16.2.2008  - SVET OKOLI MENE

KAJ JE NAROBE Z ANTIBIOTIKI IN OTROCIH, KI JIH ZAUŽIJEJO?

Danes že za vsak prehlad, bronhitis, vnetja ušesa gremo k zdravniku, ki nam enostavno predpiše antibiotik. Mi ga pridno jemo in zdravstveno stanje se nam kar naenkrat izboljša. Nihče pa se ne vpraša, ali je pametno jemati antibiotik za bolezni, ki bi se lahko zdravile drugače, sicer bi trajalo dlje časa, a učinkovitost bi trajala tudi dlje časa?
Antibiotiki so le antibiotiki, lahko bi rekli zadnji klic v sili pri bakterijskih okužbah, ne pa da jih jemo za vsak slučaj. Če vas zanima strokovno mnenje glede tega si preberite naslednje vrstice...

»Zelo sem se potrudila, da moj otrok ni zaužil antibiotikov vse do sedemnajstega leta starosti.« Če vam to pove zdravnica in priznana specialistka internistka, alergologinja in pulmologinja, kot je dr.Alenka Kafol, se nehote zalotite pri preštevanju, koliko antibiotikov je že zaužil vaš otrok.

Ko je dr. Kafol to izjavila pred avditorijem v Celju, na enem od predavanj o alergijah, ki smo jih pripravili v okviru projekta Skupaj za zdravje človeka in narave, je publika obnemela.

Nato je vse završalo in vprašanja so kar deževala. »Zakaj pa ne?«, »Kaj je narobe z antibiotiki?«, »Kako zmanjšati njuno uporabo?« … Če bi bili navzoči, bi najbrž tudi sami zastavili kako podobno vprašanje.

Kaj je narobe z antibiotiki?
Z antibiotiki ni nič narobe. Lahko smo veseli, da obstajajo. Rešili so na milijone življenj.
Težava je v nas. Ne zavedamo se, da je to naša zadnja linija obrambe, in pogosto nespametno posegamo po antibiotikih tudi v situacijah, ki tega nezahtevajo. Antibiotiki so postali stalnica vsake bakterijske okužbe, tudi takšnih, ki niso resne in bi jih bilo možno obvladati brez tako močnih
zdravil. Še bolj problematično je uživanje antibiotikov »za vsak primer«,denimo pri virusnih okužbah, diagnostičnih posegih, sprejemu v bolnišnico (da se otrok ne bo okužil od drugih) …

Vsako zdravljenje z antibiotiki poveča verjetnost, da bo otrok na ta antibiotik postal odporen in da naslednjič, ko ga bo zaužil, ta ne bo več učinkoval.Odpornost na antibiotike se v svetu, v katerem živimo, strmo povečuje. Zato kljub vsem dosežkom medicine zaskrbljujoče narašča število smrtnih primerov zaradi bakterijskih okužb. Pogosto zamolčana in še kako pekoča tema so tudi bolnišnične okužbe, odporne na antibiotike; te samo v Sloveniji vsako leto vzamejo dvakrat več življenj, kot jih izgubimo na slovenskih cestah.

Zavedati se moramo, da so antibiotiki naši jokerji: hraniti jih moramo zasituacije, ko ni druge rešitve. Če ste nespametno porabili vse jokerje, bo vprimeru, da vas doleti kaka nova bakterijska okužba, medicina brez rešitve. Ker vaš otrok ne more odločati o uporabi svojih jokerjev, je nadvse pomembno, da se odločate odgovorno in mu ohranite čim več odprtih možnosti.

Začarani krog
Številni starši so povedali, da njihovi otroci v eni sezoni zaužijejo tudi po štiri do pet kur antibiotikov. Prehladi, bronhitisi, angine, ušesna vnetja se kar vrstijo in zdravniki vsakič predpišejo antibiotike. »Ravno ga dobro pozdravimo, že naslednji teden "stakne" v vrtcu nov virus ali novo bakterijsko okužbo«. »Najprej je imel angino, po dveh tednih vnetje ušesa. Ni bilo izbire －morali smo mu  dati antibiotike …« Se prepoznate v teh stavkih?

Nihče ni vesel bolezni in vsakdo bi svojemu otroku rad pomagal, da čim prej premaga bolezen. Težava je v tem, da imamo napačno predstavo o tem, kaj pomeni premagati bolezen. Menimo, da bo otrok zdrav, če mu zbijemo povišano telesno temperaturo in pobijemo trenutno prisotne bakterije. Toda ne zavedamo se, davčasih prav s takšnim ravnanjem sami ustvarimo začarani krog bolezni. Zato pojdimo po vrsti.

Zakaj sploh nastajajo bolezni
Nekatere otroške bolezni so naravna oblika krepitve odpornosti pri otroku.Kot pravi Alfred Vogel v knjigi Ljudski zdravnik, je večina bolezni naraven izziv, ki bo okrepil otrokovo zdravje, če bomo znali pravilno ravnati. Ko nastopi bolezen in jo na hitro odpravimo z antibiotiki, se začarani krog
šele začne.

Antibiotiki, kot pove že beseda, pobijejo tudi vse probiotike. S tem po vsem spremenijo ravnovesje v črevesni flori. Tako uničimo koristne mlečnokislinske bakterije, ki so same zmožne onesposobiti večino patogenih bakterij. Njihovo mesto zavzamejo kvasovke, med katerimi je najbolj problematična Candida Albicans, ki lahko v telesu ustvari pravo razdejanje. Tako je vaš otrok povsaki kuri antibiotikov še bolj ranljiv in dovzetnejši za vsak virus alibakterijo, kajti njegova odpornost je na slabšem, kot je bila pred zaužitjem zdravil.

Po normalni poti －to bi pomenilo zares dobro polnovredno domačo hrano, bogato z mlečnokislinskimi bakterijami －bi si otrokova črevesna flora lahko opomogla v dveh do treh mesecih. Težava je v tem,da večina otrok noče niti slišati za zares zdravo hrano brez sladkarij. Še večja težava je v tem, da v teh dveh do treh mesecih vaš otrok »stakne« še petnovih bolezni. Zato ne preseneča, da so težave z razbohoteno kandido prisotne tudi pri otrocih, le da starši tega ne opazimo takoj; tako mine preveč časa, preden se lotimo sanacije otrokovega zdravja.

Ja, upam, da se bomo začeli malo bolj zavedati, kako pomembni so antibiotiki in jih ne bomo jemali za vsako pasjo figo, saj v primeru, ko bomo resno zboleli nam ta stvar, ki bi jo resnično potrebovali ne bo več pomagala!!!





Reddit! - Del.icio.us - Digg
Število komentarjev: 4 - Zadnji komentar: 16.2.2008 17:43:00

[+] Prikaz komentarjev...

 
15.2.2008 - SVET OKOLI MENE

KAJ JE DOBRA SLUŽBA?

Pred dnevi sem srečala poslovnega znanca, ki sva skupaj sodelovala pred leti in se sedaj nisva videla že lep čas ne. Začela sva s pogovorom in tistimi klasičnimi vprašanji, ki jih človek zastavi  nekomu, po določenem obdobju, ko ga matra firbčnost ali pa iz gole vljudnosti, da ima pač kaj čvekati...
"Sem slišal, da si menjala službo, a je dobra služba?"
"Ja res je menjala sem službo. Ali je dobra služba?" Hm, ob tem vprašanju pa sem se sama vprašala, kaj je prav zaprav dobra služba?
Je to, da greš v službo, tam nič ne delaš in vlečeš plačo? Ali pa, da pridno delaš in dobiš visoko plačo? Morda pa je dobra služba, če opravljaš delo, ki te veseli in dobiš za to neko plačilo?
Mislim, da je to odvisno od vsakega posameznika kako na to stvar gleda, kakšne potrebe ima in kaj mu pač neka dana služba pomeni. Nekateri hodijo v službo zaradi tega, da lahko preživijo iz meseca v mesec, nekateri iz dolgega časa, nekateri iz vplivnosti, eni iz veselja, drugi pač iz navade...
Zagotovo pa nekaj vem, da dobra služba ni to, če hodiš tja na silo, ker pač moraš samo za to, da lahko preživiš.
Lahko imaš veliko plačo a kaj, ko te nekdo zajebava in ti pere možgane, ti pa ob tem izgubljaš živce.
Včasih je dobro imeti manjšo plačo, dober kolektiv in opravljati delo, ki te veseli, saj samo v prijetnem vzdušju si lahko  maksimalno produktiven.




Reddit! - Del.icio.us - Digg
Število komentarjev: 3 - Zadnji komentar: 15.2.2008 14:30:00

[+] Prikaz komentarjev...

14.2.2008 11:17:00 - SVET OKOLI MENE

BOBU BOB IN BLOGERJI

Včeraj sem se udeležila gala prireditve Bobu blog.  Ker sem se tudi sama znašla med nominiranci za Bobu blog je to bil zame prav poseben vznemirljiv občutek, pa ne za to, ker sem nominirana in čakala na rezultat glasovanja, temveč zaradi moje treme, če bi morala slučajno stopiti na oder. Ups, tukaj bi se pa precej zataknilo. Nisem ravno oseba za na oder in tudi govorništvo nikakor ni moja strast, nikoli ni bila in verjetno nikoli ne bo. Tako sem cel program po tihem molila, da ne bi zmagala.
 Peter Poles je povezoval vso zadevo in njegov humor je nasmejal celo Kazninsko dvorano, kjer se je vse to odvijalo. Ko pa je na oder stopil sam računalniški maher Zvone Štor, da bo razglasil najboljšo izjavo Bobu blog se je moj srčni utrip v trenutku maksimalno povečal.
«Samo ne mene Zvone, ne mene, bodi priden in prosim ne izgovori moje ime.Neeeee meeeneee!« Sem si ves čas ponavljala in zrla v njega čigavo ime bo izrekel.
Zmagovalna izjava Bobu blog je od blogerja Jina: » Lahko je varčevati pri potovanjih v daljne kraje, težko pri kosilu!« Yesssssssssss! To so bile magične besede ob katerih sem si pošteno oddahnila. Kamen se mi je odvalil iz srca, ni mi potrebno iti na oder. Še le takrat sem se začela zavedati okolice okrog sebe na kateri je bila Slovenska smetana, predvsem pa Mariborska. Pred mano v prvi vrsti so sedeli sami pomembni, med njimi slavna Miška Molk, ki so jo prav vsi občudovali z mano vred.
Za glasbeno vzdušje so odlično poskrbeli Večerovci in pripeljali na oder PerpetuumJazzile, ki so za začetek zapeli pesem Čudna noč. Ja, res je bila čudna noč vsaj zame, ki sem bila pošteno na trnjih. :-)
Sledila je izjava Bobu bob. Hudomušna in predvsem resnična je bila izjava Kardinala Dr. Franca Rodeta : »Fantje in dekleta, odgovornost do naroda se začne v postelji!« Ta pa je seveda tudi zmagala.
Vzdušje je bilo prijetno, ki pa se je po zaključku formalne prireditve nadaljevalo z dobro izbrano hrano in pijačo, ki je res ni manjkalo. Bilo je mali »milijon« fotografov in novinarjev, ki so imeli res veliko dela. Tudi mojo izjavo o zmagovalni izjavi so hoteli imeti, a sem vljudno odklonila. Jaz pa pred kamero, ni šans! .:-)
Na prireditev je prišlo kar nekaj blogerjev.  Sanja, zanimiva oseba, nekaj posebnega, kakor se imenuje njen blog. Tami, vihrava blogerka z visokimi cilji. Jin,  zmagovalec bobu blog, človek z jasnimi pogledi na svet. Pubec, karakter zase, radoveden, prodoren, zanimiv, predvsem pa zelo mlad. Mežičar, človek z velikimi idejami in borbo za boljšo in razvitejšo Mežico. Veliki mož, poglavje zase, največja faca daleč na okrog.Velik optimist in človek z veliko humorja. Res ne vem, od kod se mu jemlje? :-)
Jaz, hehehe, mene pa itak poznate. Sem takšna, kot sem!
Blogerji smo se kar hitro ujeli in klepetali kot, da se poznamo že 20 let,čeprav sem se z nekaterimi prvič vedela. Ja, bili smo res dobera blogerska klapa in sam Miša Molk je pristopila k nam in izjavila: »Res ste bili super!«
Druženje je bilo prijetno in je trajalo pozno v noč. No, sedaj pa je na vrsti že lov za novimi izjavami.

Ostale slike...
Reddit! - Del.icio.us - Digg
Število komentarjev: 4 - Zadnji komentar: 14.2.2008 15:51:00

[+] Prikaz komentarjev...

Pred časom se je stric odločil, da si nabavi nov avto. Ker je precej zbirčen sam prav zaprav ni vedel za katero blagovno znamko se naj odloči. Tako me je povabil zraven, mene, ko pojma o pojmu nimam kaj vse v avtosalonih obstaja.:-) Moj stric pa si vsake dve leti privošči avto, no jaz pa vsaki mesec drugo coto. Njemu pa je garderoba Španska vas in njegov izgled je podoben bolj Mariborkemu klošarju kot pa kakšnemu uspešnnemu podjetniku, ki ima kar lep kupček denarja pod palcem.
Tako sem na vhodu v avtosalon srečala sošolko, ki je zadnjih 10 let nisem videla, stric pa je šel sam v notranjost. Midve pa sva veselo čvekali kar dobrih 20 minut, saj veste pač ženske, ki ne znamo nehat! :-)
Ko sem stopila v salon si je stric ogledoval avtomobile. Jaz pa bila prepričana, da je zadevo že uredil. K meni sta se kar naenkrat zapodila kar dva prodajalca. Pa sem vljudno rekla, da avto kupuje stric in pokazala proti  njemu. Oba sta se začudeno spogledala in takoj pristopila k njemu. Še le takrat se mi je posvetilo, da stric zadeve še zdaleč ni uredil. Prav zaprav še sploh ni bil postrežen kljub temu, da v salonu ni bilo gneče. Videla sem obraz strica kako mrk je in nezadovoljen, saj prodajalca ni bilo blizu 20 minut. Halo??? Ko pa je le prišel do njega se mu je 5 krat opravičil, ker je pač mislil, da samo gleda. Stric pa se mu je ravno tako lepo opravičil in rekel: " Žal pri vas ne bom zapravil denarja za avto, saj sem se naveličal čakati tako dolgo. Prišel sem z namenom, da kupim avto, vi pa me niti ne postrežete. Hvala lepa in nasvidenje." Izpod časti mu je bilo, ker se ga ni nobeden postregel.
Verjetno bi bila zgodba drugačna, če bi prišel s kravato in poslovnim kovčkom. Ja, nekateri pač človeka sodijo po izgledu, a vedite VIDEZ VARA!

Če bi me vprašali kaj nisem doživela, bi imela veliko manj zapovedati,kot če bi me vprašali kaj sem vse doživela. Pri svojem letu in pol me je povohala smrt. Očitno nisem dovolj dobro dišala in je na srečo odkorakala stran. To je edini dogodek, ki ga bom opisala katerega se sama ne spominjam, a mama se ga prav dobro...
Da sem bila radovedna in sem še danes že veste. Svojo radovednost pa sem pasla že od rojstva.  Najbolj pa so me privlačle prepovedane stvari. Zakaj ne bi vtaknila moj mali prstek v tisto luknjico na štekarju. No, in ga tudi sem! Bzzzzzzzzz,bzzzzz.bzzzzzzzzzz in vrglo meje dober meter stran, kjer sem obležala. Mama me je že videla v beli trugli, a na srečo sem odprla svoje očke in zaklicala: "Mami, mami, kaj blo?"
Ja, moja mami pravi, da v življenju še ni bila tako srečna kot takrat ko sem spregovorila tistih par besed.

V šoli  nas je učila profesorica, da je Slovenščina tesno povezana s kulturo. Slovenščina je bil edini predmet zraven matematike, ki sem ga sovražila, še bolj pa to našo "slavno" slavistko, ki nam je prala možgane. Nihče ni maral Slovenščine ravno zaradi nje" in vsi smo se spraševali kako izobražene otroke mora imati ta naša profesorica, ki nas posiljuje s tem predmetom. Vedno nam je govorila, da bomo le z pravilno Slovenščino daleč prišli in da se moramo učiti, učiti, učiti...
Mene pa se to kar nam je govorila prav nič ni prijelo. :-)  Učenje mi je bila deveta vas in moja edina misel je bila kako bom zvečer v petek preživela v eni izmed discotek.
Usoda pa je naredila svoje, ali pa morda naključje...
Od prijateljice sosed in nekaj nejegovih prijateljev nas je zvlekel v discoteko v kateri je delal kot natakar njegov kolega. Ko sem ga zagledala kar nisem mogla odmakniti oči od njega.  Vsi so ga klicala po priimku. Ker moj dolgi jezik ne more mirovati, sem seveda bleknila: "O, ti se pa pišeš tako kot moja bivša profesorica Slovenščine, ki je vsem parala živce. Živi je nismo mogli. Bila jer Satan od Satana."
Sexy natakarček pa se mi je samo smejal in me gledal kaj vse bom še lepega povedala:
"Res je bila prava hudičevka, ki je nobeden ni maral! Vrag babji!"
On pa se je samo režal in čez čas rekel:" Pa to je moja mama!"
"Kaaaaaaaaj?"
"Ja, to je moja mama!" Je še enkrat ponovil, ker sem mislila, da nisem prav slišala.Uppps... za trenutek sem umolknila, a ko sem ga videla, da se še dalje smeji sem se tudi sama žačela hihitati.
"A ttttvoja mama mamama? Ja, no....... saj ni bila........ tako slaba.....No, saj nisem ...mislila tako resno....!"
S tistim natakarčkom sem se spoprijateljila in takrat po nekaj letih na obisku pri njem videla to našo slavno profesorico, ki se me je spomnila.
No, če bi takrat vedela, da mi bo čez nekaj let znanje Slovenščine pri bloganju tako prav prišlo, bi se vsekakor bolj potrudila in se pridno učila: :-)

 Na srečo delam v podjetju, kjer vlada prijetno vzdušje in ni vse tako strogo nadzorovano kot ponekod, a kljub temu vlada red in disciplina. Imam pa prijateljico, kjer imajo v službi pravi Castrov režim. Imajo pravega diktatorja, ki želi imeti vse pod strogo kontrolo. Največji problem predstavlja prav tista človeška nujna potreba, ki jo opravlja prav vsak izmed nas, pa če to želi ali ne. Po domače povedano lulanje. Ker se v njeni firmi strateško držijo polurnega odmora, pomeni, da mora za vsako svoje lulkanje štepmlati kartico, ko gre na potrebo in potem, ko se vrne. Problem pa je, da za takšno stvar potrebuje dobrih 5 minut, ker Wcja nima tik ob svojem delovnem mestu, temveč mora..  VEČ TU

 Ženske imamo s svojo postavo večne probleme. Nikoli nismo zadovoljne same s seboj in vedno bi rade nekaj spreminjale na sebi. Vsak mesec vsaj enkrat frizer, če smo čez vikend preveč pojedle, potem sledi čez teden hujšanje. A vse to ni nič v primerjavi, ko si nekatere ženske zaželijo korenito spremembo kot je kakšna lepotna operacija. Nekatere so dobesedno že obsedene s svojo postavo, ki mora biti idealna. Predvsem pa smo ženske najbolj ponosne nasvoje prsi. Če so te premajhne so nekatere tako zakompleksane, da si jih želijo povečati.
Takšen poseg povečanje prsi je zelo drag. Tako so si ...Več prebereš TU

Naš Štajerski dialekt je zadnje čase vedno bolj popularen. Pred leti me je navdušil  Matjaž Jevšnik, ki je glas posodil v risanemu filmu malemu Piščeku. Prav zanimivo je tolko po naše. Danes pa sem si ogledala Ratatouille risani film. Podganjega mojstra kuhanja v eni izmed Pariških nobel restavracij, kjer strežejo najbolj uglednim gostom. Ja, pa tudi tukaj ni šlo brez Štajerščine, saj je cela stvar bila sinhronizirana. Namreč oče tega malega  kuharskega mojstra ne more skriti, da ne prihaja iz naših koncev. Štajerci smo pač Štajerci vedno, bolj popularni. Ratatouille risani film pa si le oglejte, ker se boste uro in pol režali pred ekrani

No, pa ste slišali in videli kaj smo letos za Eurovizijo izbrali "mi". Vsako leto se potem govori, ja ta komad pa bo najboljši. Pa je potem vsako leto slabše, ne pa ravno obratno. Ali bo Rebeka fascinirala žirijo in občinstvo s komadom "vrag naj vzame" ali pa kar z svojo dobro ritko, kot pravi Pubec. Pa bomo videli na izboru Eurosonga 2008, če bo sploh prišla v polfinale. A sicer pesem ni tako slaba, a moje mnenje na Eurosongu ne bo kaj dosti dosegla. Sicer pa se res  nikoli ne ve, a moti me le to, ko so bili v preteklosti eni tako prepričani, da bomo zmagali. Pa od taga ni bilo čisto nič. Pustimo se presenetiti! :-) Rebeki pa želim čim več uspeha!

Američani so bili pač vedno nekaj posebnega in morajo vedno izstopati na vseh možnih področjih. Mislim, da pri nekaterih stvareh kar krepko pretiravajo. Sicer pa drugače ne bi bili Američani, ki si vedno nekaj izmislijo.Tokrat so se znašli trije republikanci in en demokrat v zvezni državi Misisipi, ki predlagajo zakon s katerim bi prepovedali, da bi v gostilnah lahko jedli debelejši ljudje. Lepo vas prosim! Po kakšnem kriteriju pa naj bi to izbirali? Ali bo vsak, ki bo vstopil v lokal moral stopiti na tehnico in ga še zraven izmerili v pasu? Predlagali so naj bi to mejo postavilo Ministrstvo za zdravje skupaj s Svetom za debelost zvezne države Misisipi.
Predlog zakona upajo, da ne bo sprejet, saj je po moje to kratenje človekovih pravic. Vsak ima pravico jesti in biti pošteno postrežen v restavraciji ne glede na težo, širino, debelino...Še nasvet, nikar ne hodite v Misisipi, če ste ste bolj okrogle postave in če bo zakon sprejet.Lahko se celo zgodi, da bodo prepovedali prodajo hrane tudi debelejšim v trgovini, kdo ve pri njih je vse mogoče! :-)

Včeraj  me je prijateljica povabila na ogled filma, seveda pa mi ni nikakor hotela povedati kaj bova gledali. "Pridi pa bova pogledali, pusti se presenetiti." Je bilo vse kar mi je glede tega povedala. Tako sem del večera presedela na udobnem kavču in buljila v tv. Seveda sem kar zažarela, ko sem ugotovila, da bo to komedija  Ameriška pita Beta House. Ogromno sexa, golote in alkohola... Le kdo si ne bi zažele... VEČ 

Včeraj popoldan sem si porivoščila sprehod po mestnem parku s sosedovim psom. Po kakšni slabi uri hoje in tekanja sem se vsedla na eno izmed klopc na promenadi. Občudovala sem naravo, pes pa je veselo tekal okrog mene in tu in tam zaznamoval kakšno drevo. Zraven mene so se čez čas vsedle tri starejše ženske in veselo kramljale. Postajale so vedno glasnejše, da sem lahko spremljala njihov pogovor. Ena izmed njih je razlagala kako je svojo hčer presenetila z obiskom...
"Oh, groza...Odprla mi je napol gola. A si moreta misliti, da..LAHKO VEČ PREBERETE TU

Ne čudim se zakaj se zgodi toliko prometnih nesreč. S tem ne mislim razbite pločevine, ampak na ljudi, ki so brez jeklenega konjička na pešce.
Zlato plavilo pravi, da imajo le ti prednost v prometu. Tukaj bi bilo vse lepo in prav, a nekateri pešci se ne zavedajo, da  kljub vsemu morajo biti previdni, ko prečkajo cesto. Zelo pogosto se zgodi, da grejo čez prehod kot fijakarski konji. Ne pogledajo ne levo in ne desno z mislijo, saj itak imam prednost pred vsemi ostalimi. Ja, takšno razmišljanje in ravnanje pa je že marsikoga stalo življenje. Potem pa je vedno kriv voznik, ne glede na nepazljivost pešca. Verjetno se je že marsikomu zgodilo, da ko se je peljal, da mu je pešec nenadno stopil na cesto,  potem smo  zavirali kot nori, pa če prav nismo imeli velike hitrosti. Takšni grdo navado kot, da so sami na celem svetu imajo starejši ljudje. Kakšen voznik tega gotovo ne bi naredil že iz lastnih izkušenj za volanom.
Res je, da moramo biti šoferji previdni in da nas nič ne sme presenetiti, pa vendar bi morali biti pešci bolj pozorni kadar gredo čez cesto.

 Ne boste verjeli kaj se je zgodilo na eni izmed bencinskih črpalk in topri nas v Sloveniji. Odslej moramo biti bolj previdni, ko bomo tankali svojega jeklenega konjička. Sama do sedaj nisem polagala veliko pažnje,ko sem šla tankat, a odslej bo drugače.
Tole sem dobila preko elektronske pošte in mislim, da je vredno prebrati...VEČ TU

Dober teden dni še in na vrata bo potrkal Pust. No, če sem natančnejša bo prvo pustno rajanje že kar v soboto. Nekateri dobesedno živijo samo za ta praznik. Tako se v Braziliji že celo leto pripravljajo naj, prav tako drugod po svetu že imajo predpriprave kot naprimer Nemci, Avstrijci... Eden največjih karnevalov je seveda prav v Riu De Jeneiro. Nam najbližji bolj odmeven pa je Beneški karneval in pa Ptujski, kjer vsako leto kar mrgoli obiskovalcev.
No, tudi v Mariboru bo verjetno.. SE NADALJEVALO TU 

Danes sem zjutraj šla v mesto, tako kot ponavadi vsako soboto malo po trgovinah v centru mesta.
Da sem bolana na cote ne rabim posebej poudarjati in tako zavila v par trgovin z oblačili. Majhen nakup sem naredila v C&A, potem sem zavila še v Street One in na koncu še v Mullerja. Vse povsod sem dobila vrečko zastonj, v Mullerju celo dve,ker sem kupila kar precej stvari. Potem sem to odnesla domov in se z avtom odpeljala v Europark še v Interspar. Seveda moja pozabljivost je bila ta, da kljub "milijon" vrečk, ki jih imam doma sem morala... VEČ PISATI TU

Kaj vse se ne znajde med mojo pošto. Od raznih for, do porno posnetkov, pa vicev, raznih smešnih slikic… No, danes pa sem dobila tudi povabilo za skupinsko cartanje. A si lahko predstavljate cartanje v troje, vas mika?
Mene niti najmanj. Dve moji bralki sta me povabili da se jima pridružim pri muckanju  in carkljanju z najnovejšimi pripomočki vred. Hallo, ali res zgledam taka? Potem vsekakor videz vara! Moja strast so... SE NADALJUJE 

Vsak ima nekaj po svojih starših. Tudi jaz ima nekaj po svojem fotru, na žalost. S tem pa ne mislim ljubezni do alkohola in njegovega popivanja na veliko. Gre namreč za moje ime. Zakaj sem Saby? Očitno moja dva nista bila preveč med sabo komunikativna. Razen ko sta se igrala tisto igro  buci, buci in ahh,ohhhh…da je bilo moje ime vse do mojega rojstva še neznano. Očitno takrat še niso bile popularne knjige z tisoči imeni tako kot danes, ko se dva skupaj usedeta in že takoj ko spermij zaplava in že razmišljata o njegovem imenu.
Ja, .... Se nadaljuje tu

Ko se zjutraj zbudiš s težko glavo in ko te vse boli, roke in noge težke kot slon, ti niti masaža ne pomaga. Cel si prepoten in te žgečka v grlu in že iščeš čajke v predalu, pa limonce in greš iskat tablete, če jih še sploh imaš kaj na zalogi.Čez čas pa te začne še zebsti in vročina je neizogibna. Potem pa kaj hitro ugotoviš, da te je napadla teta gripica. V grlu ti skačejo bacilčki, taki grdi, neokusni, ki ti dražijo sluznico. Bekkk,fuj barabe male!..  Več o teti gripi SI LAHKO PREBEREŠ TU