pomaga v sami situaciji, ko se je treba braniti proti psu? Prav nič. Tudi po napadu je njena moč zelo omejena in vprašljiva, kar pa seveda še ne pomeni, da se v primeru ko smo doživeli hujši napad z npr. poškodbami, ne bomo zatekli k njej z eno konkretno tožbo proti takemu lastniku.

3. Nekateri se bojijo uveljaviti svoje pravice!
Pravice so tudi v naši državi! Pravica do svobodnega gibanja, kjer hočemo, pravica do varnosti, do zdravja, do miru pred tistim česar nočemo(ni nujno da se tistega bojimo). A vse te pravice je treba
uveljaviti!

Taki ljudje, ki se bojijo uveljaviti svoje pravice so že 'po naravi podredljivi'. V resnici so jih v večini primerov zafurali v otroštvu! Npr. doma so jih vzgajali z vzgojo servilnosti, terorja, jih prestrašili,... Takih ljudi je veliko.

Tem ljudem priporočam, da pozabijo vse slabo kar so jim starši, vzgojitelji, cerkveniki in podobne 'avtoritete' slabega naredili in vtepavali v glavo ter da se vzamejo v roke in si to samozavest pridobijo. Sliši se enostavno pa temu žal ni tako.  Obstaja seveda veliko psiholoških, alternativnih, duhovnih... tehnik v ta namen.

Obstaja pa tudi kaka knjiga z napotki. Moja najljubša je npr. Umetnost egoizma od Josefa Kirschnerja. Naslov je morda nekoliko nenavaden, celo rahlo odbijajoč, vendar kdor to knjigo pravilno razume, takoj vidi kakšne vrste egoizem avtor zagovarja. Seveda pa ni dosti knjige le brati, treba se je po njih tudi ravnati. In sevede ne gre vse naenkrat. Koristilo pa vam bo na vseh življenjskih področjih.

Davno je namreč že mimo socializem kjer so bile pravice same po sebi umevne(seveda samo tiste, ki ti jih je priznala država). Kar se tiče psov, v tistih 'srečnih' socialističnih časih je pooblaščena oseba(takrat popularno imenovana 'konjederec') psa lahko tudi pokončala, če je prosto tekal naokoli. Psi so bili skoraj striktno na povodcih.

Sedaj je 'demokracija'. Pravic je gotovo več, vendar pa niso same po sebi umevne. Nihče vam jih ne bo dal sam od sebe niti država. Vsak jih mora sam uveljaviti! Če ne gre zlepa pa zgrda!

Česa se bojite? Lastnika? Njegove jeze? Njegovega nakladanja? Ignorirajte ga, pojdite svojo pot!

Vas bo napadel? Vso pravico imate do samoobrambe. Postopki samoobrambe pred človekom presegajo okvire tega bloga, se pa jih tudi da osvojiti. Nekaj preprostih trikov najdete tudi na internetu, priporočljivo pa se je tudi vpisati v kak tečaj samoobrambe.

Še kratek namig: poprov sprej deluje tudi na človeka!

Ko smo že pri psih, upam, da mi za konec ne boste zamerili nekoliko bolj krepke primerjave:

Znano je da si krdelo divjih psov v naravi, ki osvoji nek teritorij, tega označi tako, da njegovi člani po njem - urinirajo!

Vsak človek ima v nekem smislu svoj teritorij. Tega sestavljajo: njegovo telo, njegova osebnost, njegovo delo, njegove ideje, njegova duševna integriteta in konec koncev tudi njegove prostočasne dejavnosti in užitki. Ena od teh dejavnosti oz. užitkov je pri nekaterih tudi gibanje na prostem, v naravi(kjer se največ srečujemo z odvezanimi psi) in ta dejavnost in ti užitki gotovo sodijo v teritorij takega človeka.

Nikakor ampak pod nobenim pogojem ne smemo dovoliti, da bi neodgovorni pasji lastniki prosto in kadarkoli se jim bo zazdelo
lulali po našem teritoriju!

Kako ravnati ob negativnih rekcijah lastnika?

Najprej si poglejmo najpogostejše negativne reakcije lastnikov:

- nekateri pobesnijo že samo če se njihovega psa ustrašiš ali pa če zakričiš(nisem samo enkrat tega doživel).

- reakcije lastnikov na uporabo obrambnih sredstev(poprov sprej, plašilec) na njihovih psih so zelo raznolike. Nekateri se niti ne zmenijo, nekateri zaprepadeni obstanejo, se namrdnejo ali vprašajo, kaj je bilo pa to, nekateri začnejo izzivati ali postanejo celo agresivni.

- obstajajo tudi lastniki, ki fizično grozijo(tudi če se nisi branil pred psom).

Reakcije so torej lahko sila različne, tako če se branimo pred psom kot če se ne. V splošnem velja, da vse take izpade hladno ignoriramo!
Ne nasedajmo verbalnim napadom, ne vpijmo da bomo klicali policijo(odgovor je tako ali tako v večini primerov: kar pokliči!), ne preklinjajmo ga ker ga bomo še bolj podžgali. Po napadu psa, še posebno če smo reagirali mirno in/ali se branili nas hoče še psihično ponižati, tega pa mu ne smemo dovoliti ker je potem dosegel svoje. Verjemite mojim izkušnjam. Ne nasedajte njegovim poskusom, da začne prepir z vami. Enostavno pojdite mirno in samozavestno naprej oz. se umaknite ter ga pustite v njegovi togoti za katero je kriv popolnoma sam.

No, obramba proti lastnikom, ki nas fizično napadejo, je seveda drugačna. Kot prvo moramo biti(tako kot smo rekli že pri sami obrambi proti psom) popolnoma mirni in pa seveda odločni. V nemalo primerih utegnejo biti lastniki dosti hujši kot pes. Če je
pes velikokrat pametnejši od svojega lastnika in se bo umaknil ko bo začutil da je nasprotnik odločen, pri človeku to ne velja vedno.

Poprov sprej deluje tudi na človeku in niti malo ni prijeten. Tudi tu je treba ciljati v obraz in to z več curki(pes ponavadi neha že pri prvem natančno odmerjenem). Če to ne pomaga uporabimo druga sredstva obrambe. Dovoljeno je vse kar ga bo onesposobilo(brca v jajca, udarec v pleksus, spotik z nogo,...). Pazimo seveda, da ga(če se le da seveda) ne poškodujemo. Pazite, da se ne boste prekomerno razjezili in mu v jezi še kaj naredili, ker je potem končno le dosegel zmago, ko vas bo gonil po sodiščih! Naš cilj je onesposobiti ga, ne poškodovati!

Metode samoobrambe proti človeku presegajo namen tega bloga, so pa podobne ob vsakem napadu človeka na človeka. Za to obstajajo tečaji, knjige, borilne veščine,...

Dodaj komentar
Komentarji:

Kako ravnati po ugrizu oz. poškodbi psa
Pri posledicah, ki nam jih povzroči (uspešen) pasji napad moramo ločiti hujše in blažje poškodbe. Če so hujše, tako da ne moremo niti vstati lahko seveda le upamo na pomoč morebitnih prisotnih, če jo bo že lastnik pocedil. Če smo pri močeh pokličemo reševalce, skušamo opozoriti nase oz. si skušamo pomagati.

Pri lažjih poškodbah pa je treba narediti naslednje(navodila smiselno uporabimo tudi pri napadu psa na otroke ali koga drugega):

- preprečimo ponovni napad psa. To je ključno za nadaljnji potek dogodkov.

Tudi tu nam seveda pride prav da posedujemo sredstva in/ali obvladamo metode obrambe proti psom(glej poglavji o pasivni in aktivni obrambi). Tako bi lahko preprečili že prvi napad psa vendar se lahko zgodi, da nas pes napade nenadoma, da ga zgrešimo s poprovim sprejem, da plašilec ne deluje, da nismo natančni,...

Morda lahko potiho upamo na pomoč lastnika je pa vprašanje ali nam bo pomagal še posebej če smo se poskušali njegovi zverini postaviti po robu in če je sploh prisoten. Na pomoč drugih ljudi ne računajmo preveč ker se ponavadi neradi vmešavajo že zaradi strahu pred samim psom.

- psa po možnosti slikamo sicer si vsaj zapomnemo pasmo. To bo pomagalo pri identifikaciji, če jo npr. lastnik popiha.

Tu je seznam pasem, ki nam lahko pomaga.

- pokličemo policijo in/ali reševalce. Policija naj lastnika oglobi, zbrati pa mora tudi vse potrebne informacije in dejstva o dogodku, ki so potrebne za morebitno tožbo, in podati morebitne kazenske ovadbe(npr. povzročitev nevarnosti, če je imel lastnik psa odvezanega in podobno).

- rano(e) čimprej izperemo s tekočo vodo in milnico.

- obiščemo antirabično ambulanto. Tam bodo pregledali tudi psa, če je seveda znan lastnik oz. ga opazovali. Če lastnik ni znan nas bodo verjetno takoj cepili proti steklini. Če nismo bili v zadnjih desetih letih cepljeni proti tetanusu bo najverjetneje potrebno cepljenje tudi proti temu.

- lastnika lahko seveda tožimo, vendar na naših sodiščih ne pričakujmo bajne vsote za odškodnino, če sploh.



Dodaj komentar
Komentarji:

Obramba pred psi pri teku in kolesarjenju
Tek

Vsi vemo kako se tekači in psi 'dobro razumejo'. Zakaj psi tako radi napadajo ravno tekače in se zaganjajo v njih? Pes naj bi v človeku ki teče, nagonsko čutil plen. To naj bi mu bilo v genih od svojih prednikov volkov. Pri tem seveda ni nujno, da nas bo ko nas bo dohitel ravno napadel ali ugriznil. Morda nas bo skušal samo podreti, skočiti na nas,... ali pa preprosto povohati. Posebej zoprni so majhni agresivni psički, ki se nam lahko tako zapletejo v noge, da lahko grdo pademo.

Načeloma obramba pred psi pri teku ni dosti drugačna od tiste v normalnih okoliščinah. Problem je  v tem ker se moramo eventuelno ustaviti če se hočemo braniti.
Vemo pa kako zoprno se je tekaču ustaviti in potem ko izgubi tempo, znova začeti teči.

Težko je dajati splošna navodila. Ali se bomo ustavili(tudi če imamo obrambno sredstvo) je odvisno od situacije. Kakemu majhnemu cucku bomo morda parkrat samo udarili z nogo ali pa ga z njo odrinili, pri večjem, nevarnejšem pa je seveda stvar drugačna. Morda se tudi ne bomo čisto ustavili in bomo samo začeli hoditi.

Uporaba prisilnih sredstev: Pri uporabi plašilca se nam ni treba ustavljati saj z njim ni treba tako natančno ciljati, pri uporabi poprovega spreja pa je ustavitev vsaj v trenutku aktivacije spreja priporočljiva, ker bomo med tekom psa veliko teže zadeli(o uporabi prisilnih sredstev glej poglavje:
'Prisilna sredstva za obrambo pred psi')

Kolesarjenje

Po eni strani je srečanje s psom pri kolesarjenju eno najbolj zoprnih. Še posebej pri psih, ki nas nenadoma naskočijo. Vsi namreč vemo, da še posebej pri velikih hitrostih ni ravno prijetno pasti. Zato bi seveda priporočil čelado, ki nam lahko tudi pri padcih povzročenih od psov, zelo dobro zaščiti glavo.

Tudi tu ni nujno, da nas bo pes ravno napadel, morda je le radoveden, se hoče le igrati,... vendar nam to dejstvo ko bomo enkrat na tleh potolčeni, ne bo kaj dosti pomagalo.

Pes je še vedno hitrejši tudi od kolesa. Če je pes daleč morda res lahko še 'stisnemo rep med noge', sicer pa je v izogib padcu treba z vožnjo takoj prenehati in stopiti s kolesa.

Trik! Mimogrede še en majhen nasvet kaj storiti, če samo peljemo mimo psa ali pa iz kakršnihkoli razlogov ne moremo(nočemo, se bojimo) ustaviti oz. ocenimo da pes ni popadljiv in obstaja le nevarnost da nam malo zamaje ravnotežje. Priporočljivo je dati noge dol s pedal in jih iztegniti. Tako bomo ob morebitni izgubi ravnotežja imeli veliko manj možnosti za padec oz. bo ta manj silovit. Ta prijem je uporaben tudi pri čisto vsakdanjih kolesarskih situacijah: ovira ali človek na stezi, ki se ji oz. mu ne moremo izogniti, približevanje nekoga, ki se vozi po stezi v nasprotni smeri,... Dajanje nog s pedal je po zakonu sicer prepovedano a mene osebno to prav nič ne zanima, če je situacija kritična.

No, recimo da smo se bili zaradi psa res prisiljeni ustaviti. Če smo že rekli, da je to po eni strani zelo zoprna situacija pa imamo po drugi strani čudovit pripomoček za obrambo pred psom - kolo!

Kolo se izkaže za koristno že takoj na začetku po zaustavitvi. Lahko ga namreč postavimo kot pregrado med nami in psom. Postavimo ga torej pred sabo in pravokotno na smer iz katere prihaja pes. Za prvo silo smo zavarovani.

Po potrebi uporabimo prisilno sredstvo. Uporaba je enaka kot v ostalih situacijah
(o uporabi prisilnih sredstev glej poglavje: 'Prisilna sredstva za obrambo pred psi').

Če pes še ne odneha ali pa nas je že kar takoj napadel pa se pokaže koristnost kolesa še v drugi luči. Uporabimo ga lahko za vabo(glej poglavje 'Kako ravnati ob srečanju s psom ter pasivne metode obrambe') in potem napad na šibke točke ali kot ofenzivni predmet(oboje glej poglavje 'Aktivne metode in sredstva za obrambo pred psi')

Če ga uporabimo za vabo in potem napad na šibke točke, moramo paziti, da bo zagrizel za kolo tako, da bomo imeli dostop do njega. Torej npr. da mu ga ponudimo v vodoravni legi(da zagrize za štango ali pedala) ne pa za npr. zadnjo gumo medtem ko mi držimo spredaj.

Pri uporabi kolesa za ofenzivno sredstvo pa primemo kolo z desno roko(če smo desničarji) za konec zgornje štange(tik pred sedalom) z drugo pa za spodnji konec zadnje štange(tik nad pedali). Pri različnih kolesih je morda mesto optimalnega prijema drugačno, zato je priporočljivo ugotoviti optimalen prijem in ga natrenirati.

Psa ciljamo s sredino zadnjega kolesa(za razliko od prednjega je fiksirano in se ne more spodnesti) t.j. z osjo(ki je najtrša) direkt v lobanjo.

Pozor! S kolesom ne tolčemo panično sem ter tja po psu ker ga bomo samo razdražili. Naš cilj ni pretepati psa oz. ga maltretirati temveč ga onemogočiti, če je že prišlo tako daleč da nam tak način ostane edini izhod. Paziti moramo tudi da kolesa ne izpustimo iz rok ali ga celo kar preprosto vržemo na psa. Zna se zgoditi, da bo padlo samo blizu psa in ga ne bomo več dosegli ali pa bo celo pes skočil nanj.


Dodaj komentar
Komentarji:

Obramba pred psi v zaprtih prostorih
Sedite v gostilni, baru, kafiču,... Jeste, pijete svoje. Nekdo naenkrat vstopi s psom ali pa je bil tam že pred vašim prihodom. Ta pes zbuja grozo ali pa enostavno ne trpite živali v prostorih kjer se streže in je hrana. Če imate smolo se bo z njim usedel zraven vas(oz. bo to edino prosto mesto). Če imate še večjo smolo bo pes popadljiv, morda celo renčal, kake nevarne pasme,... Če imate še večjo smolo, ne bo niti privezan ampak bo prosto tekel naokoli in samo še čakali boste kdaj vam pogleda v krožnik ali celo zagrabi kak lep kos pečenke. Res zoprn in ponižujoč občutek. In tudi strašljiv za marsikoga. Če pa je to za povrhu še prostor kamor psi sploh nimajo vstopa potem pa res nimate sreče, kaj?

O, ne! Ravno takrat se vam je širokoustno nasmehnila sreča v nesreči! Psa, ki se nahaja v prostoru, kjer se ne bi smel lahko namreč takoj postavite na cesto. Šli boste do odgovorne osebe(natakar, prodajalec, sprevodnik, uradnik, delavka za šalterjem,...odvisno pač od prostora) in vljudno a odločno zahtevali, da lastnik psa odstrani iz prostora. Če vas ta oseba ne bo ubogala(lastnik psa je znanec natakarja, stalna stranka in podobni štosi), lahko najprej diplomatsko zagrozite s policijo. Če se še potem ne zgodi nič, vam ne preostane drugega kot da jo tudi zares pokličete.

Kam psi po zakonu nimajo vstopa? (velja samo za Slovenijo, za druge države se morate pozanimati)

Psi kot prvo nimajo vstopa v javne prostore v državni lasti(državni organi, občine, davčne uprave, pošta,...).

Z javnimi prostori v zasebni lasti(banke razen BS, gostinski lokali, trgovine,...) pa je takole: lastnik(oz. najemnik) lahko sam določi ali bodo psi smeli prihajati v njegove prostore ali ne. Če se odloči da ne, mora to nakazati z nalepko(prečrtan pes) ali opozorilom na vhodu. Če je torej na vhodu opozorilo ali nalepka, psi ne smejo v prostor, sicer pa lahko.

Psi nimajo vstopa v gorske koče, ki so v lasti Planinske Zveze Slovenije oz. ustreznih lokalnih planinskih društev.

Na vlakih morajo biti večji psi privezani in z nagobčnikom, manjši gredo lahko v naročje. Pri večjih psih imate možnost da se ne strinjate s prisotnostjo psa v vašem kupeju oz. vagonu in lastnik mora tega zapustiti. Nestrinjanje sporočite sprevodniku. Spalnik mora imeti lastnik v izključni uporabi, če hoče imeti notri psa. V jedilni vagon in ICS nimajo vstopa. Več tukaj.

V mestnem potniškem prometu(Ljubljana) je prevoz psov dovoljen izven konic. Pogoji so: čistost, zdravje, vrvica, nagobčnik in potrdilo o cepljenju. Več tukaj.

Če koga še kak prostor zanima ali sem kaj izpustil, me lahko vpraša ali pa poišče na internetu in sporoči, da bomo vedeli tudi ostali.

Psi morajo biti tudi v prostorih, kamor jim je dovoljen vstop privezani saj gre za javno mesto po Zakonu o zaščiti živali. Ob kršitvi lahko kontaktiramo direktno lastnika psa, sicer odogovorno osebo in če ne pomaga seveda še policijo.

Ne glede na prepovedi imajo službeni psi in psi vodnikov slepih dovoljen vstop praktično povsod.

Tako! S tem, ko ste psa nagnali ven ali pa vsaj lastnika prisilili da ga je privezal, ste že mnogo naredili za obrambo pred njim. Vseeno pa se seveda lahko zgodi situacija, da se morate tudi v zaprtih prostorih braniti pred psom.

V zaprtih prostorih seveda veljajo vsa pravila pasivne in tudi(v slučaju sile) aktivne obrambe. Treba je seveda smiselno upoštevati majhnost prostorov. Pes stisnjen v kot je lahko zelo nevaren.

Kaj pa prisilna sredstva? Plašilec nekako ni primeren za zaprte prostore. Že zaradi tega, ker se vam pes(še posebno v majhnih prostorih) niti nima kam umakniti in se bo kvečjemu samo prestrašil. Poleg tega lahko privede do situacije, ko je pes stisnjen v kot.

Ostane nam poprov sprej. Za zaprte prostore je nekoliko bolj primeren sprej tipa JET, ki prši v curku - da točno zadane samo objekt, ki ga merite in tako zmanjšate razpršitev spreja v ostali prostor. Tako ali tako pa bo treba prostor izprazniti ter prezračiti. V zaprtih prostorih je treba še bolj kot sicer biti pazljiv, da ne pošpricamo koga drugega.




Dodaj komentar
Komentarji:

Zakaj tudi dobri lastniki nasprotujejo?
Kljub vsemu, odgovorni lastniki prevladujejo med pasjimi lastniki. Vendar ker ljudje, ki sicer nimajo psov in jih ne poznajo oz. jih ne zanimajo, prek incidentov prihajajo v stik v glavnem s psi neodogovornih lastnikov, ki so pogosto zaradi nepravilne oskrbe ali celo mučenja in maltretiranja bolj agresivni, se jim zdi, da so vsi lastniki slabi(ali celo psi). To gre neodgovornim lastnikom na roke, da lahko svojo krivdo malo omilijo, prevalijo kar na celo skupnost pasjih lastnikov t.j. kolektivizirajo oz. se skrijejo za svojimi psi.

Za povrhu, psi neodgovornih lastnikov, ki so brez nadzora ogrožajo tudi  pse odgovornih lastnikov, posebej še če so manjši in šibkejši. Ali pa se tudi zgodi, da manjši pes ki je brez nadzora, izziva večjega psa, dobi 'po njuški', njegov neodgovoren lastnik pa napade odgovornega lastnika večjega psa.

Žal je tako, da vsako skupnost ljudi, ostali ljudje presojajo po njihovih najslabšijh primerkih:

- militantne feministke dajejo slabo ime feminizmu, ki je sicer veliko naredil za emancipacijo žensk.

- militantni homoseksualci dajejo slabo ime vsem homoseksualcem, tudi tistim ki jih t.i. 'gay politika' niti malo ne zanima in bi radi samo živeli v miru s svojo ljubljeno osebo, ki so si jo pač sami izbrali.

- neodgovorni gorniki, ki hodijo slabo opremljeni v hribe in se tam neodgovorno obnašajo, ogrožajo tudi ostale in hkrati z nesrečami, ki jih povzročajo, povzročajo pri ostalih ljudeh tudi zgražanje češ 'tisti hribolazci hodijo gor samo izzivati usodo!'

- vemo kakšno je stanje na cestah, večina voznikov je odgovornih, nesreče se dogajajo v glavnem zaradi neodgovornih.

-... še bi lahko našteval

Odgovorni lastniki imajo svoje pse res radi.
Niso samo predmet njihovega postavljanja pred drugimi. Za njih primerno skrbijo. Imajo urejeno dokumentacijo in cepljenja. Na njih ne izvajajo raznih posegov kot npr. kupiranja in podobno. Jih primerno negujejo, skrbijo za zdravje, doma imajo dobro urejeno bivališče, uravnoteženo prehrano,... Nikoli jih ne bi zavrgli(kot to delajo nekateri neodogovorni lastniki, ko gredo npr. na dopust). Prirasli so jim k srcu in na njih so navezani.

In ravno v njihovi ljubezni do svojih psov je verjetno vzrok, da jih kar zgrozi ob misli, da bi njihov pes okusil katerega od obrambnih prijemov. Še posebno ker spoštujejo pravila igre bi bilo to skrajno krivično.

To bi se lahko zgodilo, če bi slučajno svojega psa izgubili iz nadzora ali pa če bi kdo kako od teh metod(kljub mojim opozorilom) zlorabil. Mimogrede:
njih v tem primeru vsaj skrbi pes, za razliko od neodgovornih lastnikov, ki jih to bolj prizadene na osebni ravni njihovega ega oz. to izkoristijo za verbalni ali celo fizični napad na žrtev, za psa pa jim pogosto ni kaj dosti mar.

Zgodi se, da kdaj pa kdaj psa zgubimo iz nadzora. Vsi delamo napake. Povsod se dogajajo nepredvidene stvari. Po navadi so psi odgovornih lastnikov manj agresivni in je tako bojazen, da bi se mu zgodilo kaj hujšega od neškodljivega poprovega spreja ali plašilca, pravzaprav majhna.

Kar se tiče pa zlorab mojih metod sem na njih opozoril že pri njihovem opisu. Žal se zlorabe dogajajo povsod, tudi na drugih področjih. Poglejmo nekaj primerov:

- nož je odličen kuhinjski pripomoček, z njim pa lahko nekdo tudi mori.

- motorno žago lahko uporabimo za rezanje drv, sekanje dreves,... njeno uporabo v zle namene pa lahko vidimo v nekaterih tretjekategornih horor filmih.

- internet je čudovito komunikacijsko orodje sodobne dobe in nepogrešljiv pripomoček za iskanje informacij pa tudi za zabavo, stike,... Žal pa ga npr. uporabljajo tudi kriminalne združbe za načrtovanje svojih akcij, pedofili za otroško pornografijo in zapeljevanje otrok,...

-tudi sam poprov sprej se lahko uporabi za obrambo pred napadom, ropom, posilstvom,...  žal pa tudi za izvršitev kakih kaznivih dejanj

Zlorab se žal ne da preprečiti.


Pa še nekaj: Metode obrambe opisane v prejšnjih poglavjih(predvsem plašilec in poprov sprej) lahko tudi odgovorni lastnki sami uporabijo proti neprivezanim psom, ki ogrožajo njihovega. Plašilec deluje v snopu in tako je privezan pes, če stoji za plašilcem, varen. Podobno pri poprovem spreju, kjer pa je treba biti vseeno malo previden. Tu je namreč nevarnost, da dobi kak curek tudi privezan pes, še posebej če sta že  v ravsu. Še vedno pa je seveda bolje, da dobi malo neškodljivega popra po gobčku kot pa da se mu kaj zgodi.

Konec koncev, tudi obramba ne-lastnikov bo prispevala k temu da bodo neodgovorni lastniki začeli spoštovati pravila igre kar bo pripomoglo tudi k varnosti psov odgovornih lastnikov in k temu, da ne bodo vsi lastniki psov po krivici na slabem glasu.


Pozor! Nikoli ne jemljite psa v naročje, da bi ga zaščitili pred drugim psom. Napadajoči pes vam lahko skoči v  naročje in vas ugrizne v zgornji del telesa ali celo v obraz. Tudi nikoli ne posegajte v ravs če je tuj pes že napadel vašega. Lahko se celo zgodi, da vas ugrizne celo lasten pes. Če uporabite poprov sprej je še vedno bolje, če dobi tudi vaš pes kak curek kot pa poškodbe.


Dodaj komentar
Komentarji:

Neodgovorni lastniki: "Sej ne bo nč naredu !"
Neodgovorni lastniki so pravzaprav glavni razlog da je ta blog nastal. Zaradi njih trpijo predvsem nedolžni psi. Pri tem je trpljenje, ki ga povzroča nekdo, ki se mora proti njihovemu psu braniti, prava malenkost v zvezi s trpljenjem, ki ga ti psi sicer prenašajo(zanemarjanje, pretepanje, zlorabe, trpinčenja,...). So pa ravno takih lastnikov najbolj polna usta o ljubezni do psov.

In nedolžni ljudje morajo prenašati posledično agresijo psov. Pravzaprav posredno, skozi psa, prenašajo agresijo takih lastnikov. Njihovo nemarnost, brezbrižnost, frustracije,...

Ko sem imel na tem blogu še vklopljene komentarje je nekdo moje predloge za aktivno obrambo proti psom na tem blogu kometniral: "Ja, saj se v taki situaciji ja najprej komunicira s človekom." Verjetno je mislil z njegovim lastnikom. Aja? Ali je ta lastnik komuniciral kaj s človekom predno je svojega psa spustil k njemu? Ga je vprašal za dovoljenje? Kar samo po sebi je umevno, da njegov pes pride pred popolnoma tujega človeka in dela z njim kar hoče pa naj bo to temu človeku všeč ali ne?

Le zakaj bi potem ta človek moral pred obrambnim ukrepanjem komunicirati z lastnikom? Še posebno ker ponavadi dobi nazaj posmehljiv, aroganten oz. osoren odgovor ali pa pravo zmerjanje in vpitje. Včasih že ob nedolžni pripombi, da bi bilo treba imeti psa na povodcu. In seveda je v nekaterih primerih lahko komunikacija z lastnikom psa dragocena izguba časa!

'Sej ne bo nč naredu!' Njihova slavna mantra! Slišimo jo že kdaj tudi če sploh ne reagiramo na prihajajočega psa. Pa morda kdo od njih pomislili, da pri kar veliko ljudeh(morda tja do 50 %) sploh ni problem v tem, da bi se bali, da jim bo pes kaj naredil? Veliko ljudi pozna toliko pasje psihologije, izraze na njegovem telesu, mimiko repa, ušes,... da zna približno oceniti ali je pes prijateljski ali ne(čeprav nikoli ne veš stoprocentno) ali pa se jih enostavno ne bojijo.

Imajo pa morda druge razloge. Morda jih zavračajo iz higijenskih razlogov.
Za nobenega psa ne moremo vedeti kako lastnik skrbi za njegovo higieno oz. po kakem blatu ali svinjariji se je valjal. Lahko se bojijo da je potepuški in ima kako bolezen. Še toliko bolj, če je lastnik daleč stran ali pa ne vedo kdo je lastnik še posebno če samo vidijo zraven enega človeka stati - brez povodca v rokah! Lahko so enostavno slabe volje pa se jim ne da sedaj prenašati še enega psa, ki se jim mota med nogami. Ali pa imajo druge razloge? Ljudje imajo različna razpoloženja in pravico do svojega miru.

In to, da ne bo nič naredil, 've' le lastnik! Koliko psov za katere je lastnik izrekel tisti nepogrešljivi: "Sej ne bo nč naredu!" je že ugriznilo ljudi!

Niti ne pomislijo, da je nekdo morda alergičen na pasjo dlako? Na pršice, pasje bolhe, prah, ki ga prenašajo psi,...  Če se to zgodi  kje daleč od civilizacije npr. v hribih, kjer kljub prepovedi tako radi spuščajo svoje pse v naravo in dobi tak človek alergični napad, kdo mu bo tam pomagal? Človek pri njih ne velja nič. Zgolj njihov pes!

Sto in sto razlogov je torej, da kdo ne mara  psa v bližini. Ampak s tem je takoj prizadet njihov ego. Ponos! Če nekdo uporabi prisilno sredstvo v obrambi pred njihovim psom - kaj hujšega! Do takrat je lahko veselo teroriziral ljudi s svojo mrcino, sedaj pa o groza: njegov svet se sesuva! Kot otrok je, ki mu je nekdo vzel igračo.

'Kdor nima rad živali
(to je po njihovo tisti, ki njihovega psa nima rad), nima rad ljudi' je naslednja lajna, ki jo ponavljajo. Kot da ne bi imeli pravico imeti ene živali radi ene pa ne. Kot tudi ljudi, ene imamo radi enim pa se izogibamo oz. jih ne maramo v svoji bližini.

Osebno imam npr. mačke rajši kot pse zaradi njihovega neodvisnega in samostojnega karakterja in nepodredljivosti ker se s takim karakterjem bolje identificiram kot s podredljivo-suženjskim pasjim. Ampak  pse imam vseeno tudi rad(čeprav se mi gravžajo nekateri lastniki). Neodgovorni lastniki Imajo podobno logiko kot skrajni mačisti: 'Tista ženska, ki ne gre z mano v posteljo, sovraži vse moške!'

Potem npr. berem njihove veleumne izjave na forumih po internetu. Naj navedem nekatere:

- "Zadnjič za Bistrco je ena ženska ful zakričala pa grozila s policijo, ko se ji je moja bokserka(!) približala in jo ovohala. Jooj kaka paničarka!"

- "Moj pes je šolan in sto procentno obvlada odpoklic zato ga lahko vedno pustim da prosto teka okoli."

- "Moj rotweiler(!) vedno hodi ob moji nogi, neprivezan, ker je čisto miren in še nobenemu ni nič naredil(!). Rotiji so tako pohlevni in miroljubni psi."

- "S svojim rotweilerjem sem bila poleti v kampu in sem ga pustila prosto tekati pa je bil cel škandal, ljudje so me grdo gledali in grozili s policijo!"

...

Saj človek sploh ne bi komentiral.
Pa vendar. Pes ni stoprocenten stroj. Še stroji se motijo. Kaj šele živa bitja. Tudi še tako mirnega psa lahko v vsakem trenutku kaj zmoti. Lahko je celo življenje miren, ima en slab trenutek v katerem lahko koga hudo poškoduje z doživljenskimi posledicami, potem pa je do konca življenja spet lepo miren.

Vendar za ljudi je takim lastnikom malo mar. Pa za pse, kot že rečeno, tudi ne kaj dosti. Kaj vse se mu lahko zgodi, če ni privezan? Ga povozi avto, ga napade divja živali v gozdu(poglejte si kako navadna srna v strahu za mladiča dobesedno pregazi psa), pes se lahko izgubi,...

Briga jih, psa si lahko novega nabavijo. Tako ali tako ne čutijo do njega nič. Pri tem seveda pozabijo kaj se lahko njim zgodi. Marsikaj! Prosto tekajoč pes je med sprehodom po gozdu tudi že privlekel medvedko do svojega nič hudega slutečega lastnika. Pes s katerim se je neodogovoren lastnik sprehajal po zahtevnih gorskih poteh je tudi že lastnika potegnil v prepad(tako ali tako jim je vseeno če pes proži kamenje na spodaj hodeče ljudi). Taka nesreča se je pred nekaj leti zgodila v Kamniških Alpah. Pes je nenadoma potegnil za povodec in mlada lastnica je skupaj z njim zgrmela v prepad. Nekateri imajo psa v gorah celo kar pripetega nase! Da ne omenjam kolesarjev, ki jih vodijo ob sebi, ko se peljejo s kolesom. Vem, da to ni mučenje - pes ima kondicijo. Je pa skrajno nevarno za kolesarja. Še bi lahko našteval... Ampak njim se pač to ne more zgoditi. Pravzaprav, odkrito povedano, je tudi meni popolnoma vseeno, če se jim kaj zgodi!

Pač pa recimo utegne Meglič iztožiti kar čeden kupček denarja za poškodbe podivjanih bulmastifov.
Pardon, tistih kjut kužkov, 'k sej ne bojo nč naredl' in zaradi katerih je Meglič tako nepotrebno paniko naredil ko so ga napadli in se je gospa Roterjeva(naj počiva v miru, saj je bila tako ali tako le figura na šahovnici v vsej aferi) samo za glavo držala in kričala namesto, da bi ukrepala. Baje naj bi šlo za kar nekaj sto evrskih tisočakov.

Morda pa jih bo to streznilo. Grožnja grobe sile udarca po žepu! Saj taki ljudje razumejo samo jezik sile.

Kljub vsemu se Slovenija počasi tudi v pogledu pasje kulture približuje Evropi. Čeprav tisti, ki smo se sklenili upreti njihovemu terorju(čeprav ne gre drugače kot na račun njihovih psov, ki že tako ali tako preveč plačujejo za njihove neumnosti) ne mislimo čakati na to, da bomo tudi v tem pogledu končno na ravni civiliziranih evropskih držav.

Neodgovornim pasjim lastnikom to ni v interesu. Saj niso niti za na Balkan! Tam je veliko potepuških psov(tudi steklih), ki ogrožajo lastniške pse. Poleg tega imajo tam v nekaterih državah pristojni organi zaradi pereče problematike potepuških psov pravico pokončati vsakega prostotekajočega psa, ki ga sumijo, da je potepuški. Zaradi obojega
morajo ljudje tam imeti svoje pse kar lepo na povodcih, kar je našim neodgovornim lastnikom tuje.

In kaj za vraga sploh je to 'povodec', se bo marsikdo od njih vprašal? Najprej je to pri nas očitno za nekatere neka zelo draga dobrina, za katero je treba vzeti že kredit in, ki si jo en povprečen državljan očitno težko privošči. Drugače pa če bi jim rekel, da je to kaka naprava s katero otroci čofotajo 'po vodi'  bi mi verjetno kar verjeli...

'Ej, ej tako neumni pa nismo', bodo rekli. Res ne? No, na Šmarni gori(eni od tistih razvpitih točk kamor si zaradi njih in njihovih mrcin veliko ljudi ne upa več) je od sedla do vrha(torej na razdalji kake 15 min hoje) vsaj pet tabel(na vrhu pa še vsaj dve) na katerih jasno piše "PSE NA VRVICO!" To, da jih je kljub temu vsaj polovica odvezanih in prostotekajočih si ne morem razlagati drugače kot to, da so tako ubogi na pameti, da še brati ne znajo!

Dodaj komentar
Komentarji:

Avtor vsebine tega eDnevnika je obrambapes.
Pogoji uporabe - Varovanje zasebnosti - e-pošta: info@eDnevnik.si
Vse pravice pridržane. © 2005-15 eDnevnik