Fazan Prestopnik - Radirka kiss

Danes je dan, ki ga moram z enim postom počastiti zaradi mojega  malega. Ja kako hitro e odrastel. Danes je FAZAN.  

Zjutraj smo imeli mali obred.  Pripravili smo mu torbico iz prvega razreda in rumeno rutko. In čudno? Ni je hotel imeti v šolo.  Objemi malo močnejši in jasni napotki. Fant ne posnemat svoje mame in fotra. Raje bodi ves čas pozitiven v ocenah, uči se sproti. Boš imel največ od srednje šole, veliko žurov, proste počitnice in bistveno manj stresa .    Torej ne tako, kot tvoja mati Radirka – 14 poprvnih izpitov in ata Kozu, ki ga je domov vozila policija.

In smeh – da mu pač ne bova  midva za vzgled

Pred dnevi  sem rekla, da si želim, da bi bil prof. zgodovine njegov razrednik. Mlad tip, ki ima kar veliko svojih lastnih otrok, dober pedagog in ravno dovolj še pri močeh, da mojega falota spravi skozi gimnazijo. Ja Prestopnik rabi trdo roko, rabi nekoga, ki mu bo CAR, da se bo trudil in dobro delal tole šolo. Če bi dobil za razrednika kakšno meglo, i mu ne bi bila kos – tako fizično – tu mislim besedno, kot psihično – tu mislim iskrivost misli…

Ja in ne boste verjeli – moja želje se je uresničila. Pakt je sklenjen tako na daljavo.

No druga stvar, ki je Prestopniku v veliko veselje – v razredu je ogromno punc. Je že izračuna, da sta dve na enega fanta. Mater je bil to težak izračun – 20 fantov in 10 deklet.

Tako – soba je pospravljena, knjige so tu, zvezki se bodo začeli popisovati…prve dni in  tedne bo zabavno v šoli…potem se bodo začele ocene in start bo pomemben za našega malega.  Zelo pomemben. Ni ravno v kondiciji, da se pobira iz tal. Ne obvlada teh veščin. Se rad še malo zakoplje z glavo v pesek.

Ja moj Prestopnik. Že od rojstva je nekaj posebnega. Vsak se pač ne rodi na 29.2.

lp RAdirka

Športni report - RAdirka kiss

Ja danes gledam košarko. Zadnje dve minuti sta do konca. Ja vesela sem, da je Zupan na igrišču in da njegova gluhost ni ovira, da ne bi dosegal točke za zmago naše reprezentance.

Kozu vse skupaj spremlja s dihanjem, jamranjem in sočnimi besedami.  Naši navijači ravno tako močno glasni. In ta hip je napovedovalec pohvalil, da se naši in hrvaški  igralci športno obnašajo in smo lahko ponosni na to predstavo.

Ja imam čas za tipkati, na televiziji so reklama. Moram pa biti tiho, ker lahko kaj pokvarim. Še vedno je pavza, no sedaj so si segli v roke in so nazaj na parketu.

Kozu daje televiziji navodila, …bravo bravo koš naših, še 35 sekund do konca. Ta hip je 86 proti 79 in naši mečejo proste mete. Mora zadeti…ni…sedaj naši napadajo …in napaka v napadu…prosti met na hrvaški strani…..

In do konca je še 26 sekund, pa same napake in prosti meti. Kozu je že čisto hin.  No in ta hip 80 proti 88 za naše.  No in sedaj so dali sosedi koš za dve točki.

No sedaj spet prosti meti – Udrih – dosegli smo eno točko…tale tekma je dobljena pravi napovedovalec… še 4 sekunde in klasična Kozlova poteza…prestavil je na  televizijo sosedov, da se naslaja, ko bodo zgubili. Ja čudna je ta logika našega  Kozla. No ni čudna, čisto naša…

In prav je, da je Zupan v zadnji sekundi zadel  koš in končni rezultat  je 91 :84

ZMAGA

Moje prvo srečanje z Abrahamom - Radirka kiss

Ja nekdo čaka, da nekaj napišem J

Ja kar naj čaka J

Zaradi tega, ker sem se imela tako lepo sedaj težje delam J

Kako že pravijo, bogat je človek, ki ima prijatelje J

In ona jih ima J

In jaz naj bi bila najmlajša J

In najbolj dolgočasno razvlečena J

Še moj Kozu  se je bolj  sprostil od mene J

Ja vem, da tega srečanja ne bom pozabila J

In računam, da bom imela še kdaj priliko, da preživim kakšno uro v tej družbi J

In pazi, da si dobro naštimaš palice, da ne padeš na nos, ko boš iskala 7 kandidata med pohodniki – a sem zadela cifro?  J

Lp Radirka

In še olajševalne okoliščine – direktno iz službe v službo in pisati teme, ki so ključne za delo. Tako sem bolj telegrafska J

Dve želji - Radirka book

Že dolgo časa mogoče živim v določenih utvarah.  Vizualiziram svet okoli sebe. Mogoče gledam z napačnimi očali. Na nek način se trudim  obdržati vero v dobro okolice, v dobro ekipe. Ni lahko.  V družbi je zatišje . Vsi govorijo o zatišju. Nihče ne ve kaj se nam obeta. Za seboj imam grdo razočaranje. Verjetno do sedaj največje v poslovnem življenju.

Tako si vsako uro, vsak dan ponavljam. Če bom delala, ne bo hudega. Če bomo delali, bomo preživeli. Če bomo gradili znanje bomo napredovali. In ko bo pravi čas, ko bo priložnost jo bomo znali zagrabiti in  jo izkoristiti za dobrobit podjetja, za dobrobit sebe.

No  zakaj to pišem? Kar tako, da izpišem svoje misli.   Velikokrat sem se prepustila toku. Priložnosti, ki so prišle nisem selekcionirala. Veliko govorim, razlagam in je res možno, da preveč povem. Po drugi  strani pa sem taka vedno bila in do sedaj se mi še ni zgodilo, da bi me kdo kopiral, da bi me kdo na nek način prehitel.  Zadnje dneve srečujem in spoznavam nove ljudi, ki me poslušajo, ki mi kontrirajo, ki gradijo z nami skupaj svojo prihodnost. Ob tem srečujem preteklost.  Vedno sem s svojo preteklostjo poračunala. Napake sem sebi in drugim odpustila. Iz njih sem se vedno kaj naučila.

Še vedno mislim, da je odkrita beseda boljša.  Menim, da je tako večja verjetnost, da se kaj uresniči od tega , kar si zamišljam, o čemer fantaziram….tako danes pošiljam v internetno vesolje…naj se uresničijo samo dve od mojih mnogih idej – samo dve. 

Bo kar dovolj, če izpeljem ta dva poslovna modela. Ja tako se jim lahko reče.  Ni to kar nekaj, kar bi bilo od včeraj. Na tej zadevi delam že ves čas. Lahko bi se reklo 20 let. No vsaj 15 let In to nikoli s figo v žepu.  Vem, da sem velikokrat sprejeta kot površna, prenapeta,  furjasta,….vendar v ušesih mi odmeva stavek, ki mi ga je pred kratkim namenil  moj mentor – Da uspeh pride čez noč – po 15 letih trdega dela.  Če to enačbo izpeljem lahko rečem, da trdo delo vedno prinese uspeh.   

Torej pričakujem preveč?

lp Radirka

Velik je svet - ta in ta - Radirka kiss

Po dolgem času sem zopet doživela jutro  s svojimi fanti. Celo Prestopnik je vstal zelo zgodaj in se pridružil našemu kavčanju, pranju, pomivanju.   Nekaj enih in nekaj drugih strojev se je že danes zvrtelo. Vmes smo tako glasno debatirali, da smo zbudili še Kozla, ki je pri brundal ven iz spalnice, če smo nori, pa sredi noč, pa….

In ta hip prijetno diši po hiši. Irokeza je velik mojster.  Znajde se in ta hip se peče višnjev in skutin zavitek.  Ko sem ga pohvalila, da je vse prav naredil..peki papir, pa….in da sem ponosna, da se znajde …je rekel, da ja to ja nekaj preprostega – speči zmrznjen štrudelj.  Ja res je. Po drugi strani pa sam ne opazi kako samostojen postaja na vseh področjih.

Vem, da nekateri otroci pri tej starosti že sami živijo. Velko pa je takih, ki ne znajo nič narediti sami. In pričakujejo, da jim starši  vse pripravijo na krožniku. To zadnje časa opažam kot velik problem družbe in  ko to gledam v svoji družin postajam še bolj kritična do svojih dejanj, do sama sebe in mojih odločitev pri domačem življenju, pri vzgoji.  In mislim, da sem to spremenila doma  še pravi čas. Problem je bil Prestopnik, ki je vedno iskal izgovor – zakaj ravno jaz. In ali nimaš še enega sina. …no in danes smo brskali po internetu in se pogovarjali o poklicih. Ja ni ravno lahko ujeti ravno rpav orazpoloženje pri najsntikih, da je taka debata konstruktivna.

No in po dolgem času sem se malo ozrla okoli, kje so nekateri  blogarji, ki sem jih rada redno brala na ednevniku.  Ja širok je ta internetni blogarski  svet. Tako vidim, da bo potrebno še bolj gledati okoli sebe in začeti z blogarskimi potovanji.  Nekaj sem jih prej že našla, enega danes in vesela sem, da smo šli po svetu in ne nehali pisati.   Sedaj bo samo težava kako pri njih pustiti kakšno sled. 

No ker pa sem jaz tako znana površnica, ker berem več kot komentiram in ker me  verjetno ti blogarji dobro poznajo samo sporočam, da sem vesela, da sem vas našla in da lahko cedim sline ob vaših počitnicah, še posebej letos, ko sem sama bolj »prizemljena«.

Lp Radirka

Zavarovanje off- on - Radirka kiss

Prepričana sem, da se tukaj dela napaka. Če je moj delodajalec prijavil mojega otroka  in ga ni odjavil – b moral zzzs po zapisanem na njihovi stran sam pridobiti oz zahtevati dokazilo o tem, da je moj otrok še lahko zavarovan preko mene.  In zahtevati od delodajalca odjavo ali dokazilo.

Ne pa da so ga brez kakršnega koli obvestila – ne delodajalcu in ne na njegov naslov  - začasno zamrznili. Kot da je to nekaj, kar je mala šala. Kot da to pomeni, da je ta polnoletnik  površen, starši neodgovorni….Irokeza je rekel, da mu o tem do sedaj niso nič povedali v času njegovega šolanja in tudi po televiziji govorijo samo o tem , da imaš težavo, če nimaš statusa . Do takrat ni panike…pa tudi pol še ne....

No jaz sem se odločila, da bom gospodu Fakinu predlagala, da vsaj na svoj internetni strani na veliko napiše, kaj se mora narediti, ko otrok postane star 18 let. In ne samo kaj ko postane star 26 let.

Predlagala mu bom, da se naj zadeva ne nastavi na točni dan rojstnega dne, ampak na šolsko leto, ko dopolni 18 let, saj je tako bistveno bolj logično. Takrat ti šola da nekaj potrdil o šolanju, ki jih porabiš za vse stvari. Vendar takrat ti nihče ne reče, kje vse to je…. Verjamem, da to velike kadrovske službe vedo. Da tam gospe na kadrovskih izobraževanjih to izvedo. Vsi ostali pa smo za te stvari izvedeli, ko smo izkaznico vtaknili v tisti avtomat.  

Gospa na okenčku je o menila, da naj bi Irokeza dobil pismo o tem.  No ni me ravno prepričala, ker je vmes rekla, da ona tako misli.  Ko je vse uredila v računalniku sem odšla in nisem še priložila včerajšnjega računa.

Tako discipliniranje s pol leta biti brez zavarovanja v času rednega šolanja mi prav nič ni všeč.  Kaj bi bilo, če bi ga pripeljali zvečer na urgenco….no saj vem,da se vse da, če koga poznaš.

Vseeno pa nisem jezika stegovala in sem s tem zagotovila, da so Irokezo ta hip odpustili iz bolnišnice in se s Kozlom odpravljata proti domu.

Sem pa ta hip izredno žalostna, ko pomislim na  tiste nesrečne primere, ki se niso tako končali.  Ko tisti gospod v Celju ni imel pri seb napotnice in je umru na cesti, in tisti delavec...Nekdo izgleda želi,  da res čisto vse okusim na svoji koži, da o tem lahko piišem. In da se čutim še bolj zavezano, da delam na področjjhi, ki so bolj mejna.

Moram reči, da sem zelo kritična do tega on line sistema in do te kartice.  Menim, da bi lahko obstajal kakšen boljši sistem.  Obveščanje o tem, da  te izbrišejo iz zavarovanja bi moralo biti vsaj tako dobro, kot je ta hip za avtomobile v naši državi. 

Spodaj semIzpisala iz strani ZZZS. To je vse kar sem našla.

Tam nikjer ne piše, da se odjava iz zavarovanja zgodi brez vednosti oz vloge…do sedaj smo vedno vse odjavljal z določenimi obrazci, sedaj pa naj se bi vse delalo on line…zakaj pa nam ne vzamejo kakšnega e-naslova in bi bilo vse ok….ali vsaj postaviti kakšno kontrolno točko.  

Huda izkušnja - Radirka kiss

No danes se je moji polnoletni osebi- mojemu prvemu sinu  že v drugo zgodilo, da smo  morali pri zdravniku potegniti ven denarnico. Tokrat je bil tam sam in seveda brez denarja. Kdo pri tej starosti pa hodi okoli za denarjem, da bi plačal zdravnika?

Kako je bil šokiran.  Že tako se s težavo odpravi  k zdravniku. Ni namreč ljubitelj  špikanja in krvi. Pa še jutri ga čaka operacija na Jesenicah.

No in kaj se je zgodilo. Od kar ni več potrjevanja zdravstvenih izkaznic vsi mislimo, da tam vse vedo – on line vedo kdo in kaj je dolžan plačilo zavarovanja.

Malo morgen. To nima veze. Ne glede na to, da je Irokeza zavarovan preko mene in da ga nisem odjavila od tega zavarovanja, ker se seveda redno šola, je njegovo zavarovanje nekdo zablokiral. Zakaj? Ker je star 18 let.

In to brez, da bi mene o tem na kakršen koli način obvestil. In to zadnja leta, ko nas obveščajo o poteku registracije za avto..

In v čem je problem. Ko si včasih moral podaljševati  kartico, kar si po navadi  naredil na določen utečen način. Sedaj ti tega ni več treba. Kar pomeni, da si opravil zdravniški pregled in ob zaključku, ko sestra želi urediti dokumentacijo pa se prižge rdeča luč.

Bogi  Irokeza. Ob poškodbi tega komolca mu niso hoteli previti rane, ker čip na kartici ni prijel, takrat smo na avtomatu jasno videli, da je z zavarovanjem vse ok…pač še ni bil star 18 let.  Sedaj pa pregled krvi in ekg za jutrišnji operacijo pa doživi to. Kakšen šok. Nismo namreč navajeni, da pri zdravniku plačujemo in da po zaključku odpremo denarnico.

Torej od sedaj naprej smo na milost in nemilost prepuščeno temu, da če se kaj zgodi z kartico – fizično ali s sistemom, da se o tem ne moremo nikjer prepričati?

Moj otrok je hodil po svetu od meseca maja brez zavarovanja. In to rednega in dodatnega?

In na koncu so pred mano dali račun na katerem se naj bi soglašala, da ne bom zahtevala povračilo denarja od ZZZS?

No tako – če se prijavlja otroke v zavarovanje s posebnim obrazcem, bi se naj jih tudi odjavljajo tako. In ne na tak način. Brez kančka opozorila.

Sem prepričana, da to ni ok in da bom zahtevala pojasnilo ter podala pritožbo. Naj enostavno dajo ven javna navodila in ne to, da danes iščemo potrdilo o šolanju za prejšnje šolsko leto. Namreč novo šolsko leto začne teči s 1.9.2010 in potrdilo za to imamo v rokah, saj je že vpisan .

Ja kaj vse si dovolijo uradniki brez da bi pomislili, da ljudje zavarovanje plačujemo in da  je njihova dolžnost preveriti, če ni plačano in plačilo zahtevati. Ne pa da nekoga blokirajo, čeprav je uradno zavarovan po osebi, ki ima vse prispevke poravnane…

Kar je preveč je preveč. In ta moj revež dobiva same brce od uradniškega okolja.   In pri tem ni sam prav nič kriv. Moram reč, da bi bilo zanimivo izdati knjižico z naslovom – Ko vaš otrok postane polnoleten – kaj moramo vedeti in na kaj moramo paziti.

Saj bo kdo rekel, da je to normalno, da preveriš, da se pozanimaš. No me prav zanima koliko ljudi to ve, da mora na svoj 18 rojstni dan urediti na novo zavarovanje?  Ob začetku šolskega leta mogoče še.  Za to ponavadi poskrbi kadrovska služba v prvih dneh septembra. Ampak med  šolskim letom?

Lp  Radirka

kaj pa če je vse res - Radirka kiss

Danes sem malo pogledala čez plot. Tako bi lahko rekla mojemu sprehajanju po internetu.

Zadnje čase sem namreč zopet  bolj podobna sama sebi. Ko vem, da nekdo dela nekaj dobro in da se to vključuje v mojo strategijo, v mojo vizualizacijo prihodnosti,  se nič kaj ne obotavljam, nič ne razmišljam ali je pametno deliti ideje, deliti sanje…jaz kar pokličem in predlagam. Torej vedno sem znala deliti sanje, vedno sem znala deliti priložnosti, deliti rezultate. To da mi še ni uspelo narediti multinacionalke, da mi še ni uspelo spremeniti sveta je pač mali detajl, ki se lahko čez noč spremeni.  In dovolj je, da mi bo ratalo samo 1x v življenju.

No šalo na stran.

Res sem danes imela pri sebi v pisarni blogarko, osebo, ki sem jo baje prvi hip odpikala ko je prišla na tale moj blog. In to samo za to, ker  jo je zanimala ženska, ki piše kot  Radirka. To so bili pač časi mojega velikega strahu, da bi kdo odkril mojo identiteto  . Na hitro sem jo  takrat preverila, ker se je ona predstavila s svojo pravo identiteto in, ker se ni vključevala v »varno« povezavo - samo zaradi ene druge osebe - sem postavila distanco. Ja jaz sem namreč v določenih področjih zelo natančna. Mogoče se bi reklo premočrtna. Mogoče se bojim zvite vrvi. V glavnem na hitro pa sem velika tečka.

No in po njenem  današnjem obisku sem dosti hitro na internetu poiskala n spoznala, da je na »trgu« mlada generacija od katere se lahko začnem učiti. Mogoče sem bila preveč zaprta v operativno delo, mogoče sem samo danes take volje in takh misli, da me je en mladi tip še posebej navdušil.  In ker mislim, da ima pisarno v moji bližini…se pa mogoče v naslednjih dneh odpravim in si ga od blizu ogledam.  Pa da vidim, če je čas, da spremenim svoje paradigme še posebej tiste o kilometrinah in življenjskih  izkušnjah in snobariji..mogoče veliko zamujam, mogoče je res čas, da postanem malo bolj živahna

Lp

Radirka

Majhna žalost - Radrka kiss

Ja včeraj je bilo malo žalosti v naši hiši. Pa ni ne vem kakšna katastrofa. Verjetno bo še kakšna podobna  v prihodnosti.  Samo vseeno je težko gledati svoje otroke, ki imajo prve srčne težave.  Sem ponosna na sebe, da sem dokaj hitro prepoznala, da manjka nekaj tistega veselja pa čeprav ni pokazal nobene žalosti tako odprto. Odrezav in jezikav je tako ves čas.

No kaj hočemo. Malo sem egoistično pomislila, da moram biti hvaležna, da je sploh dovolj dolgo trajalo, da se je ta naš bikec umiril in naredil letnik. Včeraj so ga zvečer ven zvlekli tudi njegovi prijatelji in Kozu me je malo čudno pogledal zakaj ga tako spodbujam, da gre ven.

Ko pa sem  mu povedala je razumel, da  sem imela prav.  In danes smo tričlanska družina, Prestopnik je namreč še vedno mornar in se samo slišimo po telefonu.  In nič ne sprašujemo, nič ne debatiramo o tem, da je zopet samski. Pri tej starosti je tako bolje, da ne začne prehitro  preveč resne zveze.

lp Radirka

Samostojnost in energija - Radirka kiss

Pri nas v ekipi se okoli mene dogaja, ploska, klepeta,  tipka, pakira,…..buči, buči…in sedaj vidim, da mi je to manjkalo. Nekaj časa sem bila stran od ekipe. V pisarni v drugem nadstropju sem bila enostavno sama in zelo hitro so me lahko oplazile negativne misli. Tudi pogled na ladjo v parku ali lepo vreme me nista mogli spraviti v dobro voljo.

Sedaj, ko sem   v istem prostoru, ko sem v  ekipi, pa se vsak trenutek najde kaj, kar mi da zalet. In ko sem včeraj napisala občutek po preživetem dnevu v podjetju, kjer projekt zaključujem vem, da je to to. Tam ni energije, tam ni skupnega cilja po preživetju – temu se reče kultura podjetja…in to ni stvar, ki bi jo lahko na hitro postavil. To je kapital, ki se ga mora graditi leta in leta.

In jaz sem to delala pravilno. Pa čeprav so bili primerki v ekipi, ki so mi to sliko kvarili in mi podirali zaupanje v  vodenje….pa vem, da sem pravi vodja, da to ljudje čutijo in mi vračajo.

Ta hip so sami  s pomočjo na daljavo popravi čitalec črtne kode in si prav na glas ploskali.  Sami sebe seveda vsi ne slišijo in prijetno mi je pri srcu, da so tako sproščeni in taka ekipa. Tudi ta hip, ko točno ob 15 uri vsi več ali manj delo zaključijo in odhajajo domov. In se počasi vse umirja okoli mene.

Pripravljamo tudi našo svežo podobo in sveč nastop na trgu. Pri tem smo vpleteni   vsi.  Od njih tako črpam  energijo in ideje.  In iz dneva v dan bolj čutim  to moč ekipe. Prav fizično jo čutim. To so sicer malenkosti, ki jih kdo drugi ne bi opazil.   

Iz dneva v dan se  kaj novega  naučim, kaj novega odkrijem. In v petih dneh sem slišala že večkrat, da sem iz dneva v dan mlajša – če to ni dober način  preventive me pa naj koklja brcne.

lp Radirka

Kaj hočemo - tako pač je, ali pa ne?

Ja dnevi kar tečejo in nič ne rečejo. Danes sem zopet padla malo ven ob delu na našem »odhajajočem« projektu.  Kakšna krivica se nam dogaja…mi ki znamo delati in ki imamo pravo znanje  in interes smo zgubili delo, tisti, ki pa so mladi in zdravi in jih bi bilo potrebno naučiti najprej delati pa so dobili to delo samo zaradi tega, ker so bili direktno v tem podjetju zaposleni ali so v tem podjetju zaposleni njihovi starši.  Ja za to imam vse materialne dokaze.  In ker je podjetje naša skupna last se mi zdi krivica še toliko večja.

Pa kaj hočem. Zavestno se ne včlanim v nobeno stranko. Zavestno ne tožarim. In pišem tako na ta način samo tukaj na tem blogu. Mislim, da toliko svobode imam.

Naše delo bodo na nek način kar zavrgli. In na koncu niče ne bo vedel, da je sploh kdaj kdo kaj naredil, kar je bilo napredno, kar je zmanjševalo stroške, kar je preprečilo okoriščanje nekaterih zaposlenih, kar je prinašalo enostavno higieno v vse skupaj….

Če pomislim kje smo začeli pred nekaj leti in kako hitro so prišli nazaj tja, kjer so bili…ja ja..to se mi mogoče kdo smeji za hrbtom…naivnica, boš ti ustavila korupcijo in krajo ja…boš ja …tukaj  imaš figo, pa se gor  usedi, če želiš gledati Benetke ali pa kaj drugega…

no nekaj ljudi in nekaj idej je takih, da bom prenesla tudi kaj tistih čistih polen...ja imam srečo, da še vedno lahko prostovojno kaj delam brez plačila...na to pa niso računali....

Lp  Radirka

Reke so energija in preživetje - RAdirka kiss

Zadnje tedne in še bo trajalo,  delam od jutra do večera. Če ne že fizično pa v mislih. Prebiram vaše zapise, vendar nisem vedno z mislimi pri njih in tudi raje ne komentiram. Sem pa vesela ,da se čuti e-dnevnikov  star duh pri vašem sladkanju in pri prostih spisih.

Sem pa danes zjutraj, ko sem doma in mi Irokeza razlaga kako vse je bil priden in kako pospravlja en del hiše v katerem  širi svoj »pliv« spomnila, da je nekaj slučajev, nekaj pokrivanja, ki ga želim zapisati tukaj.

Torej reke...

 Računalniki v našem podjetju nimajo že dolgo ne imena po zaposlenih, ki delajo za njimi , tudi ne po delovnih mestih, saj je bilo te vedno zaplet..še posebej od kar naš  računalniški dohtar dela na daljavo….imena so bila namreč tako blesava,…prodaja 1, prodaja 2, prodaja 3…..ko smo letos na začetku leta kupili pet novih računalnikov so me vprašali kdo bo delal za njimi in kako se naj jih poimenuje…in sem rekla, da imam tega dovolj in da ne vem kdo bo delala ter, da se naj jih enostavno pripravi in jih poimenuje  tako, da ne bo težav, če se bodo prestavljali po firmi…tisti orkani imajo ženska imena, zakaj ne bi imeli računalniki imena po rekah…in to je padlo na plodna tla. Sem mislila, da se bodo režali, so pa tako sprejeli…lahko bi bile rožice ali pa domače živali ali pa….

Prvi so dobili taka imena  samo novih, včeraj pa so imena dobili še preostali računalniki v podjetju.  Jih je toliko, da jih ne znam našteti. Vem samo, da jaz delam  na Kolpi. Mura je tudi zelo popularna, ker na njo vežemo vse, ki delajo na daljavo. Šefica pa ima Savo.

Moram reči, da se je stvar pokazala zelo uporabno, še posebej pri tem »predstavljanju« na daljavo.  Se je že dogajajo, da smo se med seboj motili pri delu, ker se nismo znali uskladiti, ker smo zamenjali imena računalnikov…ali se je kakšen obudil v življenje in sta bila dva z istim imenom…no sedaj je to rešeno.

Torej če reke predstavljajo življenje, energijo, preživetje..potem smo na pravi poti a ne? Ne bi se nam moglo bolje pokriti tudi, če bi še tako premišljevali….no ampak moj prenosnik, ko pride na vrsto bo pa Radovna. Sin našega računalniškega dohtarja, ki ta imena določa moje reke mogoče ne pozna. Tako kot sem jaz za nekatere iz njegovega okolja mislila, da so potoki in ne reke…ja ja fino je imeti sodelavce iz različnih koncev Slovenije.

Lp Radirka

Urejanje kablovja - Radirka kiss

Ura je pozna, Tu sem od 8 ure zjutraj in še ni videti konca. Tako je, ko se v podjetju ureja telefonija in računalniki. In to že vseh 20 let. Vedno sem jaz tista, ki vegetiram tukaj in vedno sem jaz tista, ki se najpogosteje selim sem in tja  in to z vso svojo šaro…

Ja res se bom morala bolj potruditi in biti e-urejena.  Ampak, če pa je kovačeva kobila vedno bosa. In lahko še tako razlagam imam vedno kup papirja, ki se ga ne da urediti na primeren način.

Ja ja ja,…eno samo jamranje me je.  Malo pa se že lahko smilim sama sebi a ne?

Lp Radirka

Novo dete - Radirka kiss

Moj sodelavec – no bodoči sodelavec čisto natančno je dobil  nekaj dni nazaj sina.

Torej novi kandidat za dedka mraza v našem podjetju je fantiček. Torej imamo dva fantička letnik 2010, v letu 2009 tik pred zaključkom pa se je rodila v našo ekipo deklica.  Za naslednje leto pa se zopet napoveduje en fantiček.

Tako če hočem ali nočem videti jasno se pri nas oblikuje tretja generacije, kjer so sami fantje. Moja dva, pa ena ima tri fante, pa ena ima parček, pa ena bo imela parček, pa eden ima parček, pa še ena zunanja ima parček.  Tako se bo babja prevlada vsaj na družinskih piknikih, če se bomo končno organizirali prevladala. In tudi v tisti ožji delovni ekipi smo končno malo začeli sprejemati moški spol. V določenem trenutku me je bilo že kar groza

No sedaj moram 3x potrkati po enem lesu. Ena, dva , tri…

No in včeraj smo pri nas praznovali  sredi dopoldneva ob samih domačih dobrotah. Ob opazovanju srečnega očka sem začela razmišljati kako  pomembno je to, da ima človek svoje potomce. Kako pomembno je, da imaš nekoga, ki je vsaj nekaj časa odvisen od tebe, ki mu lahko daješ sebe brez pogoja vračanja. In kako pomembno je to razumeti tudi v družbenih pojavih, ki se ne dogajajo samo tebi. In ta razgledanost, ta zrelost je tista, ki velikokrat v naši družbi manjka in nas dela manj prilagodljive, ki nas kot družbo dela nestrpne.

Njegove žene ne poznam, je še nisem videla. Gledala sem njega. Njegov obraz, njegovo srečo in odnos do tega bitja starega nekaj dni. On je njegov oče in on je njegov sin. Tega odnosa ne more nihče spremeniti, ukiniti..na ta odnos lahko vplivata globoko v sebi samo onadva sama.  Šele na drugem mestu so družina.

In kar pogosto je, da v družini niso vsi enako povezani po teh medsebojnih odnosih. Sta oče in sin, sta oče in hči, pa so mati in sin, pa ni matere od hčere…..pa bodo vseeno družina in tudi hči od očeta se bo lahko naslonila na mater svojega bratca ….

Ja in ta hip so misli pri mojem sinku – Prestopniku, ki počitnice preživlja s družino svojega prijatelja in na skupni ladji so njegov prijatelj in njegov oče, ki ima zraven tudi svojo malo hči, njena mati, ki ima s seboj tudi svojega sina in svojo hči.  Tako na daljavo jim pošiljam želje, da izkoristijo vsak lep trenutek tam daleč na morju.

Lp Radirka

Še še še...ampak gre - Radirka kiss

No začela sem pisati prosti spis, vendar me je odneslo in ga nisem dokončala. Tempo je tako drugačen.  Misli imam zaposlene  in čas mi teče zelo hitro in ne enakomerno.  Ja življenje je kot reka. Ne moreš ga ustaviti. Na srečo.

Čeprav jaz sama sebe malo prehitevam in  stvari ne dokončujem.  In to je težava, ki jo imam jaz že kar nekaj časa. Sem pa imela v Bohinju lep sprehod po svojih spominih. Sem tudi vse poslikala in objavim, ko po stari navadi najdem tisti kabel za prenos slik.

Sem pa  pestovala naša dva otročka. Kozu me je ves čas opozarjal, da to niso moji otroci in da naj ne skačem ob vsakem glasu teh dveh angelskih šest, sedem mesecev starih otrok mojih dveh sodelavk.

 Mislim, da sem rabila taka dva poslovno družinska dneva. Mi smo bili namreč vsi štirje – tudi Prestopnik in seveda Irokeza, ki je imel nalogo, da pazi na otroke, pa  taborniško okolje Gozdne šole, sodelavke z otroci, jezero, kanuji, sonce, dobra hrana, živ polh, ki smo ga našli v naši spalnici in opazovanje naših pet, šest letnikov, ki so cele dneve uživali, da so nabirali drva v gozdu in skrbeli za ogenj.

In razvojna ekipa okoli mene je postavljena. Čutim njihovo energijo in tudi sama sem takoj bolj učinkovita.

Lp

Radirka

Ideja, ki je že izvedena - Radirka kiss

No danes sem bila na službeni poti. In med vožnjo so se mi stvari odvijale v glavu.  Res sem govorila na glas in sedaj me Kozu z zanimanjem posluša. Na nek način je dojel, da ga rabim za moje brainstorming bolj, kot si je on to prej predstavljal.

No in ko sem prišla domov z mislijo, da sem odkrila toplo vodo, sem ob nekaj urnem bluzenju po internetu ugotovila, da so podobno idejo imeli pred menoj že mnogi…

Med njimi tudi zobar, pa svetovalec za poklicno usmerjanje otrok , pa kar nekaj založb in pisateljev, pa ….

Ja življenje je res pestro…najstarejša ideja v isto smer je stara že 30 let, najnovejša pa 2009.

Kar seveda, če je nekdo lani mislil, da se je to prvi spomnil,  zakaj se to ne bi smelo zgoditi tudi meni.

Res pa je, da se skrivnosti skrivajo v malenkostih…

In mislim, da sem jaz odkrila tudi te…

Bo kar hitro vse jasno…

Lahko po enem telefonskem klicu…

Lp

Radirka

nov model - Radirka book

Danes mi je moj tretji – no ni otrok – je kuža , pustil spati celo do 6.30. Tako sem do tega hipa že pomila v spodnjem nadstropju sledi včerajšnjega kuhanja marmelade. Naša mama Silva to vztrajno dela, za seboj pa zaradi svojih let ne more več pomivati po tleh. Tako to že nekaj časa več ali manj na skrivaj delam jaz, kar je še najmanj glede na to, da jo ata Lojze čuva, da vedno ne prismodi in da se ji kaj ne zgodi.  Celo življenje je kuhala in sedaj ji je kuhanje in peka  glavno dogajanje dneva.  Pa naj bo tako…pomivanje je še najlažji moj prispevek. Me na nek način spominja na otroštvo. Vedno je bilo namreč tako, da smo tri hčere morale na koncu vse pomiti in pospraviti….

Vmes sem pa seveda imela že krepko zbujene možgane in ugotovila, da je priložnost ob resnici še  toliko bolj globoka.

Če ohranim tisti vrstni red  iz  resnica  :

1.       Delovna mesta

2.       Osebna svoboda

3.       Strokovnosti

4.       Premoženje- kapital

Lahko opišem sansko razvojno strategijo našega podjetja.  Naša delovna mesta so lahko na najvišji možni ravni. Lahko vključujejo osebno svobodo in vsem skupaj in vsakemu posebej omogočajo strokovni razvoj in primerno premoženjsko stanje.

Ja kljub temu, da še nismo nikoli imeli dobičkov si vedno želimo biti uspešni, ne želimo biti socialni problemi, ne želimo biti na spodnji dovoljeni meji, ne želimo drug po drugem hoditi po glavi…

Torej osebna svoboda, ki se pri nas ta hip odraža bolj v podrobnostih in bolj v tem, da si na nek način vsa lahko med  seboj povemo vse in v kulturi podjetja, da je privatno življenje enakovredno s službenim, otroci pa so najpomembnejši na svetu. To se mogoče sliši tako preprosto, vendar ni….kdo pa šefu reče, kaj direktno v teh časih? Jaz dobim kritiko in sem jo tako vesela, da mi skoraj vedno  stopijo  solze v oči. In ko imaš pol  ekipe na porodniški in drugo polovico na bolniški zaradi otrok in sam ne znaš nič operativno delati in ti manjka tudi vsebinska opora, saj tisti, ki smo samo vzdržujemo staro stanje, kar pa bo kakšni odpovedi ni dovolj..

Torej kritika in nasprotovanje mora biti. Brez tega namreč ni napredka. V to sem trdno prepričana. Če se meni kot tržniku ne ugovarja, jaz tržne ideje ne morem speljati do kraja. Ta se potem na trgu lahko krepko zalomi…saj ne vem kdo in kdaj, vendar to je vgrajeno v veliko ljudskih pregovor, v veliko večnih zgodb…ta hip mi pade na pamet samo tista –brez muje se še čevelj ne obuje…če bi bilo vse tako lahko, kot jaz napletem v besedah bi bilo prelepo  ali bolje rečeno utopično.

Premalo se zavedamo naše strokovnosti, premalo jo poudarjamo, premalo jo prodajamo.  In ključno je, da smo v ekipi vsi, ki si želimo graditi osebno strokovnost, da si želimo biti na določene področju glavni v znanju, v izkušnjah…in to se je začelo oblikovati….zjutraj, ko pridem v našo kuhinjo…ni nihče več brez dela. Vsak je na svojem področju sam videl, kaj je za narediti…in ni mi več potrebno spraševati, kaj je za tisti dan…no se še najde kdo, ki išče svojo strokovnost, kar pa ni nič narobe. Pomembno je, da jo išče, pomembno je, da med nami ni nikogar, ki bi se skrival. Če je kakšen,  ga bomo sedaj hitro odkrili in ga zbezali ven iz njegove mišje luknje.

In zadnje premoženje – kapital. Ja tukaj je ključno, da se jaz v to čim manj vtikam. Naša poslovodja, ko bo videla, da  smo aktivni, da delamo vsi v pravo smer bo vse ostalo glede tega vodila suvereno in brez velikih vprašanj. Glede tega sem prepričana, da imam pravega človeka na pravem mestu. Ona je tudi tista, ki me ta hip drži pri tleh s določenimi realnimi številkami in ona je tista, ki je v vseh letih znala iz mojega »nakladanja« vedno potegniti ven tisto bistvo, ki je bila potem osnova za nadaljnja razmišljanja…. Torej imam  močno oporo okoli sebe…imam.

In danes jo celo selim  v Bohinj.  No čisto celo ne. Ker to bi pomenilo ,da bi bili vsi sodelavci tam. Saj bodo – v naših mislih. Tokrat pa bomo samo tisti, ki imamo v podjetju največjo odgovornost. In z nami bo naša opora – družine.

Najpomembnejše je, da moramo najti nek nad- poslovni model. Ne smemo razmišljati klasično o prostoru, kjer se sklepajo posli in se dela, ne smemo razmišljati klasično o delovnem času, ne smemo razmišljati o klasičnem pristopu k kupcu. Samo poslovni rezultati morajo biti klasični – dodana vrednost, denar za plače, pokrivanje stroškov….vse ostalo pa mora biti alternativno, drugačno…torej v naslednjih dveh dneh moramo odkriti in opisati ta poslovni model.

In prvo bom dala komando , da tole dekleta preberejo…sem prepričana, da tega v živo ne znam enako povedati…

Lp Radirka

Sobota, otroci in lenoba - Radirka kiss

Zjutraj, kot je v  navadi Irokeza  in jaz veliko klepetava. Danes pa je   Irokeza po kratkih počitnicah s svojo klapo bolj tih.  Mogoče je enostavno padel ven iz svojega ritma in je še zaspan. Včeraj jih je ob prihodu domov bolj stresal.  Najbolj sem si zapomnila kako je ocenil svojo starost oz. mladost.  Pravi, da je ravno prav star – v trgovini lahko kupi alkohol in ni mu še potrebno biti za vse polno odgovoren.  S Kozlom, ki sva malo bolj rinila v njega s vprašanji je bil odgovor tako izzivalen.  Ali pa se je samo nama zdel, ker sva se  vživela v njegovo svobodo. Previdno sem vprašala, če je bilo tega kupljenega in popitega alkohola veliko?  Odgovor je bil pet v celem tednu  - pirov namreč.

Ja mraz in dež v Ljubljani tja do doline reke Radovne ni ravno segel. Tam so se vsak dan kopali v kredi in niso imeli niti toliko časa, da bi populil travo, ki je zrasla med ploščicami pred hiško.  Irokeza je tudi končno dojel, da je sonce vir življenja in da  mu malo kopanja ne more škoditi.  Ima namreč  težave zaradi kože in  že nekaj let noče slišati, da bi šel z nami na morje ali da bi se sploh kopal v morju. No Kreda mu paše.

Jutri gremo na našo odpravo proti Bohinju. Nekaj priprav je danes nujni, saj potem Prestopnika pošiljamo na morje z družino njegovega prijatelja. Z nama sploh ne želi iti na počitnice, tega morja pa se tako neizmerno veseli…

Ja danes je dan za delo – malo domačega, malo službenega in nekaj na sebi.  Sedaj bom vzela list papirja in si zapisala naloge. Upam, da bom tako lažje naredila vse, kar si želim narediti.  Zdeluje me namreč neverjetna lenoba

Lp

Radirka

Dan resnice - Radirka kiss

Včeraj sem imela dan resnice, kot se lahko olepšano  reče. Od jutra do zadnjega obiska – revizorke, ki m je prišla povedati, kaj vse delamo narobe, sem bila pod stalnim spoznavanjem, kaj je pomembno.  Ker sem sebe osebno zadnje čase kar močno pretresala, sem začela pretresati še svoje najbližje.  Zakaj?

Verjetno vem v podzavesti, da vsaka najmanjša nesigurnost , vsako najmanjša nezaupanje lahko prinese napako, ki bo poslabšala  stanje, ki bo pokvarila rezultat.

Torej moram imeti tako močno oporo okoli sebe, da se ob najpomembnejših trenutkih ne bo zgodilo, kaj kar me bo čustveno podrlo. To bi verjetno bila največja prepreka pri doseganju zastavljenega. Ves čas moram vedeti, da se splača. Vsi moramo vedeti, da je to naš cilj.

No če se je potrebno z nekom raziti, se je potrebno sedaj. Pred začetkom.  Z ostalimi pa moram  zgraditi še bolj tesno povezavo. Čas in časi, ki prihajajo  so ključni za ohranitev vsega – delovnih mest, osebne svobode, strokovnosti in premoženja.

lp dolgočasna RAdirka ,  ki ji ni prav nič dolgčas.

Moj mali- Prestopnik

Ja danes sem preživela z njim skoraj tri ure. Brez, da bi naju kdo zmotil. Čakala sva v čakalnici pri zdravniku. Nič mu ni  nerodno, da grem z njim. Še več. Prosil me je, ker ima novo zdravnico, ki ne zna še najbolje našega jezika  in je pomembno, da mu pomagam pri razumevanju.

Hitro sem videla, da ima enostavno tremo in da kljub svojim 182 cm ima šele 14 let n še ni odrasel. Kako prepričljivo je rekel, da verjetno moram z njim k zdravniku, ker še ni star 18 let.

In tako sva klepetala, se malo tepla, pomerjala moči,…in uživala sem, kot že dolgo ne. Zdravnica mu je predpisala zdravila, kremo in nekaj za zavijanje in navodila za skrb za njegova prsta na nogi, ki sta se mu vnela. Ta težava je v naši družini pri fantih kar pogosta….in Prestopnik je pravočasno opozoril  in niso nas poslali naprej k kirurgu. Tako njegove počitnice niso ogrožene.

Pa se vrnimo k temu času.  Že večkrat sem premišljevala, da si vzamem premalo časa za vsakega družinskega člana ločeno.  In da to preveč prepuščam naključjem.   Prestopnik, ki ni jutranji tip tako kot jaz in Irokeza tako tega časa z mano ne dobi v pravi meri.   Tako sem ta trenutek kar raznežena. Zaupam mi je tudi eno veliko skrivnost in lahko sem ponosna, da mi jo je povedal.

Mislim, da lahko rečem, da sem z njim najmanj časa in da sva si najbolj različna. Tako mislim, da se moram kot mati in odrasla oseba posebej potruditi, da mi ne bo kdaj žal in da ohranim stik ali ga še poglobim. Prihaja namreč srednja šola, ko bo še bolj pomembno, da bo Prestopnik vedel, da sem tista, ki ji lahko pove vse in mu bom vedno stala ob strani. Tudi če mu bo spodletelo ali bo naredil kakšno neumnost.

Ja ja …danes sem imela dober dan in sem verjetno tudi zaradi tega  raznežena. Adrenalin mi teče po žilah. Slika je zaključena. Sedaj samo še besedila in izdelki.  Nekaj dni bom v kratkem preživela tudi v taborniškem okolju  in mela okoli del svoje ekipe z vsem podmladkom. Tako bomo delali ustvarjalno in ob tem uživali v naravi in igri.

Ne uspe mi Prestopnika prepričati, da gre z nami.   Tako sem se odločila, da mu postavim ultimat. Z mano more preživeti dva ali tri dni do šole.  Lahko pa zbere sam program – torej kdaj in kam.

Lp Radirka

p.s. Prestopnik je njegovo blogarsko ime, ker je rojen 29.2. ne ker bi delal kaj slabega