Politika, stranke,... Politika, blog? Politika in blog? Lokalna politika na blogu? Ali naj politik piše političen blog? 22. oktobra 2006 sem bil na lokalnih volitvah izvoljen za člana občinskega sveta občine Domžale. Eden izmed 31. To bo (je) moja prva izkušnja v nekem predstavniškem organu. Te izkušnje, občutke, občasne ali večne misli, hočem zapisovati v tem blogu. Da so in da ostanejo,... Srečno! ........ Rok Ravnikar ..........
P.S.: Blog pa želim uporabiti tudi kot svojo e-pisarno, zato dobrodošla vaša mnenja, komentarji, vprašanja in predlogi. Še toliko bolj, če živite ali delate v občini Domžale oz. imate s tem koncem Slovenije kakršnokoli povezavo.
------ MANDAT 2010 - 2014 ------ Nekoliko nepričakovano sem bil ponovno izvoljen za občinskega svetnika občine Domžale. V kampanji nisem mogel več tako intenzivno sodelovati. Rezultata ekipi, ki smo sodelovali pod okriljem SLS sicer ni uspelo povečati glede na prejšnje volitve, ostali smo zopet pri enem svetniškem mestu v 31-članskem občinskem svetu.
Velikih sprememb pri vsebini mojega delovanja ne gre pričakovati; morda bom imel le nekoliko manj možnosti za obširnejše podajajanje občinskega dogajanja preko zapisov na blogu. Zaradi določenih tehničnih težav sem v mandatu 2006-2010 podajal blog v dveh vzporednih kopijah (poleg tu, še na www.rokravnikar.si). V mandatu 2010-2014 bom zaradi poenostavljanja objavljal samo še na www.rokravnikar.si.
Hvala za dosedanje spremljanje, komentarje in spodbudo!
Zadnja seja občinskega sveta oz. največji "uspeh" mandata
* Najverjetneje bo tole moj zadnji zapis o dogajanju v občinskem svetu Občine Domžale. Pred nami so samo še počitnice, volitve za naslednji mandat pa najverjetneje v začetku oktobra, kar pomeni da bo po počitnicah samo še volilna kampanja. V takih časih pa so seje prej izjeme kot ne in le v izrednih razmerah bomo še enkrat sklicani.
Predzadnjo sejo smo dokončali v dveh nadaljevanjih, za zadnjo pa je bila sklicana izredna seja s tremi točkami. Prva o najemu prostorov nekdanje Metalke, druga za dokončanje rebalansa občinskega proračuna in tretja o umeščanju morebitne nove osnovne šole Vir.
Pod prvo točko smo po relativno kratki razpravi zavrnili predlog, da se stavba nasproti stare knjižnice najame za potrebe Kulturnega doma. Bilo je precej vprašanj glede neurejenega lastništva, sploh parkirišča, ki je pravzaprav ob sedanjem Kulturnem domu še najbolj potreben. Predvsem pa bi bila ta investicija neoptimalna ob sočasni možnosti za nakup celotnega kompleksa nekdanjega Kuriva (ob občinski stavbi), kar bi lahko kratkoročno zadostilo potrebam po prostorih, dolgoročno pa dalo možnosti za izgradnjo celovitega upravnega kompleksa ter hkrati ureditev osrednjega križišča v Domžalah.
Bolj zanimiva je bila razprava ob rebalansu proračuna. Iz različnih razlogov je pravzaprav bilo za prerazporeditev na voljo skoraj 1 milijon evrov, kar je neka posebnost v teh kriznih časih. Osebno sem se zavzel predvsem v dveh točkah: sredstva za dodatno opremo osrednje športne dvorane - Hale KC pri Vele, da bi se v njej lahko organizirali tudi drugi dvoranski športi ter sprememba predloga o izredni finančni pomoči trem oz. devetim športnim društvom tako, da se objavi razpis, na katerega se povabijo vsa športna društva.
O vsebini prvega predloga sem več povedal v tem zapisu: http://www.ednevnik.si/entry.php?w=rokravnikar&e_id=122856 ; tokrat pa je beseda končno "meso" postala in s sprejemom mojega amandmaja bo tako v proračunu na voljo dodatnih 22.000 eur, tako da je organiziranje naslednje sezone zimske nogometne lige na igrišču standardnih dimenzij lahko realnost. Možnosti pa bodo še za odbojko, badminton, rokomet,...
Druga tema je zahtevala precej več pravcatega političnega prepričevanja, vendarle se je tudi uspešno zaključila. V prvem predlogu je namreč župan predlagal, da se trem največjim športnim društvom dodeli izredna finančna pomoč cca po 15.000 eur, bojda za zagotovitev delovanja najmlajših selekcij. Načeloma čisto dobronameren predlog, sploh v teh časih, ko je do sponzorskega denarja praktično nemogoče priti. Ampak, v Domžalah je precej več kot tri društva, ki sodelujejo z mladimi v tekmovalnih selekcijah! Prva žogica, ki jo je poslala SDS, je bila tako logična in pričakovana, predlagali so, da se taka izredna pomoč po 15.000 (skupno 135.000) dodeli dodatnim šestim društvom. Že ob prvi razpravi se pozval upravo, da naj premisli o takem načinu sofinanciranja in predlagal enoten razpis s pravilnikom, na katerega bi se lahko prijavila vsa športna društva v občini, še posebej če imajo organizirano vadbo in tekmovalne selekcije za mlade. Z menoj se je strinjalo kar nekaj svetnikov.
Zato sem bil nemalo presenečen, ko je v nadaljevanju razprave o tej točki, praktično je to pomenilo na naslednji seji, župan med vrsticami podprl razširjeni predlog, o razpisu za vse pa ne duha ne sluha. Potreben je bil tenkočuten nastop in argumentacija, saj je obstajala možnost, da bi ob prevelikem nasprotovanju prvotnemu predlogu vse skupaj padlo v vodo in na koncu bi bil jaz še "kriv", da devet društev ne bi dobilo prepotrebnih sredstev. Poudaril sem, da absolutno ne nasprotujem, da se društvom priskoči na pomoč, da pa hkrati opozarjam, da je iz kroga upravičencev neutemeljeno izpuščenih kar nekaj uspešnih, a manjših društev, zato je tako "delitveni" način do njih nepravičen in netransparenten. Sledilo je še nekaj krogov razprave. Kot kompromisni predlog je bila potem predlagana rešitev, da devet društev dobi pač tisto izredno pomoč, za ostala društva, pa se naredi razpis za tistih 40.000 eur, ki so bila v prvotnem predlogu namenjena zgolj trem društvom.
Takrat se mi je utrnila posebna zamisel. Takoj sem šel spisat predlog novega amandmaja, s katerim sem predlagal, da se skupno 175.000 eur (135.000 + 40.000) razdeli na podlagi posebnega razpisa in pravilnika, na katerega se povabi vsa športna društva. Tako bi bila "koza cela in volk sit.", velika društva ne bi prejela zgolj nekega relativnega drobiža (če bi delili zgolj 40.000 eur), mala društva pa bi imela vseeno možnost kandidirati na razpisu. Predlog je naletel na plodna tla. Po odmoru je župan z občinsko upravo iz formalnih in redakcijskih razlogov (od kje črpati denar in s katerim odlokom ga razpisati) predlagal pravzaprav vsebinsko identičen amandma, ki je bil na koncu tudi sprejet.
Tako se je na moji zadnji seji pravzaprav v najlepši luči uresničilo poslanstvo političnega delovanja. Z argumenti in retoričnimi nastopi prepričati večino, da sprejme za vse občane (naj)boljše predloge.
PS: tudi v finančnem smislu je bil predlog za 175.000 EURmoj največji (žal) uspeh tega mandata.
Kako bi se za naše bralce na kratko predstavili? Letos bom dopolnil 33 let, doma sem na Sv. Trojici, poročen; mladost preživel na domači kmetiji, diplomiral na Medicinski fakulteti, nato pa 5 let profesionalno delal v politiki – kot piarovec pri Slovenski ljudski stranki. Lani sem začel poklicno pot zdravnika in avgusta pričnem specializacijo iz družinske medicine. V politiki sem praktično »prehodil« vso pot od navadnega člana in mladinca do glavnega tajnika stranke na državni ravni.
Katero področje iz vašega volilnega programa bi posebej izpostavili? Skladen razvoj občine; da se ne pozabi na noben kraj. Moje celotno štiriletno delovanje v občinskem svetu je precej podrobno, vključno z številnimi video posnetki predstavljeno in dostopno na internetu: www.rokravnikar.si.
Kaj ste na tem področju s svojim delovanjem v Občinskem svetu dosegli? Po eni strani malo, po drugi strani pa kot svetnik opozicije v nekaterih pogledih tudi presenetljivo veliko. Vesel sem izkušnje, da kljub spolitiziranosti na lokalni ravni vseeno prevladuje skrb za občino pred strankarsko disciplino in je bilo kar nekaj primerov, ko je imela občinska uprava ali ostali svetniki v občinskem svetu posluh za dobre predloge.
Ali je vaše delovanje in delovanje Občinskega sveta takšno kot ste pričakovali? Delovanje občinskega sveta me je v marsikaterem pogledu pozitivno presenetilo. Praktično z vsemi svetniki in svetnicami se lahko pogovarjam sproščeno tudi na čisto osebno-kolegialni ravni. Izrazita pomanjkljivost političnega vodenja v naši občini je neobstoj strategije razvoja. Brez tega dokumenta ne obstaja seznam prioritet investicij ali posegov, ki bi bil transparentno oblikovan in upoštevan pri razvoju. Tako je kratkoročno vsakokratni oblasti sicer omogočeno, da kupčka in se pogaja s posameznimi skupinami občanov ter deli »korenčke«, hkrati pa se znova in znova zapleta v podrobnostih, majhnih »presenečenjih«, ki se ob nenačrtovanem delovanju pojavljajo. Občinski svet ima tako premalokrat tvorno vlogo razvojno-posvetovalnega organa predstavnikov občanov, temveč smo bolj »gasilec« ali »vratar«, ki spušča ali pa ne naprej predloge občinske uprave oz. koalicije, ki so bolj ali manj sprejemljivi. Šibka točka pa je tudi neučinkovitost; ocenjujem, da so primerljive občine s primerljivim številom zaposlenih v upravi dosegle v enakem obdobju bistveno več.
Kakšna je vaša odločitev za prihodnost, boste ponovno kandidirali? Svoje poslanstvo občinskega svetnika sem v tem mandatu poskušal jemati skrajno resno. Med drugim sem do letošnjega junija postavil skupno 113 svetniških pobud in vprašanj od 981 oz. skoraj 12% vseh. Seveda je to pomenilo nekaj dela za tiste, ki so pripravljali odgovore, sem pa velikokrat samo posredoval stvari, o katerih so se name obračali občani. Za dobro delo svetnika ocenjujem, da potrebuješ minimalno 8-10 ur tedensko. Čeprav sem se šele prav »naučil« svetniških veščin in me to poslanstvo veseli, srednjeročno predvsem zaradi poklicnih obveznosti žal ne vidim najboljših možnosti za dobro in intenzivno delovanje v lokalni politiki. Zato se nisem odločil morebitno župansko kandidaturo, niti ne bo možnosti za kakšno intenzivno kampanjo. Na listi SLS bom sicer verjetno še kandidiral, glede na situacijo, pa je realna ocena, da v naslednjem mandatu ne bom izvoljen. Kljub temu, da je domžalska SLS zastopala pozitivno, razvojno in ljudsko (za vse generacije in stanove) politiko, je verjetno kot taka premalo prepoznavna, da bi nam občani namenili vsaj 1000 glasov, kolikor je potrebno za kaj več kot enega svetnika.
Kdo sploh bere poročila "javnih zavodov" - kaj šele, da bi jih upoštevali?
Na majski seji smo obravnavali praktično samo poročila podjetij, javnih zavodov in koncesionarjev, kjer je občina Domžale pač (so)lastnik ali ustanovitelj. Skratka gre za seznanitev o delu vrtcev, osnovnih šol, Zdravstvenega doma, knjižnice, Kulturnega doma, Centra za mlade, pa še Gasilske zveze, Lekarn, Zavoda za šport, zdravnikov in zobozdravnikov,…, pa seveda komunalno podjetje Prodnik in Centralna čistilna naprava.
Svetniki veterani ponavadi pravijo, da gre za ponavljanje enih in istih besedil, kar je žal precejkrat tudi res, vendar podrobnejše branje razkrije marsikatero zanimivo informacijo, detajl, problem – pa tudi predloge in težave, s katerimi se omenjeni subjekti srečujejo. In ker sem dejansko lani prebiral pravzaprav enake predloge in težave, sem dal pobudo, da občinska uprava vsem, ki so v gradivu jasno predstavili svoje težave pri delovanju ter/ali podali predloge za izboljšanje stanja, v razumnem roku pisno tudi odgovori oz. jim predstavi svoja stališča do problematike. Vem, da so poročila v celoti prebrali le redki svetniki, upam, da je delež “bralcev” kaj večji med zaposlenimi na občini, vsekakor pa je predlagani pisni odgovor minimalen znak spoštovanja vseh, ki pisna poročila prispevajo – če že kdo ne razume tega kot normalen nivo komunikacije.
* Občina Domžale je bila že kar nekaj let precej ponosna na sistem zbiranja ločenih odpadkov na t.i. ekoloških otokih. Papir, embalaža, steklo,… Dolgo časa s(m)o bili mnenja, da jih nihče ne uporablja; osebno sem jih pogosteje “obiskoval” v zadnjih letih – in kar nekajkrat se je zgodilo, da so bili prepolni.
Kakorkoli že, z mesecem majem, so se ti otoki precej spremenili; ostali so samo še zabojniki za papir. In že naslednji teden, se je okrog teh zabojnikov nabralo kar nekaj vreč z odpadki, ki pač niso bile papir. Taka sprememba je pač strel v koleno. Vsaj kar se preprečevanja odmetavanja odpadkov v okolje tiče. Naslednjič ta vreča ne bo končala na otoku, ampak v grmu ob cesti.
Res je, da imamo sedaj vsi doma rumeni zabojnik za embalažo, ampak očitno so nekateri imeli tradicijo ločenega zbiranja in odvažanaj na ekološke otoke. Še več, obstajajo izredni dogodki (pikniki, …) ko je takih odpadkov več, in da ne omenjam še obiskovalcev od drugod, ki pač ob pomanjkanju javnih košev za odpadke, emabalažo malic ali pločevinke pohvalno odlagajo na ekoloških otokih, oziroma so odlagali.
Skratka, ne razumem logike češ, “si boste pa večje zabojnike za doma nabavili in več plačevali, če imate preveč odpadkov!”. Kdor se je izogibal domačim kantam, zato da bi manj plačeval, se ne bo sedaj nič poboljšal, ampak bo pač našel drugo “cenejšo” pot, v škodo čistega okolja.
Obvestite krajane vnaprej, omejite frekvenco prevozov - in za božjo-voljo - zagotovite sanacijo ceste, ko bo tega konec!
*
Pred nekaj dnevi smo v naših krajih pod Sv. Trojico spet doživljali “malo” revolucijo. Ko je desetine tovornjakov pričelo z odvažanjem zemljine in odpadnega gradbenega materiala v vrtačo pri gasilskem domu v Žejah, so zabrneli telefoni, verjetno so šli klici nejevoljnih občanov na krajevno skupnost in občino v stotine. Praktično v 24urah so bili postavljeni znaki (verjetno preko 10) za prepoved prometa s tovornimi vozili, prevozi so se zaustavili, vrtača je (spet) ostala nezasuta.
Kot da se ne bi kaj takega ponovilo sedaj že petič!!?? Sploh ne gre za to, da je kdo proti zasipanju vrtače – nenazadnje, ta konkretna je napol zasuta že najmanj 20 let in precej očitno kazi okolico Doma krajanov. Gre za dejstvo, da o takih kampanjskih akcijah nihče ne obvešča in opozori krajanov, da frekvenca dnevnih prevozov presega vsako razumno mejo – preko 100 4-osnih težkih tovornjakov dnevno – ter končno, gre za dejstvo, da je cesta Dob – Sv. Trojica praktično uničena, slabo vzdrževana in jo taki prevozi uničujejo dodatno iz minute v minuto.
Zato sem na občini predlagal: vrtača naj se zasuje, vnaprej naj se opozori krajane, omeji naj se dnevna frekvenca dovozov – ter končno, po letih izgovorov naj se prirpavi načrt in sredstva za konretno sanacijo in posodobitev ceste, ki glede na dodatne priselitve, povečan promet in množico pešcev in kolesarjev postaja prenevarna za vse uporabnike.
* Vandalizem je bil očitno precej na pohodu sredi tega tedna. Niso pokala stekla samo v Ljubljani, ampak tud na Sv. Trojici. V času, ki ni bil daljši od 23 ur od torka zvečer do srede popoldan je zaenkrat še neznani malopridnež razbil okno pri cerkvi Sv. Trojice, vlomil in pokradel nekaj liturgičnih predmetov. Nič takega boste rekli, morda bo kak “navdahnjen” cinik rekel še kako o cerkvenem bogastvu itd.
Meni je dalo misliti dejstvo, da je se je pravzaprav prvič zgodilo, da je nekdo v to našo cerkev vdrl. Pred leti so sicer res nekaj razbili vrata na zvoniku ampak tisto je bilo vendarle bolj podobno “demonstracijam”.
Časi se res spreminjajo. Še dvajset let nazaj pri nas doma nismo zaklepali vhodnih vrat, niti ponoči ne. Z boljšo infrastrukturo, z boljšimi cestami, novimi priseljenci, novimi “problemi” – ki jih ima naša mladina in predvsem z večjo individualnostjo, odtujenostjo in življenjem drug mimo drugega, so prišli tudi vlomi v hiše, vlomi v avtomobile, odtujeni cestni znaki…
Zanimivo mi je, kako se ob vsakem vlomu potem precej ljudi spominja, da je vsak videl koga nenavadnega, kak avto ki se je vozil naokoli, kake “straže” itd… Le redki pa imajo voljo si zapisati registrsko številko, izgled, kaj šele da bi kar poklicali policijo. Na tem mestu spet spomnim na dejstvo, da policije preprosto še nimamo za “svojo”, za varuha našega imetja in življenja, ampak vsem predstavlja represijo držva in delilce kazni. Včasi je pri vsaki hiši bil v vsakem trenutku nekdo doma, če ne drug pa kaka stara mama, ki je s klopi na dvorišču opazovala dogajanje. In ga ni bilo vozila ali osebka v vasi, ki bi neopažen prišel naokoli. Ponoči pa – ni bilo kolesarjev ali sprehajalcev, zaradi katerih je treba sedaj pse privezovati, in nikomur ni prišlo na pamet, da bi se ponoči potikal okoli hiš.
Skratka vlom v cerkev mi predstvlja nekak simbolični Rubikon, da ni več “varnega” podeželja in “nevarnih” mestnih ulic , ampak da smo v teh pojavih vsi lepo globalizirani. Seveda bodo nekaj dni sedaj vsi bolj previdni in pozorni, potem pa se bomo žal vsi vrnili v stare tirnice – do naslednjega incidenta. V nekaterih državah v tujini sem velikokrat opazil opozorila v smislu “sosedska straža te opazuje” in morda bi morali tudi pri nas spodbujati kaj podobnega. Precej ljudi, še posebej starejših ima ponolči probleme s spanjem in bi lahko malo patruljirali. Moja izkušnja je, da velja precej zaupati človeškim instinktom – če se vam kaka (z)družba ali dogajanje zdi sumljivo – potem ponavadi tudi je. Nič se bati predsodkov. Imamo to vgrajeno v genih. Lopovi imajo daljšo zgodovino kot demokracija.
Kriminalisti so sicer opravili svoje strokovno delo. Že v 5 minutah je vsakomur, ki si je posledice ogledal, bilo mariskaj jasno, bodo oni v parih urah menda našli še kaj več. Mi je pa bil nenavaden način vloma. Če dopuščam možnost, da se odrasla oseba spravi skozi rešetke mer 25×25cm – čeprav v Svetem pismu piše – da je priti v nebesa skoraj kot iti skozi šivankino uho – , mi je bilo fascinantno, kako se je spravil preko dveh razbitih šip in to še nazaj s plenom v rokah. Na sveže obnovljeni fasadi je pustil kar precej sledov. Lestve očitno ni imel. Ne morem reči ali je profesionalec ali amater, nimam izkušenj s temi zadevami, ampak sem pa prepričan, da bo kmalu spet “lačen” in če ga ne dobijo tukaj, ga bodo pač kje drugje. Kdor dela redno in resno 8 ur v službi, pa da še za svoj dom skrbi, ne more imeti časa za takšne podvige. Mirna vest je najboljše vzglavje.
Že več let sodelujem pri organiozaciji zimske dvoranske nogometne lige v naši občini in dejstvo je, da nimamo dvorane, ki bi ustrezala standardom; vse šolske telovadnice so pač premajhne. Z minimalnimi investicijami v dodatno opremo (goli, zaščitna mreža, eventualno odbojna ograja) bi se edino spodobno veliko pokrito športno površino lahko preuredilo tako, da bi se v njej odvijale tekme tudi najvišjih nivojev. Da ne omenjam še odbojke, rokometa... Tudi na zadnji seji je tekla razprava o (ne)ustrezni porabi milijona ali dveh evrov v investicije pri Hali KC, zato sem opozoril, da bom ob vsaki razpravi na temo Hale spomnil na pobudo o nadgradnji dvorane v smislu širitve uporabe za različne športe. Tako kot je nekdaj že bilo ...
PS: Če pa zadanem na lotu, pa vztrajam, da občina iz teh izrednih prihodkov proračuna to izvede takoj.
* * Verjetno tudi zaradi znane tragične afere "Baričević" smo v zadnjih mesecih tudi v Domžalah bolj občutljiv na probleme s psi. Tako je kolegica Katarina že na prejšnji seji dala pobudo, da naj se na javnih mestih psi vodijo s povodci. Za velikonočne praznike sem se pravzaprav prvič po odprtju odpravil tudi na ogled in sprehod po poteh naše Rekreacijske osi Kamniška Bistrica. Od Podrečja do Jarš se je na praznično popoldne na podobno pot odpravilo res precejšnje število soobčanov. Doživetje je bilo prijetno - vsekakor pa bi bilo lahko še precej bolj, če ne bi praktično na vsakem koraku bil priča pasjim krahom. Precej ljudi je namreč s seboj odpeljalo svoje domače živali (ne samo psi, dva sta prišla tudi na konju :) ) in vsako srečanje psov, pa čeprav privezanih oz. na povodcih, je bilo precej glasno, tudi agresivno in vsekakor neprijetno. Še toliko bolj, ker se je znova in znova potrdilo pravilo, da manjši ko je bil sprehajalec (punčka) - večjo zverino je poskušala obvladovati. Tudi sam praktično vsak dan vodim na sprehod večjega psa in to na precej manj gosto obiskovanih območjih, pa vseeno zaradi ljubega (predvsem pasjega) miru redno uporabljam povodec. In če bo potrebno, bi se odločil tudi za nagobčnik. Za nagobčnik še posebej, če bi bil pes po teži počasi enakovreden meni samemu.
Ne samo, da bi - bog ne daj - preprečili kakšne poškodbe ljudi, ampak tudi zaradi občutka varnosti in splošnega miru na tako priljubljeni rekreacijski točki, sem predlagal, da se za posamezna ožja rekreacijska področja v občini uredi poseben, strožji režim za lastnike psov. To pa pomeni predvsem pes na povodcu, z nagobčnikom, ne več kot en pes na osebo in tudi da teža psa ne sme presegati polovice teže tistega, ki ga vodi. Morda bi glede vseh navedenih ukrepov zamižali pri psih, katerih telesna teža ne presega 5 kilogramov.
Da so takšni ukrepi vsekakor ustrezni, mi potrjujejo tudi nastopi kolegic in kolegov, vključno s samim županom, ki so izpričali, tudi na lastni koži doživete neotesanosti in neprijetna srečanja s psi in predvsem njihovimi lastniki.
Sicer pa smo na sinočnji seji svetniki uspeli ponovno priti "v štih" in s(m)o ob eni sami točki - prostorski načrt za V6/1 Količevo, razpravljali kar 3 ure; na koncu pa točko prekinili. Iz tega se lahko zopet potegne kar nekaj sklepov, predvsem o (ne)delovanju občinske koalicije ali pa o samosvojosti občinske uprave, skratka, da delajo eden mimo drugega. Strategije tokrat ni potrebno omenjati. Vsebinsko je bila sicer točka zelo interesantna: bila naj bi podlaga za nov družbeni center na Viru (južno od papirnice), ki bi vključeval osnovno šolo, vrtec in športne objekte - ter kompleks večstanovanjskih stavb (blokov) s skupno 256 novimi stanovanji. Velika večina razpravljavcev je šolo in vrtec podpirala, nasprotovala pa stanovanjski gradnji, ki jo že sedaj preobremenjena cestna infrastruktura verjetno res težko še prinese. Seveda prav vseh ozadij ne vemo. V osnovi gre za znano "zgodbo", ko ima nek investitor večje zemljišče v lasti, ga želi pozidati in zaslužiti, potrebuje pa občinske odloke za to. Občina na drugi strani ima svoje interese, in na koncu mora biti pripravljen predlog in dogovor, ki dobi podporo na občinskem svetu, kot smo videli. Kako se bo končala tokratna zgodba zagotovo ne bomo več videli v tem mandatu - še enkrat več pa se je pokazalo, da občina do sedaj ni uspela rezervirati in zagotoviti lastnih zemljišč za prepotrebno družbeno infrastrukturo. Namerno ali ne - tudi to bi moralo šteti dajanju ocene in obračunu na volitvah.
Ena izmed predlaganih točk na seji me je pravzaprav prijetno presenetila. Namreč občina Domžale bo pristopila k območnemu razvojnemu partnerstvu središča Slovenije. Do sedaj smo bili v svoji samozagledanosti siva lisa v SLoveniji, vendar so nam tako "spolzeli" tudi precejšnji kupčki evrov iz razvojnih skladov Evropske unije. NA to sem že pred časom opozarjal občinsko upravo (glej svetniška vprašanja št. 557 in 592); takrat sem lahko prebiral različne izgovore, ki so se v tokratni obrazložitvi odloka o pristopu seveda obrnili "na glavo". Nič ne de, nikoli ne smemo komu zameriti, če se je poboljšal in spremenil svoje razmišljanje na bolje. Vztrajanje na svojih trdnih stališčih je sicer dobrodošlo, izboljševanje stališč in napredovanje v razmišljanju pa precej bolj koristno - tudi v politiki. Opozoril sem na zaenkrta dokaj boren plan aktivnosti, ki naj bi jih občina imela v okviru tega partnerstva. Upam samo lahko, da ne gre le še za eno od formalnosti, ki se je pač zgodila in se bo zaprla v predal, ampak, da bodo na občini izmed svojih zaposlenih organizirali ekipo, ki bo na projektih aktivno delala. Glede idej, pa sem na občisnkem svetu jasno predlagal, da naj iz predalov za začetek potegnejo 7 let stare študije t.i. CRPOV za območja Sv. Trojice in Rova, ki so stala kar nekaj tisoč evrov - kljub temu pa vsebujejo kar nekaj konkretnih predlogov za razvoj in dodano vrednost v nemestnih območjih občine.
----== PRAVE BARVE ==---- *Dnevnik svetnika v občini Domžale*
Corpus delicti.