Tisti z dobrim spominom se še verjetno spomnite, kakšne so bile cene goriv lansko leto, pred recesijo. Medtem ko je cena za sodček surove nafte na trgu znašala rekordnih 150 dolarjev, smo v Sloveniji za liter 95 oktanskega bencina plačali 1,2 evra, za dizel pa nekaj manj. To je bila tudi rekordna cena goriva v Sloveniji, a kljub temu še vedno cenejša, kot v sosednjih državah – Hrvaški, Avstriji, Italiji.

V času recesije je vrednost surove nafte padla tudi na 40 dolarjev za sodček in manj. Posledično se je tudi gorivo v Sloveniji pocenilo, a zanimivo, proporcionalno precej manj, kot je padla cena sodčka nafte. Tako smo nekaj časa bencin tankali tudi za 0,80 evra na liter.

Ta čas je vrednost sodčka surove nafte spet nekoliko zrasla, a ne več kot na 60 dolarjev za sodček. Toda pozor! Tržna cena goriv, kot jo plačujemo na bencinskih servisih, je danes primerljivo visoka tistim pred letom dni, ko je sodček nafte stal 150 dolarjev!!! Le od kod takšna razlika in kako je mogoče, da ima Slovenija kar naenkrat najdražje gorivo od vseh držav na tem koncu Evrope??!?

Odgovor se skriva v izredno visokih trošarinah, s katerimi poskuša Vlada zakrpati proračunsko luknjo in ublažiti posledice gospodarske krize, kateri se izredno neuspešno zoperstavlja. Pri tem računa na kratkoročen spomin državljanov in občasno »hlajenje« njihove jeze s pocenitvami goriv. A pozoren opazovalec bo brez težav zaznal, da so te pocenitve minimalne, navidezne (mogoče za desetinko centa ali dva), medtem ko se podražitve vedno gibljejo okrog desetkrat višjih številk (cent, dva, tri…).

Ampak ljudje vendarle niso tako neumni, kot nekateri očitno mislijo. Tisti živeči ob meji, predvsem pa tranziten promet gorivo že toči v sosednjih državah. Posledica tega je manjša prodaja goriva v Sloveniji in posledično nižji priliv v državni proračun.

Državljani Slovenije se še v primeru več nahajamo v LOSE-LOSE situaciji. Kdaj nam bo tega dovolj!??!

Neverjetno, s kakšno vnemo  Golobičevi verniki ta čas branijo njegovo ime.  Sploh jih ne zanima, zakaj je nekdo odprl firmo na Nizozemskem (ki sploh ne posluje) in nanjo prepisal 70% delež neke slovenske firme.  Ne sprašujejo se o Golobičevih motivih za solastništvo v tem tujem podjetju, ne moti jih, da je pri Kosovi komisiji vrednost lastništva ocenil na 2500 evrov, čeprav realna ocena znaša  okrog milijona. In  navsezadnje, nihče se ne zamisli, kako lahko nek nosilec javne funkcije s plačo državnega sekretarja stranke, managersko plačo pri Ultri (po njegovih besedah 2000 evrov) in ministrsko plačo, pride do lastništva  5 milijonov evrov vrednega premoženja??!!??

Pa dobro, človeku bi vse to še oprostili. »Se je pač znašel,« Slovenci takšne primere radi komentiramo in jih celo dojemamo kot pozitivno vrednoto. Ampak keč je v tem, da se je Golobič na sceno vrnil pod parolo »nove politike«, ki naj bi pomenila nove vrednote, prekinitev s staro prakso, transparentnost, sledljivost, etičnost, poštenost ... .  A besede so eno, dejanja pa drugo. S skrivanjem premoženja pred javnostjo je predsednik Zares postal antipod lastne politično-propagandne formule, ki ga naj bi popeljala na tron slovenske politike.

Spomnimo se, v preteklosti sta se v podobno zanko ujela (vsaj) že  dva politika, brat poštenjak Marjan Podobnik in France Arhar. Slednjega so ulovili, na (sicer podpovprečno) managersko plačo, ki pa ni ustrezala imidžu skromnega, asketskega človeka.   Tako Podobnik kot Arhar sta  plačala visoko ceno domnevne moralne sprevrženosti in sta danes politično mrtva.

Pri Golobiču pa je govora o priznanju napake (potem, ko je bil očitno ujet) in opravičevanju (ki ga ni bilo), skratka  vse je skoncentrirano na obrambo dela in lika Gregorja Golobiča. Takšna propagandna akcija je posledica prepričanja radikalnega dela levice, da je zgolj sedanji predsednik Zares sposoben enakovredno parirati največjemu ideološkemu nasprotniku Janezu Janši. Vera vanj je tako velika, da so prejšnji teden mnogim bogovi padli na glavo. Skoraj ne morejo verjeti, da se je čez noč začelo govoriti o Golobičevem umiku iz politike in kar groza jih spreleti, ko pomislijo, da bi tako nenadno in nepričakovano padel njihov največji adut v boju s sovragom z desnice.

Največja ironija celotne zgodbe je v dejstvu, da Golobiča ni »zatožil« Janša ali katerikoli drugi akter nasprotnega ideološkega bloka, ampak so ga pri njegovem vzponu v stratosfero prizemljili vplivneži iz lastnega političnega zavezništva. Kdor verjame, da je medijski napad takšnih razsežnosti sposobno izpeljati politično zaledje Janševe SDS, resnično živi v oblakih nekega drugega sveta. Vplivni in  ambiciozni Golobič pač najbolj ogroža LDS kot nekdanjo stranko in sedanjega prvaka levice Pahorja, za katerega bi si mnogi želeli, da ne bi bil tako popustljiv in prijazen do avtokrata Janše. Verjetno si je lider Zaresa največjo zamero nakopal zaradi poskusa restavracije svojega nekdanjega gospodarskega zaledja in moči. S tem je prišel v konflikt s kapitalskimi centri, ki pri življenju ohranjajo LDS in tistimi, ki so zavetje poiskali pri najmočnejši stranki v državi.

Borut Pahor, ki se Golobičeve nevarnosti dodobra zaveda, je te dni zagotovo v veliki dilemi. Dana mu je namreč priložnost, da se prodornega tekmeca v  sorodnem političnem bloku reši enkrat za vselej. Obenem  ve, da se takšna priložnost nikoli več ne bo ponovila. Po drugi strani pa ga ideološki beton Zaresa izsiljuje z izstopom koalicije, če bi se zgolj dotaknil njihovega vodje. Razpad vlade pa je zanj v tem trenutku daleč najslabša možnost, kratkoročno vredna zapravljene priložnosti po odstranitvi tekmeca. Ve se pač, kdo bi v Sloveniji ta čas dobil predčasne volitve.

Tako kot od Golobiča jutri ni za pričakovati drugega kot "spoznanje", da je pozitivni »feedback« volivcev, simpatizerjev in strankarskih kolegov tako močan, da nikakor ne more pustiti na cedilu vseh teh ljudi. Tako se bo zanje in v dobro Slovenije žrtvoval še naprej kot lider edine perspektive, ki lahko na naslednjih volitvah porazi Janeza Janšo.

Borut Pahor bo ministra Gregorja sicer pokaral in podal moralni nauk ali dva,  odvečno energijo, ki bi Golobiča  pri karakterno močnejšem šefu odnesla iz vlade, pa bo raje sprostil na dvesto metrov kravl. Naslednji dan bo Slovenija imela novega voditelja države.

Stran 1 od 13