Slovesno praznovanje 10 letnice obstoja in delovanja pritrkovalskega društva

Spoštovani

   Pritrkovalci in pritrkovalke člani in članice društva

Za nami je uspešnih deset let delovanja  našega prvega slovenskega pritrkovalskega društvu na svetu. Rad bi se v imenu delavnih teles v društvu zahvalil vsem sodelavcem in prof. učiteljem pritrkavanja. Posebno se ob tej priliki spominjam in zahvaljujem starejšim pritrkovalcem. Brez njihovega znanja in podpore bi bilo društvo in pritrkovalska glasbena šola  dokaj okrnjena.

     V 10 letih smo kakor prvo društvo na svetu zaorali ledino na tem področju in s skupnimi močmi uresničili sanje naših prednikov. Naše naloge in delo smo posvetili mladim. Razvoju in širitvi pritrkavanja kakor edinstvene umetnosti. Ugotavljam, da je prehojena pot in vse ovire katere smo premagali in še mnoge, ki so pred nami uspešno premagovali. Želim da bi s skupnimi močmi novimi mladimi talenti še naprej uspešno delovali in opravljali naše poslanstvo. Naši zdravi temelji ter dosedanje veliko delo ki smo ga uresničili, na katerih je možno graditi uspešno bodočnost naj bodo zgled vsem.

Lahko bi rekel, da smo v tem času ustvarili ogromno delo.  Skrbeli za razvoj pritrkavanja poučevali neštete mlade. Ustanovili tečaje šole za bodoče glasbenike. Postavili osnove delovanja pritrkovalskih društev in bodoče zveze. Uredili gradiva in akte. Že v začetku smo začeli izdajati prvo pritrkovalsko zvonarsko strokovno gradivo.  Uspešno smo vodili in osnovali razne prireditve in tekmovanja v Novem mestu in drugod. Naši odmevni projekti  nap. »Sattnerjevi dnevi« (velika prireditev v NM) so prešli v redno vsakoletno kulturno umetniško delovanje in povezovanje. Društvo je sodelovalo pri raznih organizacijah srečanj in tekmovanj. Najbolj pomembno poslanstvo je zagotovo pravilno ohranjanje naših zvonov in prenašanje te edinstvene umetnosti na mlajši rod.

Poleg tega delovanja doma so naši člani in članice uspešno zastopali našo državo in kulturo v svetu z svojimi odličnimi nastopi. Društvo in člani smo prejeli za delo na tem področju razne pohvala in priznanja. 

Delovanje društva smo prenesli na vso ozemlje Slovenije in v naše zamejstvo. V ta namen smo ustanovili poletne tečaje in šole. S tem smo omogočili tudi drugim mladim iz različnih krajev razvoj in šolanje instrumenta zvon.

Društvo je zelo dejavno in pritrkovalci smo si zadali še nadaljnje visoke cilje. Pomagati pri ureditvi zakonodaje, ki bo preprečevala uničevanje naše kulturne dediščine. Nakup velikega zvonila za šolske namene učenja in za olepšanje slavnostne priložnosti. Postaviti prvo večglasno stolpno glasilo zvonov. Začeti poučevati tudi ročno zvonjenje in še druge  dejavnosti.   S skupnimi močmi smo naredili ogromno delo. Zagotovo bomo s trdim delom in zavestnim odnosom do ohranjanje naše kulture, ponosno in ustvarjalno nadaljevali začrtane poti. S tem bomo pokazali, da smo zavedni in ponosni na svojo domovino in njene kulturne korenine.

Ob zaključku tega nagovora bi se še enkrat zahvalil prav vsem članom pritrkovalcem in pritrkovalkam ter drugim, ki ste kakorkoli pomagali uresničiti sanje mnogih starejših in mlajših rodov. Hvala ker ste verjeli v naše delo in napredek. Le s skupnimo močmi lahko upešno stopamo naprej v lepšo prihodnost.

Naj glasba naših uglašenih zvonov izpod izučenih glasbenikov mojstrov, zvonarjev, pritrkovalcev doni v čast Stvarniku in ponos našega slovenskega naroda. Bodimo ponosni in še naprej ohranimo naše kulturne korenine za neštete mlajše rodove. 

Ravnatelj

Predsednik in kolavdator

Mark Česen

 Novo mesto 04.03.2009

V  A  B  I  L  O

Spoštovane/i

Pritrkovalke in Pritrkovalci, članice in člani našega društva in ostali

   Naše pritrkovalsko društvo letos praznuje 10 let uspešnega skupnega dela. V tem času smo opravili veliko dobrega za zvonove ter ohranili in širili pritrkavanje.

   Prisrčno Vas vabimo, da se udeležite slavnostnega 10. občnega zbora, ki bo na god sv. Jurija v petek 24. aprila 2009 v župnijski dvorani v Dolenjskih Toplicah s pričetkom ob 18 uri. Seznanili se bomo z delom v preteklem letu in si zadali nove cilje.

Predsenik Mark Česen

• Predlagani datum občnega zbora bo v nedeljo 17.2.2008  na Primskovem ob 15 uri popoldan v prostorih župnišča. Lepo vabljeni pritrkovalci. Članom bomo pravočasno posli vabila.
• Romanje v Avstrijo bo 7.3
• Predlagane srečanja pritrkovalcev bodo potekale poleg Šentjerneja in Škocjana še Stari Trg ob Kolpi (4 bronasti zvonovi), Radovica  in Ajdovec
• Potrjen je tudi plan za izobraževanje pritrkovalcev in poletna PGŠ šola 20.7 do 27.7
• Izdelali bomo tudi nove članske izkaznice
• Sledili so še drugi predlogi in cilji ki bodo predstavljeni na občnem zboru

IZ   NAŠE   FARE

Vsaka fara si prizadeva, da ima čim boljše zvonove v svojem zvoniku. V Sloveniji imamo železne (slabše zvonove) in bronaste. Slednji imajo lepši glas. Mnogi kupujejo nove zvonove brez prisotnosti strokovnjaka, ki ga imenujemo kolavdator. Ta skrbi za strokovni prevzem zvonov in kvaliteto. Brez strokovnosti lahko kupimo zvonove, ki so lepi samo po izgredu a imajo grde in neuglašene glasove.

Med prvo svetovno vojno je mnogo cerkva ostalo brez zvonov, ker so jih pretapljali v topove. Po vojno so jih farani kupovali nove zvonove. Največ kvalitetnih zvonov so v tistem času izdelali v bivši Samassovi livarni, ki se je preimenovala v strojna tovarna in livarna v Ljubljani. Zvonovi služijo za zvonjenje v veselju in žalosti. Naznanjajmo odhod faranov na drugi svet. Naznanjajo tudi pomembne dogodke praznike, Božič, Velika noč, Telovo, birmo ter ostale praznike in farna slavja.

Za taka slavja se že od nekdaj pritrkava ročno. Vsak zvon ima svojega izvajalca – pritrkovalca. Pritrkavanje je na Slovenskem posebnost ki sega daleč nazaj v zgodovino. Točnega datuma se ne ve. Pritrkavanje kakor ga danes poznamo v Sloveniji, ne poznajo nikjer na svetu.

Po letu 1946 je tedanja oblast hotela utišati zvonove. Dopustili so, da se je zvonilo samo za velike praznike in to še samo 5 min. Če si omenjeno kršil je sledila denarna kazen ali celo zapor. Starejši pritrkovalci smo take pritiske zdržali in kljub temu pritrkavali, ker je to stara tradicija. Mladi niso imeli takrat interesa in tudi niso se upali postati zvonarji in pritrkovalci. Vemo da v preteklosti nismo poznali elektrike. Vse zvonove so zvonili ročno. Ker ni bilo ljudi ki bi si upali zvoniti so se župnije odločile, da bodo zvonjenje in pritrkavanje elektrificirale. Kakor vidimo danes se je s tem naredilo mnogo škode zvonovom in edinstveni umetnosti pritrkavanju. Električno pritrkavanje je tako rekoč »brez duše«.

Pred dobrimi 30 leti so primorski bogoslovci (kjer se je še pritrkavalo) sklenili da v Ljubljani ustanovijo pritrkovalski bogoslovski krožek. Namen krožka je bil da bi privabili mlade in jih navdušili nad pritrkavanjem. Prirejali so srečanja po raznih župnijah da bi se ta tradicija ohranila.

Pritrkavanje ni samo veselje, pač pa zahteva od človeka marsikaj tudi odpovedi in žrtve,  saj moraš na račun tega večkrat spreminjati svoje načrte. Pri vsaki slovesni sv. maši mora pritrkovalec biti vsaj eno uro prej v zvoniku, da pripravi zvonove. Pol ure pred sv. mašo pa se prične s pritrkavanjem. Če pričakujemo prihod škofa se požene veliki zvon ostali pa pritrkavajo staro vižo - škofovo melodijo.

Po končani sv. maši se ponavadi pohvali vse, ki so kakorkoli sodelovali pri pripravah na to slovesnost, največkrat se pozabi na pritrkovalce. To mladim in starejšim pritrkovalcem jemlje voljo, saj si za ta dogodek vzamejo veliko časa Tako za vaje kot tudi za pritrkovanje na zvonove v zvoniku. Zato pričakujem, če se že našteva po vrsti posameznike, da se ne pozabi na pritrkovalce, kljub temu da jih ne vidimo. Gotovo pa slišimo, ko z veseljem in požrtvovalnostjo vedno znova izvabljajo lepo pesem zvonov, brez katere bi slovenska cerkvena edinstvena kulturna umetnost slovesnih praznikov veliko izgubila.

Milan Pribanič, starosta - mojster pritrkavanja I. st