16.2.2008 - SVET OKOLI MENE
KAJ JE NAROBE Z ANTIBIOTIKI IN OTROCIH, KI JIH ZAUŽIJEJO?

Danes že za vsak prehlad, bronhitis, vnetja ušesa gremo k zdravniku, ki nam enostavno predpiše antibiotik. Mi ga pridno jemo in zdravstveno stanje se nam kar naenkrat izboljša. Nihče pa se ne vpraša, ali je pametno jemati antibiotik za bolezni, ki bi se lahko zdravile drugače, sicer bi trajalo dlje časa, a učinkovitost bi trajala tudi dlje časa?
Antibiotiki so le antibiotiki, lahko bi rekli zadnji klic v sili pri bakterijskih okužbah, ne pa da jih jemo za vsak slučaj. Če vas zanima strokovno mnenje glede tega si preberite naslednje vrstice...
»Zelo sem se potrudila, da moj otrok ni zaužil antibiotikov vse do sedemnajstega leta starosti.« Če vam to pove zdravnica in priznana specialistka internistka, alergologinja in pulmologinja, kot je dr.Alenka Kafol, se nehote zalotite pri preštevanju, koliko antibiotikov je že zaužil vaš otrok.
Ko je dr. Kafol to izjavila pred avditorijem v Celju, na enem od predavanj o alergijah, ki smo jih pripravili v okviru projekta Skupaj za zdravje človeka in narave, je publika obnemela.
Nato je vse završalo in vprašanja so kar deževala. »Zakaj pa ne?«, »Kaj je narobe z antibiotiki?«, »Kako zmanjšati njuno uporabo?« … Če bi bili navzoči, bi najbrž tudi sami zastavili kako podobno vprašanje.
Kaj je narobe z antibiotiki?
Z antibiotiki ni nič narobe. Lahko smo veseli, da obstajajo. Rešili so na milijone življenj.
Težava je v nas. Ne zavedamo se, da je to naša zadnja linija obrambe, in pogosto nespametno posegamo po antibiotikih tudi v situacijah, ki tega nezahtevajo. Antibiotiki so postali stalnica vsake bakterijske okužbe, tudi takšnih, ki niso resne in bi jih bilo možno obvladati brez tako močnih
zdravil. Še bolj problematično je uživanje antibiotikov »za vsak primer«,denimo pri virusnih okužbah, diagnostičnih posegih, sprejemu v bolnišnico (da se otrok ne bo okužil od drugih) …
Vsako zdravljenje z antibiotiki poveča verjetnost, da bo otrok na ta antibiotik postal odporen in da naslednjič, ko ga bo zaužil, ta ne bo več učinkoval.Odpornost na antibiotike se v svetu, v katerem živimo, strmo povečuje. Zato kljub vsem dosežkom medicine zaskrbljujoče narašča število smrtnih primerov zaradi bakterijskih okužb. Pogosto zamolčana in še kako pekoča tema so tudi bolnišnične okužbe, odporne na antibiotike; te samo v Sloveniji vsako leto vzamejo dvakrat več življenj, kot jih izgubimo na slovenskih cestah.
Zavedati se moramo, da so antibiotiki naši jokerji: hraniti jih moramo zasituacije, ko ni druge rešitve. Če ste nespametno porabili vse jokerje, bo vprimeru, da vas doleti kaka nova bakterijska okužba, medicina brez rešitve. Ker vaš otrok ne more odločati o uporabi svojih jokerjev, je nadvse pomembno, da se odločate odgovorno in mu ohranite čim več odprtih možnosti.
Začarani krog
Številni starši so povedali, da njihovi otroci v eni sezoni zaužijejo tudi po štiri do pet kur antibiotikov. Prehladi, bronhitisi, angine, ušesna vnetja se kar vrstijo in zdravniki vsakič predpišejo antibiotike. »Ravno ga dobro pozdravimo, že naslednji teden "stakne" v vrtcu nov virus ali novo bakterijsko okužbo«. »Najprej je imel angino, po dveh tednih vnetje ušesa. Ni bilo izbire -morali smo mu dati antibiotike …« Se prepoznate v teh stavkih?
Nihče ni vesel bolezni in vsakdo bi svojemu otroku rad pomagal, da čim prej premaga bolezen. Težava je v tem, da imamo napačno predstavo o tem, kaj pomeni premagati bolezen. Menimo, da bo otrok zdrav, če mu zbijemo povišano telesno temperaturo in pobijemo trenutno prisotne bakterije. Toda ne zavedamo se, davčasih prav s takšnim ravnanjem sami ustvarimo začarani krog bolezni. Zato pojdimo po vrsti.
Zakaj sploh nastajajo bolezni
Nekatere otroške bolezni so naravna oblika krepitve odpornosti pri otroku.Kot pravi Alfred Vogel v knjigi Ljudski zdravnik, je večina bolezni naraven izziv, ki bo okrepil otrokovo zdravje, če bomo znali pravilno ravnati. Ko nastopi bolezen in jo na hitro odpravimo z antibiotiki, se začarani krog
šele začne.
Antibiotiki, kot pove že beseda, pobijejo tudi vse probiotike. S tem po vsem spremenijo ravnovesje v črevesni flori. Tako uničimo koristne mlečnokislinske bakterije, ki so same zmožne onesposobiti večino patogenih bakterij. Njihovo mesto zavzamejo kvasovke, med katerimi je najbolj problematična Candida Albicans, ki lahko v telesu ustvari pravo razdejanje. Tako je vaš otrok povsaki kuri antibiotikov še bolj ranljiv in dovzetnejši za vsak virus alibakterijo, kajti njegova odpornost je na slabšem, kot je bila pred zaužitjem zdravil.
Po normalni poti -to bi pomenilo zares dobro polnovredno domačo hrano, bogato z mlečnokislinskimi bakterijami -bi si otrokova črevesna flora lahko opomogla v dveh do treh mesecih. Težava je v tem,da večina otrok noče niti slišati za zares zdravo hrano brez sladkarij. Še večja težava je v tem, da v teh dveh do treh mesecih vaš otrok »stakne« še petnovih bolezni. Zato ne preseneča, da so težave z razbohoteno kandido prisotne tudi pri otrocih, le da starši tega ne opazimo takoj; tako mine preveč časa, preden se lotimo sanacije otrokovega zdravja.
Ja, upam, da se bomo začeli malo bolj zavedati, kako pomembni so antibiotiki in jih ne bomo jemali za vsako pasjo figo, saj v primeru, ko bomo resno zboleli nam ta stvar, ki bi jo resnično potrebovali ne bo več pomagala!!!
Reddit! -
Del.icio.us -
DiggŠtevilo komentarjev: 4 - Zadnji komentar: 16.2.2008 17:43:00






