Komentar - družinski zakonik in razlaga

Ko sem  poslušala prispevek, ki mi ga je linkal Bor v komentarju na moj zapis mi je na misel prišlo tisto, kar razlaga Pedro Opeka.

Otroci potrebujejo očeta vsaj tako kot mamo.  Ja moški bi morali imeti večjo obvezo do svoje družine, do svojih otrok.  Veliko je primerov, ko moški neodgovorno letajo iz cveta na cvet. In obratno.  Matere imajo otroke kot nekaj s čemer izkoriščajo moške in celo družbo.

To, da toliko družin razpade, da toliko otrok odrašča brez enega od staršev je slika naše družbe in ne znanosti o  kateri odloča področje medicinske etike. Kako otrok nastane je eno, kako pa se mu pomaga da odraste, da srečno živi pa je nekaj drugega.

Razlaga tega zdravnika je seveda usmerjena v smer, ki je vse, kar znanost prinaša. Vsa ta etika pa nima kaj dosti skupnega s pravicami otrok.

 To so namreč pravice že rojenih otrok.

Edina stvar o kateri se strinjam je to, da je strpnost edina stvar, ki prinaša obstoj in razvoj družbe v prihodnje.  Vse ostalo pa je ena samo nakladanje pod krinko zanosti in akademskih naslovov...

lp Radirka

Zagovornik - študentka RAdirka

Zadnje tedne in dneve še bolj intenzivno razmišljam o diskriminaciji, o enakosti, o izključenosti, o ranljivosti.   In na  pot mi prihajajo aktivnosti pri katerih spoznavam ljudi, ki jim je to področje  poklic, delovna okupacija.  In ko skozi besede, ki  so pravno tehtne in zelo sistematično urejene ugotoviš koliko pravniškega truda je bilo potrebno, da se je določena zakonodaja skozi zgodovino spremenila začneš pravo spoštovai. Da se je določena zakonodaja zapisala tako, da je zmanjšala diskriminacijo, povečala enakost in prepovedala izključevanje je bilo vloženo  veliko človekoljubnosti. Kje je potem še izvajanje zakona.

In tako je seveda vsak korak k zakonodaji, ki preprečuje neenakost,  vsaka beseda, ki nekoga diskriminira in ga s tem ne izključuje zlata vreden.

Ob tem sem dobila jasno sporočilo, da  obstaja tudi pravni pojem, da je pravna oseba tudi lahko diskriminirana, kar je sedaj moje naslednje področje učenja in razmišljanja ter aktivnosti. Tako lahko tudi jaz lz večjo močjo, z večjo težo  spremenim določen odnos naše družbe do diskriminacije.   

Do sedaj, ko se mi je zgodila diskriminacija v poslu na primer – najela sem pisarno in po tem mi je lastnik rekel, da ne želi, da se v njo ljudje pripeljejo na invalidskem vozičku nisem vedela kako odreagirati. Ali je to samo posloven odnos ali kaj več.  Njegova zahteva, da naj prilagodim razpored  delovnih mest v našem podjetju tako, da  se ne bi slučajno poškodoval kakšen kos 15 let starega za mene zelo grdega pohištva z invalidskim vozičkom.

Ja bi nekdo rekel – banalnost. Ne, to ni banalnost, to je čista  diskriminacija.  In to nas kot podjetja. Sicer oddaja ni problem, pisarno imaš v najemu.  Le pridno plačuj najemnino in stroške. Vem da ste invalidsko podjetje ampak moja lastnina je pomembnejša od  tega, kar je napisano v najemni pogodbi. In  to, da bi morala jaz vprašati, če smejo ljudje na vozičku delati v tej pisarni je njemu, lastniku nekaj čisto logičnega.

Kršenje mnogih zakonov na kupu vendar seveda zakaj bi morala za to najemati in plačevati odvetnika. In zakaj bi se morala sploh na tak način s tem ukvarjati?  No in v tistem trenutku pride odločitev.  Boriti se je treba.

Taki ljudje ne smejo zmagati. Takim ljudem se ne smemo umikati. Takim ljudem je potrebno pristriči njihove peruti.

Ja in moram reči, da imamo pri nas zelo simpatičnega državnega uradnika - Zagovornika, ki vsakemu, ki se obrne na njega  pomaga.  Naša država je namreč podpisala vse možne konvencije, vse možne zaveze, ki pa jih v svojo zakonodajo ni vgradila. Če pa jo je že vgradila, pa se te zakonodaje ne upošteva že zaradi tega, ker ni podzakonskih aktov, standardov in tisti, ki bi bili dolžni vse to spoštovati se tega ne držijo in nihče jih ne opozori, kaj šele kaznuje.

Po novem sem študentka v smeri  kulturnega menagementa za invalide in iz srca sem mu hvaležna, da se kot pravi aktivist v svojem prostem času odloča za sodelovanja v takih izobraževanjih.

Ko sem ga poslušala  sem bila v mislih res pri svojih dejavnostih, pri priložnostih, ki jih imam v izboljševanju svojega dela, svojega poslanstva.  Ob tem pa sem pomislila na vse boje, ki so jih pravniki v družbi že izbojevali in jih še bodo. Vso moje spoštovanje.

lp RAdirka

test

Novo življenje - Radirka kiss

No danes smo dobili informacijo, da ima  varovanec naše babice še štiri brate in sestre.

To pomeni, da imata naša bivša ljubimca že pet  potomcev in da se imata dobro.  Jaz sem te novice vesela.  Pomeni namreč, da imata lepo življenje.

In ta hip sem temu dekletu izredno  hvaležna, da  nas je o tem obvestila. Irokeza se je namreč kar dolgo odločal in iskal kdo bi bil primeren skrbnik za ta dva vražička, ki  sta meni krepko načela  živce. Njena hvaležnost je še vedno neizmerna, ker smo ji podarili  ptičji par  z vsemi potrebnimi pritiklinami, kar bi ji drugače predstavljal kar  primeren finančni zalogaj.  Moje veselje je pa še dosti večje,  ker imamo pri naši od takrat res prijeten mir. 

Nekateri se boste spomnili te moje težave.  No  ampak moram priznati, da mi je srce ob tej novici od veselja vseeno malo zaplapolalo, kot da bi mi dobili mladičke.  Sedaj, ko vsako sredo pri obisku pri naši babici vidim njihovega prvorojenca, ki se je zvalil pri nas in smo takrat imeli v hiši posebne porodniške pogoje brez televizije in glasnih besed.

No saj jih dobivamo – nove mladiče in to baje v velikem številu pri novih  sostanovalcih našega  Irokeze – madagaskarski ščurki. Ampak ti me pa res ne zanimajo in tudi ne motijo. So dva nadstropja nižje in vidni samo ponoči in upam, da so še vsi v tistem steklenem zaporu.

lp Radirka

Ja - a vem?

Danes je že druga noč, ko ne morem spati.  Po glavi mi rojijo misli, ki se dotikajo zelo različnih področij. Vse je med seboj povezano, vse se na koncu  počasi izkaže v neki vsebini, ki je na prvi pogled tako različna. V realnosti pa je ista.

SO-delovanje, SO-bivanje, SO-ustvarjanje, SO-žitje… mi ne dovoli SO napisati z velikimi črkami  brez, da dam ta važni pomišljaj vmes.  Vsak posameznik se mora vedno vprašati ali več daje od sebe ali sprejema. Ali je dovolj hvaležen za tisto, kar se mu dogaja v življenju? Ali si je zaslužil nekaj ali je to nekomu  vzel in se po domače povedano šlepa.  In kako dobiti znak. Kako dobiti navodilo za naslednji korak?  In kje se konča določen idealizem. Ali se mora končati. Ali je možno, da se človek odloči delati na podoben  način kot Pedro Opeka in preživi v našem svetu? Ne vem. Na to nimam odgovora.   Ali imam pravico iskati ta odgovor? To je vprašanje, ki  si ga moram odgovoriti.

Lp Radirka

Družinski zakonik 3 - RAdirka bob

Jasno in glasno so proti zakoniku tisti, ki želijo, da se ohrani samo ena oblika družine in so vse ostale družine nepopolne. Ta popolnost je seveda velika težava.  Ljudje namreč nismo nikoli popolni. In če nekdo sebe postavi, da je popoln in si mlsli, da ima za to večje pravice in zasluge v družbi je to težava. To, da pa se istospolni borijo za svoje pravice tudi na področju zakonske ureditve skrbi za otroke, ki jo že tako opravljajo ni težko razumeti.  Želja po otroku pa je želja posameznika, ki jo potem združi v par z nekom in ni želja para.

To, da se cerkev bori proti temu, da bi smeli v kakršni koli obliko posvojiti katerega koli otroka tudi ni tako težko razumeti. Težko je razumeti, da se na škodo otrok vztraja pri določenih stvareh, ki so se izkazale za napačne in je tako težko spreminjati zakonodajo v smeri spremembe družbe.  In to je ta spolna delitev skrbi za otroka in kdo je na prvem mestu pri otroku.

 Moški je enako sposoben skrbeti za otroka kot ženska. Torej tistih 9 mesecev nosečnosti ne daje večje sposobnosti ženskam pred moškimi . To je  problem, ki ga je stroka na srečo v zadnjih 10 letih že premaknila, čeprav se ve, da so otroci zaradi napačnih odločitev- vztrajanja, da so pri materi – od državnih inštitucij že dobili izplačano odškodnino.  Na žalost pa sta tudi dva otročka pristala na pokopališču, ker  so se službe napačno odločile in jih dalo kljub  opozorilom očeta v čuvanje brez nadzora mami in le ta jih je zadušila in ne bosta potrebovala odškodnino. Ali jo bo dobil oče?

No to je sedaj moja definicija problema okoli družinskega zakonika. Ta problem je torej čisto političen in  nima prav nobene pravniške napake. Pravniki, direktorat je naredil svoje delo zelo dobro. Pravico do posvojitve v zakonu  ni govora razen o posvojitvah otrok partnerjev. Torej kdo bo lahko posvojil otroka je stvar strokovnih služb, ki ugotavljajo vse okoliščine in se odločajo po stroki in posameznih situacijah.

Res pa je, da bo po uveljaviti družinskega zakonika bistveno več možnosti, da starši izgubijo pravico do otroka, kar je pri nas totalna redkost.  In res je, da če se nekdo ne bo mogel  odvaditi alkoholu v določenem obdobju bo izgubil starševske pravice in tak otrok bo šel v posvojitev.

Torej bo otrokova pravica pred starševsko – kar je pri nas ta trenutek zelo hud problem.

Torej mislim, da mi je laično  uspelo razbrati  problem. Torej to ni boj manjšine proti večini ampak kar polovica proti polovici – in za to bo referendum o tem zakoniku zelo pomemben tudi za naprej, za vse ostale stvari, ki nas čakajo. Ali se bodo stvari odločate populistično ali racionalno. Ali bodo zmagovali tisti, ki bodo strašili, zavajali ….

Ob tem kaj je naravno in kaj ni naravno pa v  ločenem zapisu.

lp Radirka

Smola ali sreča in uganka - Radirka bob

Včeraj  je moj polnoletni sin potreboval razmevajoča starša. Ob prihodu domov po klasičnem vprašanju kako si, kako si preživel dan sva  dobiva odgovor ….slabše ne bi moglo biti. Imam ogromno slabih novic.  In prideva do njega. V očeh solze. Ne vem kje naj začnem…..nemščino bom verjetno pisal cvek – ene naloge sploh nisem razumel. Tudi pri psihi mi ni šlo. Potem sem pa iz parkirišča zapeljal preko pločnika,  da sem prišel na cesto in nisem videl redarja.  In da sva izvedela, kaj se je zgodilo v raztrganih besedah je kar nekaj časa trajalo. Na izvoz iz parkirišča je namreč nekdo nasul kup peska. Torej, če sem hotel ven sem moral  čez pločnik. Dobil sem kazen 500,00 in 6 točk, kar je na podlago 4 točk, ko se je rahlo zaletel eni gospe v rito  več kot 8 točk in kar pomeni, da mi bodo vzeli izpit….. Kakšna stiska, kakšno razočaranje nad ne vem kom. Na koncu koncev nad samim seboj. …..

Ampak ob vsem so to samo tehnične težave in vse se da popraviti, denar se da zaslužiti, odslužiti. Tako mi vse skupaj  ob veliko lepega ni prišlo do živega.   Kaj vse me je zadnje dneve spravilo v  dobro voljo niti ne bom razlagala, ker verjamem v to, da si je potrebno nekaj močno želeti, nekaj za to tudi narediti in se potem od srca pošteno zahvaliti.  Iskreno je treba biti namreč hvaležen, da se  kaj dobrega zgodi in ob tem razmišljati, da ti nekdo pripiše zmago, hvalo ali kaj drugega.  Je pa fino, če te kdo kdaj pohvali.  No tako v hecu bi si kdo mislil, da sem prej dobila kazen v tistih točkah in denarju, ki jih je dobil Irokeza.  Ampak  midva s Kozlom sva  dobila samo darilo od represivnih organov, da najin sin ve, da je potrebno 100% upoštevati vsa pravila.

Danes leži na kavču in pravi, da ne več, če bi se prestavil na sosednji sedež, ker glede na to, da ima tako smolo se mu lahko še kaj slabega zgodi. Torej njegovi kolegi lahko nekaznovano divjajo, tudi kaj spijejo, vozijo tako in tako…in jih niso še nikoli dobili . On pa ne sme niti avto spraviti nazaj na cesto

In ker sem danes red dobre volje vam kot zanimivost povem, da sem našla najbolj zanimivo družino v naši državi – dva očeta, dva moška skrbita skupaj za tri hčere in nista homoseksualca.

In vprašanje - kako je to možno?

Lp Radirka

p.s. tisti, ki družino poznate pazita, da ne bo kaj osebnih podatkov...

Slepomišenje in obračanje besed - Radirkin bob

Vsake  toliko časa me kaj zelo pojezi tu na e-dnevniku.  In to je način obračanja besed, pisateljske svobode, ki nima pravega  vsebinskega cilja ampak  populistično natolcevanje. Sicer nekdo piše iz sebe, čustveno in seveda ljudje kaj hitro potegnejo, da ti ti ti grdi ljudje, ki kaj takega  mislijo in celo pišejo.  Vendar kaj če to ni res.? Kaj če je to pisanje plod konstrukta avtorja tega zapisa. In da  to ni bilo nikjer napisano?

No seveda ni potrebno navajati vire, citirati, pisati kdo točno je kaj kje rekel. Dovolj je, da so to ljudje, ki so najmanj nekomu nevoščljivi, ker nimajo sami  tega in tega….

Namen pa je čisto drugačen. Ko se začne kakšna debata ob določeni temi in ljudje niso sposobni konstruktivne debate ampak zadeve obrnejo na osebno plat. Pišejo kako so sami naredili to in to, povezujejo različne vsebine, ki nimajo veze z zapisom in temo in na koncu skoraj teatralno objavijo zapis v katerem pišejo na način, da bi avtor zapisov, kjer se je razvila debata počutil osebno napadenega ali kjer bi se njega osebno – torej ne vsebino s katero se ne strinja  - predstavilo kot neko negativno osebo.

No seveda napisano je tako, da to ni čisto jasno rečeno.  Kar pomeni, da bi z javnim vprašanjem postavila, da se delam pomembno, da sem bila v mislih jaz,  kdo pa si ti, da se počutiš poklicano za to…. in čudno zakaj misliš, da sem ob pisanju mislila ravno tebe?

Ali si mislila na mene?  Ne seveda tudi na direktno vprašanje ni odgovora.  Ali naj javno vprašam? Kdo je tukaj tebe spoznal, kdo na e-dnevniku?

Sploh ni problem, da se kdo ne strinja z mojim razmišljanjem o družinskem zakoniku, lahko se tudi ne strinja z mojo trditvijo, da je veliko otrok v družinah podvrženo slabim razmeram – alkoholu, trpinčenju, zanemarjanju in da se nas to kot družbo prekleto tiče in da moramo urediti zakonodajo, da take otroke zaščitimo tudi tako, da se v to vplete sodišče…..

Sem nasprotnica potenciranja neodgovornega starševstva, ko dva brez zaposlitve enostavno povečujeta družino, ker jim to prinaša določene ugodnosti.   In seveda trdim, da pravica do otroka ne izhaja  iz tega, da si ga sposoben spočeti. Pišem tudi o delu kot vrednoti, ki prispeva ne samo k preživetju družine ampak tudi k  vzgoji k osnovnih vrednotah, ki otroka vzgajajo v odgovornega in sposobnega imeti družino.   Ja in  v našem podjetju zaposlujemo  iz obrobnih skupin.  Skoraj ne mine teden, da ne slišim, da se nekomu ne splača delati, kar pa na prvi pogled  ni problem posameznika ampak zakonodaje.  In tudi ne mine teden, ko posameznik naredi korak v smeri dela in samostojnosti.  Vendar, ko vidiš ljudi, ki dlje časa niso delovno aktivni, kar pa ne pomeni samo zaposlitev za plačo,da imajo polno težav smo hitro na tem, da je vsak, ki dolgo ni zaposlen težje zaposljiv.

In seveda, ko pišem o takih temah se marsikdo v njih najde in misli, da so to teme, ki me zanimajo samo za to, da imam kaj pisati na blogu. Pa to ni res.

 Te teme me osebno in profesionalno spremljalo vsak dan.   Nikoli pa nisem pisala na način, ki  ga nekdo želi predstaviti, da neke vrste družin zajedajo  državo.

Hvala bogu, da nimamo v naši državi take diskriminatorna  zakonodaje in niso nobene pravice vezane na to, da morajo biti starši poročeni. No še tega se nam manjka, da bodo pravi starši samo tisti, ki so cerkveno poročeni.  In da se bo mogoče zakonsko prepovedal splav, da se bo kljub 30 letni uspešni metodi izven telesne oploditve vzelo to pravico in še in še…no vem, da ni možno, da gremo tako nazaj. Smo del širše družbe in slej ko prej bo ta zakonik sprejet.

 Žalostno je, da imajo dosti manj razvite države od nas to že dolgo urejeno bistveno bolj civilizirano od nas zaščito otrok. In nič čudnega, da otroci  že kar po tekočem traku od države zahtevajo odškodnino, ker jih ni zaščitila od njihovih staršev. In nič čudnega, da je v RKC toliko zlorabljanja otrok, ker se ljudi drži v takem strahu in v takem nazadnjaštvu.

No tako – kot po navadi, ko se nekaj raztogotim – je zapis zaprt za komentarje.  Vsak bralec naj ob tem razmišlja sam. Če pa bi mi res rad kaj povedal  ali želel od mene kakšen odgovor pa ZS:

Lp Radirka

Družinski zakonik - 2- Radirka press

Družinski zakonik  - ko sem se malo odklopila od službe- se zopet posvečam temu vprašanju, ki me je obsedlo.  Marsikdo mogoče razmišlja, kaj se ta zakonik Radirke tako tiče. Ali je sirota, posvojena, ali …..no nič od tega. Sem otrok iz 6 članske družine, kar je bilo za tiste čase  v Ljubljani in po celi Sloveniji velika družina.  Še posebej, ker sta oba – moj oče in mama opravljala časovno in vsebinsko zahtevno delo. Tako smo kot majhni otroci imeli v hiši vedno »hišne pomočnice«, ki so bila mlada dekleta, ki so bile del naše družine in nas za hrano in stanovanje  čuvale in skupaj z nami delale domače naloge, skupaj z nami pospravljale po kuhinji, obešale perilo….in po prihodu staršev domov imele svoje šolske obveznosti in prosti čas.  Dopoldne smo bili namreč kar zgodaj v vrtcu. Tudi iz razloga, da so ta dekleta lahko pridno študirala. Med njimi je celo ena izmed prvih žensk teologinj v naši državi, ki ni bila redovnica.  Med njimi so bile večinoma iz Prekmurja. Iz tega razloga delno teče po mojih žilah bučno olje.

 In ker se na e-dnevniku lahko nekdo postavlja v kožo, da ga pisanje drugih boli. Nas druge pa pisanje drugih ne more boleti pišem naprej.

Menim, da je izražanje mnenj, ki zmanjšujejo mojo bolečino dovoljeno in bom to pridno nadaljevala.

Osebno sem najbolj na svetu hvaležna, da sem mati. In pri srcu me stisne za vsakega, ki mu to ni dano. Celo za tistega, ki si tega ne želi.  Menim, da je vsak človek izpopolnjen, ko skrbi za nekoga drugega nesebično in brez pogojnika, kar  je odnos starša do otroka.

In ko pomislim koliko otrok bi našlo boljše starše, kot mu jih je nudila mati narava. In to v tistih življenjskih začetkih, ki se sami ne morejo odločati.

Ko se je rodil moj prvi sin je Kozu še v lokalno gostilno in želel častiti znanca, ki pa mu je povedal, da je on dobil hčerko . Žena sicer ni rodila, veselje pa je bilo enako »globoko«.  Sedem mesecev  kasneje, ko se jima je najavilo »naravno« dete pa so jima njuno princesko enostavno vzeli – saj bosta imela svoje dete. To, da bi bil to zlom in po vsej verjetnosti izguba  nerojenega otroka je pahnilo očeta, da ženi, ki je ležala v bolnišnici ni povedal.  Si predstavljate kako je to?  Ko se vsak dan celo življenje sprašuješ kako gre tvojemu otroku, ki so ti ga  »vzeli« nazaj . Ko je žena izvedela je imela  isto žalost, kot da bi ji otroka ukradli, morasto zbujanje…kako mislite, da je uspela dojiti novega dojenčka?

In takih zgodb je v naši državi ogromno.  Otroci pa preživljajo svoje otroštvo in življenje do polnoletnosti v rejniških družinah, kar pomeni, da ko postanejo polnoletni so, če želimo ali ne brez družine prepuščeni sami sebi na svetu. Si predstavljate to?

Še vedno se dobro spomnim kako je Kozu pogleda, ko ni mogel svojih dveh sinov vpisati v svoj potni list in je za to potreboval moje dovoljenje. Jaz pa za vpis otrok v svoj potni list tega nisem potrebovala.  Kako čuden občutek, ko začneš opazovati kako smo kot družba usmerjeni, da je pri otroku prvo mati in šele potem oče in to še takrat, ko otrok ni dojen. Še huje  - tudi takrat, ko mati ni sposobna skrbeti za otroka.

In kaj je skrb za otroka?  Ali je to, da ga previješ, oblečeš, držiš v  rokah ali takrat, ko veš  kako ga boš preživel in mu stojiš ob strani, ko se odloča, da bo naredili prvi korak, da ob naredil prvo domačo nalogo, si izbral pravi študij, zagrabil prvo delo.

Vsa bitja v naravi si razdelijo skrb za  zarodek. In človek ne more biti drugačen. In obstaja tudi skrb za mladiče v kardelu.  In človek zaradi razvoja družbe potrebuje  zakone, da za to poskrbi. In za  zaščito otroka potrebuje določene stvari spremeniti. Ko se bere kaj novi zakonik ureja te je enostavno groza, kaj pri nas do sedaj ni urejeno v otrokovo korist, v otrokovo zaščito. In koliko pravic imajo starši v primeru, če ne skrbijo za svoje otroke.

Predlog zakonika prvič določa tudi prepoved telesnega kaznovanja otroka, ki zavezuje ne le starše, temveč tudi druge osebe, državne organe in nosilce javnih služb. Dolžnost varovanja otroka pred telesnim kaznovanjem je izvedena iz 19. člena Konvencije o pravicah otrok, po katerem države podpisnice KOP z vsemi ustreznimi zakonodajnimi, upravnimi, družbenimi in vzgojnimi ukrepi otroka zavarujejo pred vsemi oblikami telesnega ali duševnega nasilja, poškodb ali zlorab, zanemarjenja ali malomarnega ravnanja, trpinčenja ali izkoriščanja, vštevši spolne zlorabe, medtem ko je pod skrbništvom staršev, zakonitih skrbnikov ali katerekoli druge osebe, ki skrbi zanj.

In ko sem danes videla na televiziji te, ki  zbirajo podpise za referendum, da   govorijo, da bo to praznik materinstva in očetovstva in  pojejo  zavedne pesmi ter s tem širijo svojo propagando, da je ta zakonik naravnan proti klasični družini samo zaradi tega, ker dovoljuje posvojitve otrok katere koli odrasle osebe v interesu, da se s tem zagotovijo določene pravice otroka.

Ja vse slabe stvari, ki se dogajajo. Trgovanje z otroci, nadomestne matere in še kaj so stvari, ki jih ta zakonik ne dopušča.   In res je, da nov zakonik ne bo dopuščal, da starši svoje otroke zlorabljalo v politične namene ali kakšne druge namene. 

Uvaja pa prvič zagovornika otrokovih pravic, sodišča, ki morajo hitreje odločati in socialnega skrbstva, ki nima več moči odločanja ampak svetovanja in strokovnega dela.

Ja država mora poskrbeti za varnost in dobrobit otrok.  In ko bo referendum vsi, ki ste istega mnenja, dvignite svojo rit in pojdite dati svoj glas.

lp Radirka

Zahvala 2011 - 4peresna deteljica

Včeraj sem bolj za sebe začela pisati pisma vsakemu sodelavcu posebej.  Spodbuda za to  mi je neverjetna energija, ki se je oblikovala v naši ekipi in opora, ki jo imam še posebej v eni sodelavki, ki je v ključnih trenutkih vedno pravilno odreagirala, delovala, čeprav še vedno ne zna udariti po mizi in tudi mene kdaj  direktno okrcati.  Vprašanje je ali sem ji jaz stala dovolj ob strani, ko je ona potrebovala mene, tako kot sem sedaj jaz potrebovala njo?  In še in še vprašanj je odprtih na katere iščem odgovor. In vem, da bom znala pravi čas ta vprašanja tudi vprašati na glas.

Vendar  se moram na tem mestu takoj na glas zahvaliti za leto 2011.

Bilo je polno  iskanja in razmišljanja. Določeno obdobje sem po moje preživela v transu.  In če ne bi bilo okoli mene ljudi, ki so trdno stali na tleh  in se trudili, da mi ob pravih trenutkih  pristavijo ogledalo, me malo pocukajo,  zbudijo  tudi iz vseh teh iskanj in razmišljanj ne bi prišlo ven nič pametnega in uporabnega.

In kdo so ti ljudje.  Na prvem mestu so to moji sodelavci.  Ker sicer nisem ravno človek, ki bi si zapisoval  kdaj se je točno kaj zgodilo imam težavo, kaj je bilo letos in kaj že mogoče lani in kaj že prej….

Vem pa, da  je leto 2011 absolutno prvo vodstveno, podjetniško leto mojega sodelavca in moža.   Mislim, da ni bilo jutra, ko me ne bi on priganjal k delu in  zaključeval delavnik za menoj. Enako pomembno je tudi spoznanje sodelavke, ki  ima poleg mene in Kozla v podjetju najdaljši staž, da  njeno nadpovprečno dobro dela  lahko pomembno vpliva na ostalo ekipo.  Ona je prispevala največ   pri tem, da se naš rezultat obrača navzgor.   In ta hip slišim  odnos v naši 4 peresni deteljici , ki je zadnjih šest, sedem let  zaradi naravnih hitro rastočih razlogov  - otrok  časovno ni bila na enem mestu.  Kako se sliši odnos?  V besedah… hej Mici, ….sem se že vse zmenil z Mici .. .. Kaj te briga, sem se že z Mici zmenil….

Samo ideje   niso dovolj.  Treba je akcija reakcija.  In tukaj sem jaz večkrat odveč.  V letu 2011 smo v ekipo dobili tudi nekaj sodelavcev, ki so se pridružili, ker zaupajo naši strategiji.   Ideja namreč potrebuje team.    Tako bo leto 2012 dosti bolj pestro in računam tudi močnejše. Tudi Štiri peresna deteljica bo v celoti skupaj.  Celoten  team pa je zelo perspektiven.   Nekaj novih sodelavcev je energetsko tako močnih, da mi ob misli na njih zaigra srce.

Do sebe sem zelo kritična in  poznam svoje napake, ki mi ne dajo možnosti, da  bi se dokončno spravila v red in ne tako »bluzila« oz »gazila«  ali kaj podobnega.  Istočasno pa ob pogledu nazaj vem, da se je več  ali manj vse, kar je kazalo, da je huda napaka na koncu obrnilo  v »božjo previdnost«     Moje odraščanje  glede ega, nečimrnosti, ki jo nekateri pripisujejo  nujno potrebni lastnosti podjetnika – aroganci  je uspešno, če lahko tako rečem.    Pravijo, da bo do Abrahama ta projekt zaključen.

Pri tem je konec formalne  ere mene, kot direktorice.  To delo sem vedno  slabo opravljala.  Še posebej v letu 2011, ko je  Šefica manjkala zaradi malega Kralja.   Pa tudi ko je manjkala zaradi Malešefice ni bilo dosti bolje.    

Se pa zadnje čase večkrat spomnim na čase, ko smo podjetje prvič  sanirali in to štiriperesna deteljica - Kozu, Mici, Šefica in jaz. In to je nekaj, kar je potrebno jasno povedati , ne pozabiti in  spoštovati. Torej čas je, da se zgodovina podjetja zapiše z konkretnimi imeni in časovnico.

Lp Radirka

Naša Silvestra - RAdirka kiss

Silvester je pri nas doma bil vedno večkratni praznik.  In tako smo dosti dlje časa kot družina praznovali novo leto skupaj. Naša hiša je bila polna obiskov. Središče  družine, družbe in to študentskih časov mojih staršev naprej.

Zakaj?

Ker ima naša mati Silva  god in rojstni dan. 31.12.  Rojena je pet minut do polnoči leta 1933.  In ker smo bili vedno velika družina in vedno odprta vrata. Včasih sem se počutila, da smo domači otroci najmanj pomembni in da smo samo za to, da strežemo in pomivamo posodo.

Ampak ni bilo  in ni tako. Mama Silva in ata Lojze vsakega od nas dobro poznata.  In kar je ključno. Sprejemata nas take kot smo. Z vsemi napakami .

In ko vidiš mamo Silvo, ko gleda svoje vnuke in vnukinje. Ko posluša naše debate, tudi naše prepire, se ji vidi, da je enostavno srečna. Malo manj je zadovoljna s svojim možem – ata Lojzetom.  J

Moram reči, da moj Kozu to kar lepo opazuje in ve, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Tako bom letos v novo leto vstopila v središču Ljubljane, kar sem si vedno zelo želela. In to skupaj s Kozlom.

Ja mama Silva mi že celo življenje pomaga na milijon različnih načinov, da zajemam življenje z veliko žlico v točno takih grižljajih, ki sem jih sposobna pojesti brez, da bi se mi hudo zaletelo.

Sedaj po novem vsako leto praznuje na veliko. Tako bomo tudi letos  2.januarja v velikem številu praznovali njen rojstni dan. Tokrat tako, da bodo stregli drugi in da se bomo mi imeli čas pogovarjati. In da bomo imeli dovolj prostora.  Dolgo mama Silva ni razumela, da smo tako velika družina, da ne moremo jesti več za domačo mizo.

Iz štirih otrok, iz šest članske družine v 17 plansko družino in kar rastemo….no mogoče nas bo letos še kakšen več.  No in ker je dovolj prostora nas bo letos 42 J Še vse tašče in tasti, pa sošolci,….

Vse najboljše mama Silva in še na mnogo kvalitetnih let življenja.

Lp Radirka

Velika inspiracija - Pedro Opeka - Radirka kiss

Danes sem na glas povedala  veliko željo, da bi ga osebno  spoznala.    In možno je, da se mi bo želja uresničila v letu 2012.  Največji socialni podjetnik na svetu

Že dolgo ga spremljam,  In se od njega učim.  In ga tako globoko spoštujem.   Pred mnogimi leti sem ga v živo sicer enkrat poslušala in kot otrok velikokrat bila zraven, ko smo nabirali denar. Ja misionarji so mi bili vedno zelo zanimivi.  On pa še posebej. 

In želim si, da bi ga osebno spoznala in z njim naredila pogovor, da bi  na nek način od njega dobila sporočilo, ki bi bilo podlaga socialnemu podjetništvo pri nas.

Iz  njegovih besed se lahko najde veliko iztočnic tako za spremembo kulture pri nas in napotki za oporo kako pomagati posamezniku. Kako pomagati sebi.

Ja odločitve so na koncu koncev čisto preproste.

In pri 40 minuti – kako jasno sporočilo.   Zelo aktualno za sedaj tudi za nas.

In pri 47 minuti o moških

In pomen vzgoje  in dela…in 58 minuta za nas vse...

Vzemite si čas in si poglejte

lp Radirka

že pisala o njemu

DZak 1 korak - Radirka press

DRUŽINSKI ZAKONIK

Državni zbor RS je 16. 6. 2011 sprejel Družinski zakonik (DZak), ki celovito zaobjema reformo družinskega prava, katere osnovno vodilo je izboljšanje pravnega in dejanskega položaja otrok v naši državi. Tako zakonik ureja: zakonsko zvezo, zunajzakonsko skupnost, partnersko in zunajpartnersko skupnost, razmerja med starši in otroki, oblike pomoči države pri težavah partnerskega in družinskega življenja ter preživljanje, posvojitev, rejništvo in skrbništvo.

Družinski zakonik v ospredje postavlja otroka. Vsi otroci morajo imeti enake pravice, ne glede na to ali živijo v družini z očetom in mamo, samo z enim od staršev, v rejniški družini, istospolni družini,…

Družina je povsod tam, kjer je otrok.  

Definicija družine v Družinskem zakoniku:

»Družina je življenjska skupnost otroka z enim ali obema od staršev ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima po tem zakoniku do otroka določene obveznosti in pravice. Zaradi koristi otrok uživa družina posebno varstvo države.«

(kopirano iz strani ministrtva)

No če človek tole jasno prebere lahko razume, da se je začela tudi v naši državi drugačna era. Vsi se bomo počasi zavedali, da imamo vedno obveznosti in pravice. In iz tega razloga se ta hip v družinah dogajajo izračuni ali naj starši jemljejo nekaj od države, ki bo potem hotela to nazaj od dediščine ali pa bodo otroci pomagali staršem iz svojih dohodkov. In vsi dohodki družine se bodo po novem letu gledali skupaj ...in še kaj ...in še kaj.

Veliko smo dali v out sours  državi od  čuvanja otrok - vrtcev do čuvanja staršev -domov za ostarele - torej država naj bi skrbela za ljudi. In za to imamo drago državo. In ker nas manj vplačuje v vse te blagajne, bo vedno manj denarja in  bodo zopet pomembnejše družinske vezi. In če komu ni dano po naravni poti, bo vseeno potreboval družino, če bo želel preživeti in tako bodo otroci dobra investicija in to posvojeni enako dobra kot biološko rojeni.

In tako je tudi prav. Tako je družina po tem zakoniku in tudi v praktičnem življenju življenska skupnost.

Življenje pa seveda pomeni prvo osnovno preživetje.

Torej, če dva nimata denarja, da bi preživela sebe  in sta sposobna spočeti otroka - ali je  prav, da imata otroke?

Posvojiti namreč otroka ne moreš, če nimaš ekonomske osnove in to nikjer na svetu.

lp

Lenka

Družinski zakonik - Radirka press

No  danes se je z to odločitvijo ustavnega sodišče zgodilo nekaj, kar bo velika preizkušnja za naš narod.  In  moram reči, da mi je to celo všeč. Ali bodo ti podpisi kdaj javni – mislim tisti, ki so proti družinskemu zakoniku?  ustavno sodišče pa je tako pokazalo, da je čisto tehnična zadeva in da bi jo lahko zamenjali kar z kakšno aplikacijo v katero bi vnesli besedilo. Mislim, da so nekaj takega razvili na Inštitutu Jožefa Štefana.

Če se tudi tokrat pustimo speljati na led vsem, ki so proti družinskemu zakoniku samo zaradi tistega člena, da lahko posvojijo otroka svojega partnerja in da se lahko istospolni poročijo smo družba, ki bomo realno propadli oziroma bo v njej dovoljeno, da  lahko nekateri nekaznovano delajo vse, drugi pa še osnovnih pravic nimajo. In to samo zaradi tega, ker imajo nekateri na zemlji pravico odločati o stvareh v imenu nekoga, ki ni na zemlji oz pod pretvezo, da to odločajo v njegovem imenu. In to pravico so si vzeli sami. In res je zadnji čas, da začnejo delati za svoje preživetje in da jim iz proračuna ne plačujemo prispevkov za pokojninsko zavarovanje.

Tako in naj bo konec o tem na mojem blogu o tem ta hip. Če pa bo referendum razpisan pa se vključim v kampanijo in to  z dnevnim zapisom laika, kar t jaz sem na tem področju. In vsak glas za zakonik v taki obliki, ki je dokument, ki ureja mnogo stvari, ki pri nas sedaj niso niti približno civilizirano urejene.

Do takrat pa iščem ali so informacije, kdo podpisuje za referendum javne ali ne?

 To me pa res zanima

Lp

Radirka

Smrkci in RAdirka - veselje

Zadnje čase preživljam  čas s  očetom podjetništva v naši državi. Moj sodelavec mu pravi ata Smrk . Če to prispodobo uporabim sem jaz Štrumfeta , ker sem ta hip v ekipi, ki snuje velike stvari edina ženska. . No same risanke prav dobro ne poznam in tako ne vem kakšne so moje lastnosti.   Je pa tale  Ja opis res pravi.

Tako druženje  mi je  manjkalo  pri mojem delu.  Ker osebno zelo cenim znanje, ki si ga v svojem življenju nisem po formalni poti nič kaj dosti pridobila in ker zaradi odgovornosti za tako veliko ekipo nimam kaj dosti časa nabirati znanje  zadnje dve leti okoli  po raznih konferencah, sejmih, srečanjih mi je to učenje »iz dela«  zlata vredno.

Tako moja inovacija eTRI dobiva  izvedljivo obliko in odkljukane alineje  na seznamu, ki sem si ga zastavila.   In počutim se kot umetnik, ki riše svojo umetnino.  In to na neskončnem traku, na takih tapetah.  In pri tem risanju imam pomočnike, ki ne dodajajo vsebino ampak izboljšujejo izvedbo.

Ta trenutek bi bilo brez pomena, da govorim o točnih korakih, ker so le ti tako neverjetni, da bi  me imeli še tisti preostali bralci za zmešano J.   Lahko samo rečem, da smo si zastavila delovna mesta na primer v naši  »kopirnici«, kupili nove stroje, razdelali našo ponudbo, način naročanja,  način dostave in si postavili model kako bomo širili te enote v podjetja skupaj z našimi sodelavci. Rešili smo problem dostopnosti naprave za naše naročnike, ki so si želeli  imeti stroje  pri sebi.  In ob prvi prepreki, ki bi lahko prerasla v hudo težavo naslednjih 10 let smo srečali ata Smrka z njegovo ekipo.

Še nekaj besed o smrkcih – fantje polni znanja in življenjske energije.  Ta petek sem bila prvič  na njihovem sedežu in si dobro ogledala okras na omari.  V vrsto postavljene steklenice. Za vse različne okuse J  Med njimi tudi  nekaj, kar  spremlja naš dream team J Vem, da če želim videti dobre znake jih vidiš, če pa želiš videti slabe pa ravno tako.

Jaz vidim samo dobre znake. In ne vem kdo  bi bil Gargamel J

n kako bomo šli v svet

Ja  se zabavam in v veliko veselje mi je to kar se dogaja okoli  mene z mojo pomočjo.

Lp Radirka

Zastavljanje ciljev - Radirka kiss

Če ima delodajalec drugi cilj od zaposlenega je to katastrofa.  Vprašanje  je kdo je odgovoren za to katastrofo in kako jo preprečiti?  Če si ljudje postavijo cilje in si za doseganje teh ciljev ne izberejo pravo pot?   In zopet kaj lahko tukaj naredi delodajalec? Ali je dober delodajalec tisti, ki omogoči poti za vse cilje, ki si jih zastavijo zaposleni? Ali mora kdaj tudi jasno povedati, da določeni cilji niso skladni s  delovanjem  podjetja.   Ali mora sploh to povedati?

Nekomu je seveda redna zaposlitev, redni dohodek   glavni cilj in s čim manj  napora preživeti delovnik, ki  naj bo čim krajši.  Ali je tak zaposlen dober delavec?

Ne nikoli. Tak zaposleni, ki ima to kot svoj glavni cilj je slab delavec,  in  je tudi slab sodelavec.

Delo, delovni kolektiv namreč ni društvo, ampak skupina ljudi, ki želi ustvariti čim večjo  dodano vrednost iz katere se črpajo  plače in ostali denar za stroške in razvoj podjetja.

Torej pri tem ni potrebno nič kaj dosti besed in razlag.  In mislim, da je pošteno, da si tak človek najde novo delovno okolje, če ne zna najti motivacijo v ciljih in poteh, ki jih ima podjetje. Torej dosti več je odvisno od posameznika, kot od podjetja. Brez motivacije, brez ciljev ni nihče  niti dober delavec niti nisi zadovoljen sam s seboj in srečen. Torej čas, da si odgovori na osnovna vprašanja za sebe in te odgovornosti ne prenaša na sodelavce, nadrejene, na delodajalca.

So pa seveda določeni cilji zaposlenih lahko dobesedno božji dar za podjetje, če se skladajo s strategijo podjetja. Vedno, vedno pa morajo ti cilji biti finančno ovrednoteni – ali bodo prinašali dohodek ali ne in kakšne bo ta dohodek in s kakšnimi stroški se da ta cilj doseči.

No sedaj pa me zanima, kdo še bere Radirkin dnevnik redno In kdo si bo to vzel kot iztočnico in pomoč, da se najde.

 
lp Radirka

Izpolnjene Božične želje - Radirka kiss

Ta hip  doma  po prijetni preživeti uri v moji župniji.  Župnik ne več isti in dosti bolj štorast, kot se spomnim jaz našega gospoda Bertonclja.  Otrok pa enako polna cerkev, kot v mojem otroštvu. In tista množica ministrantov.  In sami fantje? No drugje se vidi tudi dekleta.  Jaz sem tudi v svojih časih tako dolgo vztrajala, da sem lahko ministrirala vsaj na duhovnih vajah.  Med nastopajočimi ni bilo flavte. Če bi jo imela v žepu, bi zaigrala kar zraven. Ja to so bili vedno moji večeri. Vedno sem nastopala .  Kot otrok se spomnim kako težko je bilo zdržati do polnoči. Sedaj so s temi večernimi polnočnicami dosti bolj prijazni do  teh nastopajočih otrok.

Ja 50 let naše župnije. Moja sestra je prva generacija, ki je v njej krščena.  In nekaj znanih obrazov. Ne veliko. Ključno je, da sem lahko pela.  In da sem stisnila roko moji Župi, tako sem ga klicala po čistem slučaju, ko je odhajal iz spovednice. Takoj me je prepoznal. Kljub svoji visoki starosti. In vprašal je, če spadava s Kozlom skupaj. In nama obema skupaj stisnil roko, čisto po njegovo.   Me zanima, če se spomni, da je zavrnil krst najinih otrok, ker nisva cerkveno poročena? Saj mu ne zamerim.  Kozu pa sploh ne. Takrat se je enostavno bal, da se nisem prav odločila.  Dolgoletna sodelavka pri Mavrici pa se poroči s poganom  Sedaj sem vesela, da sem ju krstila dosti kasneje, ko smo kot družina že imeli razdelano družinsko življenje in je bil krst otrok nekaj, kar je nam pomenilo veliko in ne, ker bi to delali zaradi drugih.  In otroka se ne pučutita ujeta, imata svojo voljo in sta spoštljiva. In drugačen je tudi naš večer. Irokeza je ves vesel, da je lahko v pižami, Prestopnik si ves čas žvižga, Kozu pa pripravlja našo večerjo. Čisto nič klasično. Dober tek

Lp Radirka

vem, da ni pravi dan - politična Radirka

Moram reči, da  sem ta hip ob gledanju ponovitve te Slakove oddaje – Pogledi Slovenije pomislila, da  mi je grozno všeč, da je Janković dobil to relativno večino.  Človek, ki je sposoben priznati svoje napake.   In moram reči, da upam, da bodo na koncu res prišli do rešitve, ki ne bo otroški vrtec. Janković ima prav – ekipa mora biti složna in delati skupaj. Če to ni možno – je bolje, da ni on tisti, ki bo  mandatar.

In ko je Pahor rekel, da upa, da se je tisti, ki ima največ odgovornosti kaj naučil od dogajanja v parlamentu. Pogled Jankovića je zgodovinski. Ja res se vidi, da je bil presenečen nad tem načinom dela in pogovarjanja.  Jaz si čisto predstavljam, da mu ni bilo prav nič jasno.  In Pahor se boji,  da bo on mogel spet nekaj iti v Bruselj razlagati … no upam, da je Janković tudi dojel, da ima okoli sebe kar nekaj čudnih svojih poslancev in da ima v drugih strankah kar nekaj res dobrih strokovnjakov.

Ker sem včeraj imela priložnost biti v družbi ljudi, ki imajo res globalni  pogled v ekonomski smeri in v ekološki je jasno sporočilo -  za otročarije ni niti en dan več časa.

Bila sem zelo pozorna in Janković  je velikokrat uporabil prave besede , Janša pa ni rekel niti enkrat besede, ki bi dala smer narodno enotne vlade. Virant pa je tako faca in poln energije. Vidi se mu, da spoštuje ljudi okoli sebe. Ja kot sem že velikokrat rekla na glas – ata in mama sta lahko ponosna na njega

Vse najboljše vsem - Radirka kiss

Danes sem  zamudila službeno zabavo, ker sem imela  simpatično predstavitev za eTRI-printbox v smeri, ki naši ekipi dobesedno zagotavlja delo v prihodnosti. Gostoma  sem podarila koledarja Dva obraza sveta s katerim  prispevamo  denar v društvo Kros, ki skrbi za boljše zdravljenje po možganskih poškodbah pri otrocih. Ob tem sem  seveda v trenutku, ko sem dala koledarja iz rok pomislila  na tistega za katerega mnogi držimo pesti. Želim si, da bi vsak podarjen koledar bil eno zagotovilo, da bo potreboval čim manj teh storitev in da bo zdrav.

In ta hip, ko imam čisto zmrznjene prste, ker smo na svežem zraku spili z ekipo, ki me je še pričakala en kozarec vina želim samo to, da bo prihodnost svetla, ustvarjalna  in da bomo imeli možnosti živeti in delati naprej.

In to želim vsem, ki se tukaj ustavite. Prav vsem.

Lp Radirka

Redkobesedna RAdirka

Zadnje čase sem tukaj na tem dnevniku bolj redkobesedna. Na nek način imam občutek , da je prišel čas, da utihnem in se povlečem  v neko tišino, ki bo več prispevala k  trenutku, dnevi, k smeri, k rezultatu. V teh dneh sem tako kot že velikokrat od sebe odganjala  vse negativne misli, se ne pustila malodušju, se ne pustila niti eni negativni misli.

Ne znam napisati v kakšnih rimah. Ne bom tudi razlagala kako se mi stvari zadnje čase poklopijo, ko želje spustim in ponudim za to neke vrste poplačilo, neko obljubo zavezo se vse postavi na pravo mesto.

Samo toliko, da se spet ne zaplezam in preveč ne razgovorim

Lp  Radirka