<h1>eDnevnik, slovenski blog</h1>

Moj eDnevnik sajnovicBrajdic - PLEMENITI

DOVOLJ MI JE...

DOVOLJ MI JE!

Dovolj mi je! Res, dovolj mi je Janeza Janše,Jankoviča, Bavčarja, Šrota, Zidarja, Jakliča… dovolj mi je ostalih politikov, dovolj mi je pokvarjenih direktorjev, dovolj mi je podkupljivih županov, dovolj mi je kradljivcih tajfunov, tudi podobnih romskih predstavnikov na lokalni in državnih ravneh …dovolj mi je, resnično! Slovenija je propadla, enostavno, zbrišimo jo iz zemljevida, pozabimo na zgodovino naroda, zaprimo vse muzeje, zažgimo vse knjige ki so kdajkoli prišle izpod rok naših pisateljev, pesnikov!

Resnično mi je dovolj pisanja člankov, dovolj mi je komentiranja, pisanja blogov, poročanja v očeh javnosti, klicanja na pomoč, pisanja prijav, pritožb, dovolj mi je borbe  za človekove pravice, revnih, onemoglih, osamljenih, trpečih, bolnih, invalidov, otrok…  dovolj mi je na odgovarjanja neumna vprašanja, ne grem se več! Dovolj sem opozarjal, dovolj sem govoril, zadeve pa se ne premaknejo! Sedimo, molčimo in čakamo! Koga čakamo, povejte mi? Odrešenika? In kdo je ta odrešenik? En golobučni preprodajalec orožja, en očalarski pravnik, ena šivilja v kratkem krilu? Kdo hudiča je odrešenik, povejte mi, vam ga grem sam iskat in vam ga bom pripeljal, sem v Slovenijo, še v celofan vam ga bom zavil in dostavil na dom! Samo povejte mi prosim, kdo je ta odrešenik? Vam še ni postalo jasno, da ste odrešeniki za vse težave vi sami! Vam res še ni jasno, da imate svojo usodo v svojih rokah? Ja vem, berem očitke pod besedili ki jih napišem, očitke v smislu "Še en ki samo govori in sedi za računalnikom in tipka!" Pa to ni res! Verjemite mi da ni res, čeprav se ne čutim dolžnega, da bi komerkoli razlagal o svojih podvigih in o svojih  "poštenih, pravičnih, človeških, humanih, kulturnih, ustvarjalnih, političnih participaciji Romov, akcijah« Nisem Che Guevara, nisem Fidel Castro, nisem Martin Krpan, nisem Ivan Kramberger, nisem politik Nisem odgovor na vsa vaša vprašanja, še zase ne znam več v tem ponorelem svetu poskrbet! Kdo sem? Jaz sem ti! Jaz sem tisti sosed, ki  je ostal brez hiše, ker mu je novomeška občina porušila brez soglasja oz. nezakonito…Jaz sem tisti upokojenec, ki cele dneve presedi pred blokom oz. računalnikom  in kolnem ta sistem in politike! Jaz sem tisti klošar, ki na Prešernovem trgu prosi za drobiž! Jaz sem tisti rudar, ki je ostal brez službe v Zasavju! Jaz sem tista šivilja, ki je ostala brez službe v Polzeli! Jaz sem tisti delavec, ki je ostal brez dela v Cimosu, v Svet, jaz sem tisti delavec, ki ga je direktor pripeljal na rob obstoja! Jaz sem tisti človek, ki je skočil iz devetega nadstropja! Jaz sem tista mamica, ki mora zjutraj poslati otroka lačnega v šolo! Jaz sem tista stara mama, ki je morala na banki zaprositi za kredit, da bo lahko dostojno pokopala svojega moža! Jaz sem tisti otrok, ki se na dvorišču igra s kamnom, ker mu starši ne morejo kupiti žoge! Jaz sem ti! In bolj kot se trudi izstopati, bolj sodim v kalup revščine! Jaz in moja žena Jovanka, sva postala invalida, zahvaljujoč novomeški občini in Sloveniji za DUŠEVNO TRPLJENJE.  Ne. Ne grem se več «SUPERMENA IN ROBINA HOODA«

JA, JAZ SEM TI!!!! Ne sprašujte me kaj storiti, ker ne vem! Revolucija? Mogoče! Krvava? Zakaj pa ne! Mirna, dostojanstvena? Mogoče nam pa na ta način uspe! Vem le to, da tako ne gre več naprej! 99,9% ljudi umira na obroke, medtem ko elita živi na veliki nogi! Dovolj mi je!!! Sprejmite odločitve, uprite se, vsak na svoj način! Vse kar vas prosim je le to, da ne molčite, da ne sedite doma pred televizorjem, da ne stokate o svojih problemih ob pivu! To je vse kar vas prosim! Bodite ponosni nase, bodite močni, trdni, trmasti, ne stojte nemo ko vidite, da se nekomu dogaja krivica!!! In krivica se dogaja meni, moji ženi, mojim bratom in sestram Romom…Romski svetniki, obiščite kdaj pa kdaj tudi nas Rome in naših otrok, ki živimo v blokih. Tudi mi smo bili in bomo vaši volivci, tudi mi smo revni, bolni, invalidi…tudi mi potrebujemo vašo pomoč. Pridite in tudi nama podajte roko in nam pomagajte iz blata…romska društva tudi vaš predsednik oz. predsednica obiščite nas, ki živimo v blokih in nama pomagajte po svojih močeh…«Zveza Romov Slovenije, Svet romske skupnosti Slovenije in Forum romskih svetnikov Slovenije«, ki zastopate romski interes na državni ravni – PREBUDITE SE! Vesel in srečen bom, če bo tokrat drugače?  »DA ROMSKI PROBLEM V SLLOVENIJI NE BO VEČ PROBLEM«

Lahko noč oz lep dan ti želim, ja, tebi ki to bereš!!! Deli to naprej v kakršne koli obliki le da zaokroži med ljudi!

Opomba: Delno je tudi povzeto!


Kočevje, 18.6.2017


Vaš prijatelj:

Rajko Šajnovič

 



ROMSKA KULTURA V BITI IN NE IMETI

Takole sem klical na pomoč ministra za kulturo RS g. ANTON PERŠAK.

Sedaj pa kličem na pomoč še   Vas, spoštovana ga. Nataša Rojšek, ter vse pristojne organe in inštitucije, ki jim kaj pomeni romska kultura v Sloveniji in v EU in vas obenem  prosim tudi za finančno pomoč?...

Rajko Šajnovič

Trg Svetega Jerneja 2

1330 Kočevje

 

Zadeva: Prošnja za pomoč tiskanje mojih projektov (Založba, tiskarna)…

 

Ministrstvo za kulturo

Maistrova ulica 10

1000 Ljubljana

MINISTER

g. Anton Peršak

 

Spoštovani,

Rajko Šajnovič. Dovolite mi, da vam po tej poti stisnem roko v pozdrav, kot samostojni kulturni ustvarjalec.

Takole kličem na pomoč v javnosti pa je brez koristi?.

 

Sporočilo za vse pristojne organe in inštitucije na področju kulture v Sloveniji pa tudi ZALOŽNIKI, TISKARNE? …

Rajko Šajnovič. Dovolite mi, da vam  po tej poti stisnem roko v pozdrav. Če želite moje sodelovanje se že v naprej veselim. Sedaj vam moram povedati koliko svojih knjižnih  del so že natisnili in že predstavili v javnosti in koliko svojih del oz. projektov imam že končane oz. jih imam še doma in čakajo na ZELENO LUČ?  

Kot pesnik, pisatelj, prevajalec, pravljičar, svobodni umetnik…sem napisal  številna dela: npr.

-        Prva pesniška zbirka: »POT / DROM«  leta 1995,

-        Prva knjiga: »OVI ROM, ROMANO ČHAVORO« (Biti Rom, romski otrok) leta. 2000.

-        Knjigo: »ROMANE VIŠTORJE« (Romske pravljice) leta  2005

-        Prevedel: »DŽILAVANI BUTI I DŽILAVA«  (Poezije in pesmi) FRANCETA PREŠERNA, leta  2006

-        Prevedel pesniško zbirko: »ROMANO ČINGADIBE«   (Romov krik), Lojzeta Podobnika, leta 2007

-        Pesniško zbirko: »RAJKOSKARE DŽILAVA«  (Rajkove pesmi) v soavtorstvu z Lojzetom Podobnikom, leta 2010

-        Prevedel:  »BIBLIJA VAŠU ČHAVORA«  (Sveto pismo za otroke), leta 2011

-         Prevedel pravljico:  »MOJCA POKRAJCULJA«  (MOJCA POKRAJCULJA), leta 2011

-        Prevedel 13 knjižnih otroških pravljic oz. trijezično slikanico v narečju in dialektu Romov na Dolenjskem in trijezični slikovni slovar »SIKAVU PE ROMANE« ( UČIM SE ROMSKO) za starostno skupino od 2 do 3 let od 4 do 5 let od 6 do 8 let

-        Nova knjiga pravljic:  »ROMANO MOTHAVIBE I VIŠTORJE«  (ROMSKE ZGODBE IN PRAVLJICE).

 

DELA, KI JIH IMAM ŠE DOMA IN ČAKAJO NA TISK«

 

-        Nova knjiga: »OVI ROM, MRO ČAČIPE« (Biti Rom, moja resnica)

-        Nove romske pesmi:  »ROMANE DŽILAVA – MRO ŽIVLJENJI«  (Romske pesmi – Moje življenje)

-        Prevod:

          1. »SLOVENSKO BASNI-VIŠTORJA, KA NASTOPINEN ŽIVALJA,

2.   SLOVENSKO NARODNO VIŠTORJE,

3.   SLOVENSKO GADŽIKANO MOTHAVIBE«

1.   (SLOVENSKE BASNI IN ŽIVALSKE PRAVLJICE)

2.   (SLOVENSKE NARODNE PRAVLJICE)

3.   (SLOVENSKE LJUDSKE PRIPOVEDI).

 

-        Prevod:  »DŽILAVA – MUZIKANE MAČKICE«  (PESMARICA – GLASBENE MUCE)

-        »ČHAVORANO KHELIBE«  (OTROŠKE IGRICE) – Rajko Šajnovič

-        Prevod: »ROMANI VIŠTORJA – ROMA, KON HINETE?«  (ROMSKA ZGODOVINA – ROMI, KDO STE?)

-        2. Del:  »ROMANO MOTHAVIBE I VIŠTORJE«  (ROMSKE ZGODBE IN PRAVLJICE) – Rajko Šajnovič

-        »ČHAVORANO STRIPO 1. 2. 3. DELI«  (OTROŠKI STRIP 1. 2. 3. DEL – Rajko Šajnovič

-        »SLOVENSKO – ROMANE ALAVA«  (SLOVENSKO – ROMSKI SLOVAR) – Rajko Šajnovič

-        »DŽILAVA«  (PESMI), ki se pojejo – Rajko Šajnovič

-        Prevod:  »PRINDŽARDE ČHAVORANE DŽILAVA«  (ZNANE OTROŠKE PESMI) – z notami vred

-        Prevod:  »DŽILAVANE – ČHAVORANE DŽILAVA« (PESMARICA – OTROŠKIH PESMI)

-        Prevod in avtor: Rajko Šajnovič.  »ROM HILO AVERAVRESTAR« - ROMANI KULTURA«  (ROM JE DRUGAČEN OD DRUGIH) – ROMSKA KULTURA

-        Prevod in avtor:  Rajko Šajnovič. Verska literatura. Knjiga – »DARA KU DEVEL«  (VRATA K BOGU)

-        Prevod:  Verske literature. Knjiga – »MENI HINO – MARO ŽIVLJENJI« (JAZ SEM – KRUH ŽIVLJENJA) …

      Kratki uvod nekega pesnika:         

Rajko Šajnovič je dobil  kar nekaj pisnih, praktičnih … nagrad oz. zahvale s strani Osnovnih šol iz Šmihela pri Novem mestu in iz Kočevja. Nekaj pa tudi s strani Zveza Romov Slovenije, Foruma romskih svetnikov RS, Urada Vlade RS za narodnosti. Svoja pomembna in dragocena ustvarjalna dela je med drugim, podarjal in še vedno podarja tudi cerkvam oz. župnikom in usmiljenim sestram, romskim pomočnikom …

 Rajko Šajnovič je že leta 1982 že v Novem mestu postavil PRVI in NAJLEPŠI MOST ROMSKE KULTURE do vseslovenskih Romov in Slovenske družbe. Seveda je ravno tako med prvimi Romi v Sloveniji postavil MOST tudi na področju politične participacije že leta 1991 s pomočjo Inštituta za narodnostna vprašanja RS na čelu direktorja g. Mirana Komaca …

 Toliko o mojem aktivnem in ustvarjalnem delu.

 Verjamem in sem prepričan, da se bo od pristojnih organov in inštitucije v Sloveniji na področju pomembne in dragocene »ROMSKE KULTURE V SLOVENIJI» Vendarle USMILIL in da mi bodo omogočili, da bi dali v tisk vsaj nekaj mojih že navedenih projektov, ki jih imam še doma?

 Za sodelovanje in pomoč se vam že v naprej lepo zahvaljujem. opravičujem se vam za vaš dragoceni čas in za morebitne pisne napake!

 

Spoštovani,

 

Moja resnična in žalostna zgodba je še daljša in jo že pozna Vaše ministrstvo, Svet romske skupnosti Slovenije, Urad Vlade RS za narodnosti in v očeh javnosti….Za vaše razumevanje, spoštovanje, pomoč, rešitev in pozitivni odgovor se vam že v naprej prav lepo zahvaljujem. Ne dovolite, da se bo naša romska kulturna dediščina  znašla v ((muzej pozabe).  Govorim za Rome iz Suhe in Bele krajine, Dolenjske in Posavja…

 Kočevje, 14.6.2017

 Rajko Šajnovič

 



LAŽ JE TRPEČA, RESNICA JE BOLEČA

Predsednik Foruma romskih svetnikov Slovenije g. Darko Rudaš – LAŽE. Zakaj? Zato, ker še danes ni izpolnil svojo obljubo. S tem žali, razočara, posmehuje, ponižuje mojo osebnost, dostojanstvo, zato kot Roma, ki nosi v sebi velikega človeka, kot Romskega aktivista oz. najstarejšega in najboljšega, (tako pravijo drugi in ne jaz), Romskega pesnika, pisatelja, prevajalca, pravljičarja in samostojnega borca za Slovenske Rome v Sloveniji in to že 39 let (pomagam Slovenskim Romom in njihovim, predšolskimi in šoloobveznimi otrokom in to vse ZASTONJ!  

Kar je naredil predsednik Foruma romskih svetnikov Slovenije g. Darko Rudaš, pa se uradno imenuje:

 (Kaznivo dejanje goljufije)

FORUM ROMSKIH SVETNIKOV SLOVENIJE!

Sem že poročal o tem, da so mi podelili ob 10. obletnici instituta romskega svetnika v RS s strani Foruma romskih svetnikov Slovenije, PRIZNAJE za pobudo uvedbe romskega svetnika v občinske svete 26. 4. 2013 s uradnim pečatom Foruma romskih svetnikov Slovenije kjer se je lastnoročno podpisal:

PREDSEDNIK FORUMA

ROMSKIH SVETNIKOV

Darko Rudaš

 Najprej mi je Darko Rudaš po e-pošti pisal:

 Spoštovani  g. Rajko Šajnovič,

 Letos institut romskega svetnika obeležuje 10 let obstoja, seveda so še kako sveži spomini na vaš so – prispevek k vzpostavitvi instituta romskega svetnika in Forumu  se tega z vsem spoštovanjem tudi zavedamo. V drugi polovici decembra 2012 ob praznovanju 10 letnice Forum romskih svetnikov v Državnem Svetu RS pripravljamo posvet  »Politična participacija Romov na lokalni ravni«.  To pa bo priložnost, da se vam na svečani prireditvi podeli »ZAHVALNA LISTINA« za vaš velik prispevek pri izgrajevanju politične podobe Romske skupnosti v RS.

 Lep dan,

Darko Rudaš, predsednik Foruma romskih svetnikov Slovenije

Ker nisem imel prevozno sredstvo se nisem mogel udeležiti na navedenem posvetu. Sem se pa predsedniku zahvalil za poslano PRIZNANJE. Obljubil mi je, da se bodo ob priložnosti udeležili sestanka v Kočevju kjer bodo prisotni vsi romski svetniki, Župan Občine, Mediji …da me bodo ob tej priložnosti povabili, da PODPIŠEM ČASTNO LISTINO IN SE VSI SKUPAJ SLIKAMO? Pa to seveda ni bilo res?  Večkrat sem ga opozoril na to oz. spraševal kdaj se srečamo tukaj v Kočevju mi je odgovoril, da enkrat bo in bo in bo. Pa do danes tega še ni bilo? Predsednik g. Darko Rudaš je LAGAL!

Nato mi je nekega dne poslal po e-pošti vabilo oz. spodaj navedeno:

No in zdaj še realizacija najinega dogovora.

V državnem Svetu RS imamo 22. 10. 2015 posvet, sprašujem vas, ali bi se lahko udeležili tega dogodka? in končno sfinalizirali vaše zasluženo priznanje.

 

S prisrčnimi pozdravi,

Darko Rudaš

Seveda sem bil vesel udeležbe tega dogodka. Pisal sem predsedniku g. Darkotu Rudašu, da mi naj pomaga preskrbeti prevoz za ta dan, vabilo in odgovor. A žal zopet ni bilo nič?  Predsednik g. Darko Rudaš je LAGAL!

S tem me je: Razočaral, užalil, posmehoval in ponižal. Starega človeka 69 let. Mojo osebnost in dostojanstvo. Blatil je moje znano ime in priimek. Ponižal si me kot romskega pesnike, pisatelja, prevajalca, pravljičarja, svobodnega umetnika in kot svobodnega borca za ROMSKE PRAVICE.  Ponižal si moje poštenje, pravičnost, dostojanstvo,

človečnost … Globoko si mi je zapustil DUŠEVNO TRPLJENJE …«LAKO TUTE OVI LAČ PREDSEDNIKO« (Lahko je tebe sram predsednik).

 Predsednik DARKO RUDAŠ ne čudim se potem, da je »ROMANO PROBLEMO, BARO PROBLEMO« (Da je Romski problem, velik problem).

 Ne. Ne bom te kaznoval ker nisem »SODNIKO«  (Sodnik). Ne bom te tožil ker nisem  »IZDAJALCO« (Izdajalec). Nasprotno.  »TRE GRIHI TUKE POMEKJO A VAŠU DEVEL PA NA DŽANO?« 

(Tvoje grehe sem ti oprostil a za Boga, pa ne vem)?

 Pa brez zamere?  Jaz nisem ti?  Jaz sem med drugim tudi pisatelj, ki govorimo, pišemo in poročamo le resnična dejstva in ne lažemo.

»MENI HINO ROM I BARO MANUŠ HILO DU MANDE«

(Jaz sem Rom in velik človek je v meni).

Opomba: 

RESNIČNA DEJSTVA

Še to PRIZNANJE nebi nikoli dobil, če nebi jaz povedal oz. pisal predsedniku Foruma romskih svetnikov Slovenije g. Darku Rudašu, da bi bilo lepo, prav in pravično, če bi hodili po poti pravičnosti kot primer, predsednik RS, ki daje najbolj delovnim, aktivnim, ustvarjalnem in zasluženim posameznikom, različna PRIZNANJA, ZAHVALE, POHVALE, NAGRADE s strani Slovenske civilne družbe in to v očeh javnosti. Rekel sem mu tudi to, da bi moral tako narediti:

1.  JOŽKO HORVAT MUC, kot predsednik ZVEZE ROMOV SLOVENIJE,

2.   JANJA ROŠER, kot predsednica SVETA ROMSKE SKUPNOSTI RS

In zakaj?

Odgovor:

Zato ker se je ravno Rom Rajko Šajnovič boril, da bi prišlo do tega. To pa sem storil že leta 1989 oz. 1991 s pomočjo Inštituta za narodnostna vprašanja oz. gospoda Mirana Komaca in s pomočjo bivšega predsednika RS g. Milana Kučana …

Šele po tem mojem pisanju je resnično ta pošteni in pravični korak naredil le DARKO RUDAŠ.

Tako bi morali narediti še:  Jožko Horvat Muc in Janja Rošer pa nista?

Tako bo z vsemi dokaznimi gradivi pisalo v moji novi knjigi:

 »OVI ROM, MRO ČAČIPE«

(Biti Rom, moja resnica)

To je resnična ROMSKA ZGODOVINA IN KULTURA!

VEM, DA MNOGE PREDSTAVNIKE NEROMSKE IN ROMSKE POSAMEZNIKE NA LOKALNI RAVNI IN NA DRŽAVNI RAVNI:

  »ČAČIPE DUHI«

(Resnica boli)

In dokler bo tako bo Romski problem še vedno Problem!

Zavedati se morate, da

»ČAČIPE PRIJE ILI KASNEDE AVI AVRI«

(Resnica prej ali slej pride na dan)

  RAJKO BRAJDIČ ŠAJNOVIČ

PLEMENITI

 Kočevje, 14.06.2017

Rajko Šajnovič

 

 



Romska kultura 2017

Takole sem klical na pomoč ministra za kulturo RS g. ANTON PERŠAK.

Sedaj pa kličem na pomoč še   Vas, spoštovana ga. Nataša Rojšek in vas prosim za finančno pomoč?...

Rajko Šajnovič

Trg Svetega Jerneja 2

1330 Kočevje

 

Zadeva: Prošnja za pomoč tiskanje mojih projektov (Založba, tiskarna)…

 

Spoštovana,

Rajko Šajnovič. Dovolite mi, da vam po tej poti stisnem roko v pozdrav, kot samostojni kulturni ustvarjalec.

Takole kličem na pomoč v javnosti pa je brez koristi?.

 

Sporočilo za vse pristojne organe in inštitucije na področju kulture v Sloveniji pa tudi ZALOŽNIKI, TISKARNE? …

Če želite moje sodelovanje se že v naprej veselim. Sedaj vam moram povedati koliko svojih knjižnih  del so že natisnili in že predstavili v javnosti in koliko svojih del oz. projektov imam že končane oz. jih imam še doma in čakajo na ZELENO LUČ?  

Kot pesnik, pisatelj, prevajalec, pravljičar, svobodni umetnik…sem napisal  številna dela: npr.

-        Prva pesniška zbirka: »POT / DROM«  leta 1995,

-        Prva knjiga: »OVI ROM, ROMANO ČHAVORO« (Biti Rom, romski otrok) leta. 2000.

-        Knjigo: »ROMANE VIŠTORJE« (Romske pravljice) leta  2005

-        Prevedel: »DŽILAVANI BUTI I DŽILAVA«  (Poezije in pesmi) FRANCETA PREŠERNA, leta  2006

-        Prevedel pesniško zbirko: »ROMANO ČINGADIBE«   (Romov krik), Lojzeta Podobnika, leta 2007

-        Pesniško zbirko: »RAJKOSKARE DŽILAVA«  (Rajkove pesmi) v soavtorstvu z Lojzetom Podobnikom, leta 2010

-        Prevedel:  »BIBLIJA VAŠU ČHAVORA«  (Sveto pismo za otroke), leta 2011

-         Prevedel pravljico:  »MOJCA POKRAJCULJA«  (MOJCA POKRAJCULJA), leta 2011

-        Prevedel 13 knjižnih otroških pravljic oz. trijezično slikanico v narečju in dialektu Romov na Dolenjskem in trijezični slikovni slovar »SIKAVU PE ROMANE« ( UČIM SE ROMSKO) za starostno skupino od 2 do 3 let od 4 do 5 let od 6 do 8 let

-        Nova knjiga pravljic:  »ROMANO MOTHAVIBE I VIŠTORJE«  (ROMSKE ZGODBE IN PRAVLJICE).

 

DELA, KI JIH IMAM ŠE DOMA IN ČAKAJO NA TISK«

 

-        Nova knjiga: »OVI ROM, MRO ČAČIPE« (Biti Rom, moja resnica)

-        Nove romske pesmi:  »ROMANE DŽILAVA – MRO ŽIVLJENJI«  (Romske pesmi – Moje življenje)

-        Prevod:

          1. »SLOVENSKO BASNI-VIŠTORJA, KA NASTOPINEN ŽIVALJA,

2.   SLOVENSKO NARODNO VIŠTORJE,

3.   SLOVENSKO GADŽIKANO MOTHAVIBE«

1.   (SLOVENSKE BASNI IN ŽIVALSKE PRAVLJICE)

2.   (SLOVENSKE NARODNE PRAVLJICE)

3.   (SLOVENSKE LJUDSKE PRIPOVEDI).

 

-        Prevod:  »DŽILAVA – MUZIKANE MAČKICE«  (PESMARICA – GLASBENE MUCE)

-        »ČHAVORANO KHELIBE«  (OTROŠKE IGRICE) – Rajko Šajnovič

-        Prevod: »ROMANI VIŠTORJA – ROMA, KON HINETE?«  (ROMSKA ZGODOVINA – ROMI, KDO STE?)

-        2. Del:  »ROMANO MOTHAVIBE I VIŠTORJE«  (ROMSKE ZGODBE IN PRAVLJICE) – Rajko Šajnovič

-        »ČHAVORANO STRIPO 1. 2. 3. DELI«  (OTROŠKI STRIP 1. 2. 3. DEL – Rajko Šajnovič

-        »SLOVENSKO – ROMANE ALAVA«  (SLOVENSKO – ROMSKI SLOVAR) – Rajko Šajnovič

-        »DŽILAVA«  (PESMI), ki se pojejo – Rajko Šajnovič

-        Prevod:  »PRINDŽARDE ČHAVORANE DŽILAVA«  (ZNANE OTROŠKE PESMI) – z notami vred

-        Prevod:  »DŽILAVANE – ČHAVORANE DŽILAVA« (PESMARICA – OTROŠKIH PESMI)

-        Prevod in avtor: Rajko Šajnovič.  »ROM HILO AVERAVRESTAR« - ROMANI KULTURA«  (ROM JE DRUGAČEN OD DRUGIH) – ROMSKA KULTURA

-        Prevod in avtor:  Rajko Šajnovič. Verska literatura. Knjiga – »DARA KU DEVEL«  (VRATA K BOGU)

-        Prevod:  Verske literature. Knjiga – »MENI HINO – MARO ŽIVLJENJI« (JAZ SEM – KRUH ŽIVLJENJA) …

      Kratki uvod nekega pesnika:         

Rajko Šajnovič je dobil  kar nekaj pisnih, praktičnih … nagrad oz. zahvale s strani Osnovnih šol iz Šmihela pri Novem mestu in iz Kočevja. Nekaj pa tudi s strani Zveza Romov Slovenije, Foruma romskih svetnikov RS, Urada Vlade RS za narodnosti. Svoja pomembna in dragocena ustvarjalna dela je med drugim, podarjal in še vedno podarja tudi cerkvam oz. župnikom in usmiljenim sestram, romskim pomočnikom …

 Rajko Šajnovič je že leta 1982 že v Novem mestu postavil PRVI in NAJLEPŠI MOST ROMSKE KULTURE do vseslovenskih Romov in Slovenske družbe. Rajko Šajnovič je obenem tudi najstarejši in kot drugi pravijo, tudi najboljši Romski kulturni ustvarjalec v Sloveniji…

 Toliko o mojem aktivnem in ustvarjalnem delu.

 Verjamem in sem prepričan, da se bo od pristojnih organov in inštitucije v Sloveniji na področju pomembne in dragocene »ROMSKE KULTURE V SLOVENIJI» Vendarle USMILIL in da mi bodo omogočili, da bi dali v tisk vsaj nekaj mojih že navedenih projektov, ki jih imam še doma?

 Za sodelovanje in pomoč se vam že v naprej lepo zahvaljujem. opravičujem se vam za vaš dragoceni čas in za morebitne pisne napake!

 

Spoštovani,

 

Za vaše razumevanje, spoštovanje, pomoč, rešitev in pozitivni odgovor se vam že v naprej prav lepo zahvaljujem. Ne dovolite, da se bo naša pomembna in dragocena romska kulturna dediščina  znašla v ((muzej pozabe).  Govorim za Rome iz Suhe in Bele krajine, Dolenjske in Posavja…

Dovolite mi, da z vašo pomočjo pomagamo vsem Slovenskim VRTCEM in Osnovnim Šolam oz. predšolskim in šoloobveznim romskim in Slovenskim civilnim  otrokom, njihovim staršem in  še mnogo, mnogo drugim…

 Kočevje, 6.6.2017

Rajko Šajnovič

Opomba: Na pomoč kličem tudi ostale organe in inštitucije na področju kulture v Sloveniji in EU…

 



1. MAJ 2017

Dragi prijatelji, draga Slovenija, podarjam vam za spomin to mojo pesmico pod naslovom!

 

1.  MAJ

PRAZNIK DELA!


Tito!

V osnovni šoli,

sem se učil o

Titu.

V šoli sem,

pozdravljal,

»Za Domovino  s

Titom, naprej«

Bral sem knjige o

Titu.

Povsod sem gledal,

viseče fotografije,

Tita.

Pri vojakih so

me učili o

Titu.

»25. MAJA«

Pa mi je

bila najlepša,

Titova parada,

»Dan mladosti«.

In nošenje,

»Titove štafete«

Povsod sem gledal,

Viseče »ZASTAVE«

V Kumrovcu sem,

obiskal, spoznal in videl,

rojstno hišo,

Tita.

V Beogradu na

Dedinje sem,

obiskal, spoznal in videl,

»Grobnico maršala Tita«.

Za mene je

bil in bo

Tito,

velik človek in Partizan,

velik junak,

Vrhovni komandant in Maršal,

velik predsednik in politik,

velik voditelj in komunist,

Tito.

Je in bo ostal v

mojem spominu od

otroških let do

danes.

Mi starejši Romi menimo, da

nam  je bilo takrat,

lepše in boljše v

Titovi,

bivši Jugoslaviji.

 

Kočevje,1.5.2017

 

Rajko Šajnovič

 



Klice na pomoč brez koristi

Takole sem klical na pomoč. Pa mi do danes še niso odgovorili? »LAČ, DA TUMENDE OVI«  (Sram naj vas bo) ker ne želite oz. nimate interesa pomagati našim, romskim predšolskim in šoloobveznim otrokom?  Jaz pa sem vesel, srečen in ponosen, da jim pomagam, da spoznajo pomembno in dragoceno romsko kulturno dediščino njihovih, starših, starih starših in njihovih, prednikov …in to skozi čudovite moje resnične romske zgodbice, pravljice, pesmice…In vse moje pomembne in dragocene projekte jim PODARJAM.

 

Pa brez zamere! 

 

Kočevje, 9.4.2017

 

 

Rajko Šajnovič

Trg Svetega Jerneja 2

1330 Kočevje

 

Datum: 15.3.2016

 

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport

Masarykova cesta 16

1000 Ljubljana

 

Zadeva: Prošnja in klic na pomoč

 

Spoštovani,

 

Me že poznate in ste mi tudi že pomagali, da sem lahko izdal v letu 2015 ROMSKE ZGODBE IN PRAVLJICE. Že decembra 2015 …Sem se tudi že zahvalil. Sedaj pa vas ponovno prosim in rotim, da mi pomagate dati v tisk vsaj eden, dva ali še več pomembne in dragocene moje projekte, ki jih imam doma (v sponki). Rad bi razširil most romske dvojezične kulture. Rad bi prenesel svojo bogato Romsko kulturno dediščino na mlajši rod romske populacije oz. vsem VRTCEM IN OSNOVNIM ŠOLAM, kjer imajo romske učence. Pa ne le za romske šoloobvezne otroke, tudi za ne-romske učence, romskim pomočnikom, pomočnicam, učiteljem, ravnateljem …

Sam si ne znam pomagati, ker aktivno delujem in ustvarjam kot samostojni Romski kulturni ustvarjalec. Zato vas ponovno kličem na pomoč.

 

Z ugodno pomoč, rešitev in odgovor se vam že v naprej lepo zahvaljujem. Opravičujem se vam za vaš dragoceni čas in za morebitne pisne napake.

 

Lep pozdrav iz Kočevja,

 

Rajko Šajnovič

 

  



Praznovanje dan Romov v Kočevju 2017

NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJŠI ROMSKI AKTIVIST ŽE 39 LET V SLOVENIJI JE ROM, RAJKO ŠAJNOVIČ ŽE POZABLJEN! 

 

Svetovni dan Romov v Kočevju, praznovali brez povabila znanega romskega aktivista, (pesnika, pisatelja, prevajalca, pravljičarja, svobodnega umetnika in samostojnega borca za Slovenske Rome, RAJKA ŠAJNOVIČA!

 

 Včeraj oz. 5. 4. 2017 so Romi praznovali Svetovni dan Romov  v Kočevju pa o tem nisem vedel nič oz. nihče me ni povabil? In ravno včeraj sem vprašal ravnatelja Osnovne šole Trg zbora odposlancev g. PETRA PIRCA po telefonu, če oz. kdaj bodo naši Romi praznovali dan Romov v Kočevju? Odgovoril mi je: "POJMA NIMAM O TEM. ROMSKI SVETNIK NI NIČ POVEDAL" ...Lepo in prav bi bilo, če bi me povabili (organizator), To pa je bil glavni predsednik Zveze Romov Slovenije JOŽKO HORVAT MUC, ki je bil tudi prisoten...pred leta nazaj so me vabili skorajda vsi Romi kjer so praznovali svoj praznik. Imam pa svojo osebnost in dostojanstvo, da se nikoli nisem niti ne bom sam od sebe (hvalil, pohvalil, ponižal...brez povabila oz. vabila pa se nisem in niti ne bom udeležil podobne kulturne prireditve ...tudi s strani Osnovnih šol v Kočevju, ki sem jim podarjal svoje pomembne in dragocene projekte za romske in ne-romske učence ...

Javno poročam oz. povem predsedniku Zveze Romov Slovenije g. Jožku Horvatu Mucu, sledeče:

 

Jožko Horvat MUC, zakaj zavajaš javnost? zakaj prekrivaš resnična dejstva? Veš, da obstaja oz. imam pismeni dokaz, da sem 25. marca 1983 leta ustanovil prvo Romsko društvo v Sloveniji in bil tudi prvi predsednik tega romskega društva v Novem mestu. Ko sem takrat bil jaz kot bivši predsednik tega romskega društva v Sloveniji, sem vsakič, ko smo v Novem mestu praznovali Svetovni dan Romov, vedno povabil tudi vas kot goste iz Murske Sobote. Takrat je bil vaš Romski predstavnik pokojni VLADO ROZMAN. Ti pa si takrat le plesal v vaši folklorni sekciji. Igrali smo mali nogomet in se pomerili tudi v streljanju z zračno puško. V kulturnem programu smo si medsebojno dajali tudi praktične nagrade. Kar 8 x smo v Novem mestu pod mojim vodstvom praznovali Svetovni dan Romov. Prvič smo ga praznovali 8. aprila 1982 leta v bivši vojaški kinodvorani v Novem mestu…

Drugo: Dobro veš, da sem jaz bil prvi pobudnik uvedbe romskega svetnika v občinske svete. Sam si bil prisoten na USTAVNEM SODIŠČU in mi osebno čestital. Vse navedeno pa nikoli nisi omenil v očeh javnosti oz. na spletni strani interneta?

Jožko, predsednik Foruma romskih svetnikov Slovenije g. DARKO RUDAŠ je vsaj pošteno priznal v javnosti in mi  je ob 10. obletnici instituta romskega svetnika v RS »PODELIL PRIZNANJE«  In meje že povabil, da pridem k njim, kjer se bom »PODPISAL V ČASTNO LISTINO IN SE VSI SKUPAJ ŠE FOTOGRAFIRALI« Res je, da nisem mogel priti glede posebnih vzrokov. Ta podpis in skupno fotografiranje vseh romskih svetnikov na čelu predsednika pa me še čaka…to je lepo, prav in pošteno. Tako bi moral tudi ti Jožko? Pa do sedaj še nisi? Zakaj se SRAMUJEŠ PRIZNATI RESNIČNA DEJSTVA, JOŽKO?    

 

Lahko bi me ti povabil na navedeno praznovanje dneva Romov in to po telefonu ali po e-pošti?

Res je, da si mi od začetka veliko pomagal glede izdajo moje prve pesniške zbirke »DROM/POT leta 1995,

Knjigo: »OVI ROM, ROMANO ČHAVORO«  (Biti Rom, romski otrok) …

Potem pa nič več?

Vedno sem te imel za prijatelja, Jožko. Sedaj pa te spoštujem, kot Roma in velikega človeka, ki ga nosiš v sebi. Ne spoštujem pa te kot predsednika Zveza Romov Slovenije. In zakaj? Upam, da poznaš odgovor?

Sedaj, ko sem le samostojni romski kulturni ustvarjalec pa mi ne pomagaš nič več? Ne morem se prijavljati na razpise za finančno pomoč na področju romske kulture. Ministrstvo za kulturo RS so mi rekli, da moram biti član nekega romskega društva in potem se lahko prijavim s pomočjo predsednika. Ko pa sem bil član romskega društva v Kočevju pa sigurno veš, kaj se je zgodilo? To ve Ministrstvo za kulturo RS in Svet romske skupnosti Slovenije in sem že o tem poročal na spletni strani interneta…Od sramu in razočaranja, sem odstopil od tega romskega društva…

Sedaj pa ne poznam več prijaznega in poštenega človeka, ki bi mi pomagal dati v tisk vsaj dva moja nova pomembna in dragocena projekta? Imam jih še več. naslove sem tudi že objavil na spletni strani interneta. Zveza Romov za Dolenjsko mi ni nič pomagala? Tudi Bogdana Mikliča, spoštujem kot Roma in človeka. Ne pa kot predsednika…

 

Ne zameri a ti bom povedal resnico, Jožko:

 

»MENI TUKE, POMEKJO TRE GRIHI A

VAŠU DEVLORO PA NA DŽANO?«

(Jaz sem ti oprostil tvoje grehe za

Boga pa ne vem?)

 

»JOŽKO, ŽIHER TU OVI LAČ«

(Jožko, lahko te je sram).

 

V eni izmed mojih novih pesmi, sem napisal še eno pesmico pod naslovom:

 

»KHALAVIBE«

(Laž)

 

»KHALAVIBE HILO TRPLJENJI,

ČAČIPE HILO DUHIBE«

 

(LAŽ JE TRPEČA,

RESNICA JE BOLEČA)

 

Kočevje, 6.4.2017

 

Rajko Šajnovič



8. april Svetovni dan Romov 2017

»SVETOVNO ROMANO DIVE«

(Svetovni dan Romov)

Leto: 2017

 

V Londonu se je leta 1971 na prvem kongresu Svetovne romske organizacije določilo in sprejelo sledeče tri najbolj pomembne in dragocene sklepe:

1. Da se prizna uradni jezik ROM in ne CIGAN,

2. Romsko zastavo, ki je v sredini kolo od voza in

3. Romsko  himno pod naslovom: DŽELEM, DŽELEM..

 

 To je že splošno znano. Romi po vsem svetu praznujejo 8. april Svetovni dan Romov. Kaj pa v Sloveniji?

1.    Niti Zveza Romov Slovenije pod vodstvom predsednika Jožka Horvata Muca,

2.    Niti Svet romske skupnosti Slovenije pod vodstvom predsednice Janje Rošer,

3.    Niti Forum romskih svetnikov Slovenije pod vodstvom predsednika Darkota Rudaša,

4.    Niti Republika Slovenija …

Ne omenjajo oz. prekrivajo resnična dejstva o tem, kdaj, kako in na kakšen način smo Romi prvič praznovali Svetovni dan Romov? Tudi, slavnostni govorniki, niti voditelji ob praznovanju Svetovnega dneva v Sloveniji, povedo oz. omenjajo le to, kot sem že navedel o Londonu iz leta 1971 leta…

Nihče pa ne omenja in ne pove resnična dejstva o praznovanju Romov v Sloveniji in zakaj ne?  Zato, ker jih moja resnica o Romih za Rome močno boli in zato jo prekrivajo …pomembno in najbolj dragocena resnična dejstva oz. vprašanja so sledeča:

1.    Kdaj so Romi v Sloveniji, prvič praznovali »SVETOVNO ROMANO DIVE« (Svetovni dan Romov v kateri Občini, katerega leta?...

2.    Kdaj so Romi v Sloveniji, prvič ustanovili ROMSKO DRUŠTVO v kateri Občini in katerega leta?,

3.    Kdo je bil v Sloveniji prvi Romski predsednik, tega romskega društva,

4.    Kdo je bil v Sloveniji prvi Romski predstavnik?,

5.    Kdaj je bilo v Sloveniji PRVO VSESLOVENSKO ROMSKO SREČANJE oz. v kateri Občini in katerega leta?,

6.    Kdo je bil prvi Slovensko Romski pobudnik za uvedbo romskega svetnika v občinske svete v kateri Občini in katerega leta?

7.    Kdo je bil in je še vedno v Sloveniji, samostojni borec za romske pravice?

8.    Kdo je pomagal Romom in še vedno pomaga že 39 let in to HUMANO oz. BREZ PLAČILA oz. ZASTONJ?

To je bil in je še vedno Slovenski Rom, Rajko Šajnovič, ki sedaj z svojo ženo živi v Kočevju.

 

Zakaj imamo:

1.    Ministrstvo za kulturo RS,

2.    Ministrstvo za šolstvo in šport RS,

3.    Urad Vlade RS za narodnosti,

4.    Ministrstvo za lokalno skupnost RS,

5.    Skupnost krajevne skupnosti, ker živijo Romi,

6.    Državni zbor RS Komisijo za peticije?...

7.    Zvezo Romov Slovenije?,

8.    Svet romske skupnosti Slovenije?,

9.    Forum romskih svetnikov Slovenije?,

10.                      Občine …

 

Vse to in še druga resnična dejstva sem že poročal v očeh javnosti na moji spletni strani interneta pod naslovom:  eDnevnik, slovenski blog pod:  sajnovicBrajdic-PLEMENITI na Facebooku pod naslovom: Rajko Šajnovič in na strani interneta pod naslovom: UPOKOJENCI…

 

Poznamo Romsko zgodovino pod naslovom: OD LEGENDE DO  RESNICE IN ROMI, KDO STE? Znanih avtorjev.

Tudi mnogi MEDIJI oz. novinarji raznih časopisov, radia in TV o tem ne radi ali spregledajo ali pozabljajo ali pa ne smejo poročati oz. pisati o vsem, kar sem navedel?

Govorim o naših, Romih iz Suhe in Bele krajine, Dolenjske in Posavja. Tukaj je prisoten hudi Romski problem in etnocid…zakaj, kako in na kakšen način? Koliko ustanovljenih romskih društev imamo pri nas? Koliko romskih svetnikov imamo pri nas? Koliko romskih pesnikov, pisateljev, prevajalcev, pravljičar in svobodnih umetnikov imamo pri nas? Ali nas v naše, VRTCE IN OSNOVNE ŠOLE, poznajo naši šoloobvezni Romski otroci? Ali jih romski pomočniki oz. pomočnice in učitelji učijo o tem, koliko imamo pri nas teh romskih kulturnih ustvarjalcev?   

Kakšen je vzrok? Kdo je glavni krivec? Kako se dejansko rešuje romska tematika pri nas oz. v Občinskih svetih, komisijah?...

Pri nas je zlasti mlajši rod romske mladine pozabila na pomembno in dragoceno kulturno dediščino naših staršev, starih staršev, prednikov…naš najlepši materin jezik, ki ga že pozabljajo se ga sramujejo ali po domače rečeno: »ROM, ROMEHA VAKERI PU GADŽIKANI ČHIB« (Rom z Romu se pogovarja po Slovensko). Bojim se, da bo pri nas materin jezik oz. romščina v bližnji prihodnosti le še spomin oz. se bo znašla v »POBISTERDO MUZEJI« (Muzej pozabe?). Pomembna in dragocena romska kultura bo le še BOTRA IN BOTER v Muzej pozabe? Bojim se, da se bo pri nas ravno tako znašla v bližnji prihodnosti tudi najlepše praznovanje   »Svetovni dan Romov« v Muzej pozabe?

 

Jaz kot najstarejši 69. letni Romski aktivist v Sloveniji sem narediv že vse, kar se narediti, da in v teh letih do danes, sem pomagal svojim bratom in sestram Romom vse »ZASTONJ«

Sedaj pa naj pomagajo in rešijo še tisti pristojni organi in inštitucije v Sloveniji, tudi Romski predstavniki, ki sem jih že navedel in ki so dejansko zato PLAČANI…Če ne vedo kako se dejansko rešuje romska problematika pa jim predlagam, da se učijo oz. naučijo ob branju oz. mojem dolgoletnem javnem poročanju na že navedeno mojo spletno stran interneta?

 

Pa brez zamere,

 

Vsem Romom želim ob praznovanju 8. aprila Setovnem dnevu Romov v letu 2017, obilo delovnega uspeha, veselja, sreče, zdravja, mir in vse dobro. Ob tej priložnosti vsem Slovenskim Romom podarjam svojo pesmico pod naslovom:

 

SVETOVNI DAN ROMOV

 

Vstanite, Romi,

zakurite ognje,

veselite se,

zapojte, zaplešite!

Muzikantje, zaigrajte!

Ne mislite

na lačne trebuhe,

jutri je še en dan.

Danes pozabite

vse skrbi,

veselite se,

igrajte, pojte,

svoj ples plešite,

Romi…

 

Kočevje, 5.4.2017

 

Rajko Šajnovič



8. april Svetovni dan Romov 2017

»SVETOVNO ROMANO DIVE«

(Svetovni dan Romov)

Leto: 2017

 

V Londonu se je leta 1971 na prvem kongresu Svetovne romske organizacije določilo in sprejelo sledeče tri najbolj pomembne in dragocene sklepe:

1. Da se prizna uradni jezik ROM in ne CIGAN,

2. Romsko zastavo, ki je v sredini kolo od voza in

3. Romsko  himno pod naslovom: DŽELEM, DŽELEM..

 

 To je že splošno znano. Romi po vsem svetu praznujejo 8. april Svetovni dan Romov. Kaj pa v Sloveniji?

1.    Niti Zveza Romov Slovenije pod vodstvom predsednika Jožka Horvata Muca,

2.    Niti Svet romske skupnosti Slovenije pod vodstvom predsednice Janje Rošer,

3.    Niti Forum romskih svetnikov Slovenije pod vodstvom predsednika Darkota Rudaša,

4.    Niti Republika Slovenija …

Ne omenjajo oz. prekrivajo resnična dejstva o tem, kdaj, kako in na kakšen način smo Romi prvič praznovali Svetovni dan Romov? Tudi, slavnostni govorniki, niti voditelji ob praznovanju Svetovnega dneva v Sloveniji, povedo oz. omenjajo le to, kot sem že navedel o Londonu iz leta 1971 leta…

Nihče pa ne omenja in ne pove resnična dejstva o praznovanju Romov v Sloveniji in zakaj ne?  Zato, ker jih moja resnica o Romih za Rome močno boli in zato jo prekrivajo …pomembno in najbolj dragocena resnična dejstva oz. vprašanja so sledeča:

1.    Kdaj so Romi v Sloveniji, prvič praznovali »SVETOVNO ROMANO DIVE« (Svetovni dan Romov v kateri Občini, katerega leta?...

2.    Kdaj so Romi v Sloveniji, prvič ustanovili ROMSKO DRUŠTVO v kateri Občini in katerega leta?,

3.    Kdo je bil v Sloveniji prvi Romski predsednik, tega romskega društva,

4.    Kdo je bil v Sloveniji prvi Romski predstavnik?,

5.    Kdaj je bilo v Sloveniji PRVO VSESLOVENSKO ROMSKO SREČANJE oz. v kateri Občini in katerega leta?,

6.    Kdo je bil prvi Slovensko Romski pobudnik za uvedbo romskega svetnika v občinske svete v kateri Občini in katerega leta?

7.    Kdo je bil in je še vedno v Sloveniji, samostojni borec za romske pravice?

8.    Kdo je pomagal Romom in še vedno pomaga že 39 let in to HUMANO oz. BREZ PLAČILA oz. ZASTONJ?

To je bil in je še vedno Slovenski Rom, Rajko Šajnovič, ki sedaj z svojo ženo živi v Kočevju.

 

Zakaj imamo:

1.    Ministrstvo za kulturo RS,

2.    Ministrstvo za šolstvo in šport RS,

3.    Urad Vlade RS za narodnosti,

4.    Ministrstvo za lokalno skupnost RS,

5.    Skupnost krajevne skupnosti, ker živijo Romi,

6.    Državni zbor RS Komisijo za peticije?...

7.    Zvezo Romov Slovenije?,

8.    Svet romske skupnosti Slovenije?,

9.    Forum romskih svetnikov Slovenije?,

10.                      Občine …

 

Vse to in še druga resnična dejstva sem že poročal v očeh javnosti na moji spletni strani interneta pod naslovom:  eDnevnik, slovenski blog pod:  sajnovicBrajdic-PLEMENITI na Facebooku pod naslovom: Rajko Šajnovič in na strani interneta pod naslovom: UPOKOJENCI…

 

Poznamo Romsko zgodovino pod naslovom: OD LEGENDE DO  RESNICE IN ROMI, KDO STE? Znanih avtorjev.

Tudi mnogi MEDIJI oz. novinarji raznih časopisov, radia in TV o tem ne radi ali spregledajo ali pozabljajo ali pa ne smejo poročati oz. pisati o vsem, kar sem navedel?

Govorim o naših, Romih iz Suhe in Bele krajine, Dolenjske in Posavja. Tukaj je prisoten hudi Romski problem in etnocid…zakaj, kako in na kakšen način? Koliko ustanovljenih romskih društev imamo pri nas? Koliko romskih svetnikov imamo pri nas? Koliko romskih pesnikov, pisateljev, prevajalcev, pravljičar in svobodnih umetnikov imamo pri nas? Ali nas v naše, VRTCE IN OSNOVNE ŠOLE, poznajo naši šoloobvezni Romski otroci? Ali jih romski pomočniki oz. pomočnice in učitelji učijo o tem, koliko imamo pri nas teh romskih kulturnih ustvarjalcev?   

Kakšen je vzrok? Kdo je glavni krivec? Kako se dejansko rešuje romska tematika pri nas oz. v Občinskih svetih, komisijah?...

Pri nas je zlasti mlajši rod romske mladine pozabila na pomembno in dragoceno kulturno dediščino naših staršev, starih staršev, prednikov…naš najlepši materin jezik, ki ga že pozabljajo se ga sramujejo ali po domače rečeno: »ROM, ROMEHA VAKERI PU GADŽIKANI ČHIB« (Rom z Romu se pogovarja po Slovensko). Bojim se, da bo pri nas materin jezik oz. romščina v bližnji prihodnosti le še spomin oz. se bo znašla v »POBISTERDO MUZEJI« (Muzej pozabe?). Pomembna in dragocena romska kultura bo le še BOTRA IN BOTER v Muzej pozabe? Bojim se, da se bo pri nas ravno tako znašla v bližnji prihodnosti tudi najlepše praznovanje   »Svetovni dan Romov« v Muzej pozabe?

 

Jaz kot najstarejši 69. letni Romski aktivist v Sloveniji sem narediv že vse, kar se narediti, da in v teh letih do danes, sem pomagal svojim bratom in sestram Romom vse »ZASTONJ«

Sedaj pa naj pomagajo in rešijo še tisti pristojni organi in inštitucije v Sloveniji, tudi Romski predstavniki, ki sem jih že navedel in ki so dejansko zato PLAČANI…Če ne vedo kako se dejansko rešuje romska problematika pa jim predlagam, da se učijo oz. naučijo ob branju oz. mojem dolgoletnem javnem poročanju na že navedeno mojo spletno stran interneta?

 

Pa brez zamere,

 

Vsem Romom želim ob praznovanju 8. aprila Setovnem dnevu Romov v letu 2017, obilo delovnega uspeha, veselja, sreče, zdravja, mir in vse dobro. Ob tej priložnosti vsem Slovenskim Romom podarjam svojo pesmico pod naslovom:

 

SVETOVNI DAN ROMOV

 

Vstanite, Romi,

zakurite ognje,

veselite se,

zapojte, zaplešite!

Muzikantje, zaigrajte!

Ne mislite

na lačne trebuhe,

jutri je še en dan.

Danes pozabite

vse skrbi,

veselite se,

igrajte, pojte,

svoj ples plešite,

Romi…

 

Kočevje, 5.4.2017

 

Rajko Šajnovič



MATERINSKI DAN 2017

V SPOMIN NA MOJO POKOJNO MAMICO, VERO!

Vsem mamam ob 25. marcu 2017, ko bomo praznovali njihov - MATERINSKI DAN - želim najboljše, najlepše in najtoplejše veselje, srečo, zdravja, mir in vse dobro. Ob njihovem, prazniku PODARJAM vsem mamicam po vsem svetu, dve svoje pesmice pod naslovom:

 

MAMA

Mama je tukaj,
je tam.
Je ponoči, podnevi –
vse letne čase:
pozimi in pomladi,
jeseni, tudi poleti.
Mama je moja,
tvoja in naša.

 

MAMA JE MAMA

Mama je mama,
če je revna,
bogata,
grda ali lepa.

Mama je mama,
če je črna,
bela,
stara ali mlada.

Mama je mama,
če je slepa,
gluha,
suha ali debela.

Mama je mama,
če je dišeča,
smrdeča,
ločena ali poročena.

Mama je mama,
kakršna je,
takšna je;
vedno je mama.

 

Kočevje, 24.3.2017

 

Rajko Šajnovič



En liter belega vina za nagrado

 

ROMSKA KULTURA V SUHI IN BELI KRAJINI NA DOLENJSKEM IN POSAVJA JE VREDNA LE:

»EN LITER BELEGA VINA«

 

1.   dogodek:

Še enkrat bi se rad v svojem imenu in v imenu romskih kulturnikov v Sloveniji, zahvalil in čestital predsedniku upravnega odbora Prešernovega sklada g. Vinko Möderndorfer za prave in resnične besede, ki jih je javno povedal ob Slovenskem kulturnem prazniku 8.2.2017. Zlasti pri nas v Suhi in Beli krajini na Dolenjskem in Posavja, kjer smo kulturniki toliko, da nas lahko na prste ene roke preštejejo celo otroci. Pa še ta naša, romska kulturna dediščini je vedno bolj revna oz. kot sem že napovedal v javnosti se je že našla v MUZEJ POZABE. Jaz, ki sem najstarejši in kot pravijo drugi ljudje, tudi NAJBOLJŠI Romski pesnik, pisatelj, pravljičar, prevajalec oz. svobodni umetnik v Sloveniji ne poznam več prijaznega človeka, ki bi mi pomagal, da bi lahko dali v tisk mojih številnih pomembnih in dragocenih projektov?... Mi ne želimo, da nam postavijo SPOMENIK po smrti oz. čez 100 ali več let, kot so Francetu Prešernu...tudi primer, glede podelitve, UPRAVIČENO - PREŠERNOVO NAGRADO TUDI ROMSKIM NAJBOLJŠIM KULTURNIKO V SLOVENIJI? Hehehe. Saj vem, da je naša, moja ROMSKA KULTURA vredna le EN LITER BELEGA VINA. Hehehe. No to nagrado pa sem resnično dobil že leta 1995 v imenu bivšega župana in Občine Novo mesto  g. FRANCI KONCILIJA za svojo prvo pesniško zbirko POT/DROM. Hehehe…

 

2.   dogodek:

Ob predstavitvi moje knjige: Romske pravljice »ROMANE VIŠTORJE« sem imel predstavitev leta 2005 v otroški vrtec v največjem romskem naselju Žabjak v Novem mestu. Med drugim so bili prisotni bivši in prvi Romski svetnik v Občinskem svetu v Občini Novo mesto, Rom iz Žabjaka g. ROMAN TASIČ, bivši župan Občine mag. g. Boštjan Kovačič in bivši minister za kulturo g. Milan Zver, ki je podaril moje pravljice vsem šoloobveznim romskim otrokom. Najprej je moj bivši urednik iz Založbe GOGA v Novem mestu lepo predstavil mojo knjigo oz. romske pravljice g. Mitja Ličen. Nato je imel pozdravni nagovor g. župan, ki se mi je tudi zahvalil in mi čestital. Po tem pa je imel pozdravni nagovor tudi bivši minister za kulturo g. Milan Zver, ki se mi je ravno tako zahvalil in mi čestital. Sledil je kulturni program šoloobveznih romskih otrok (glasba, petje in ples). In sedaj pa ČUDEŽ! Poleg Občine Novo mesto je bila glavni organizator Osnovna šola Beršljin v Novem mestu oz. učiteljica ga. Magda Jazbec, če se ne motim? Ravno ona me je zelo, zelo razočarala in ponižala. Zakaj? Odgovor: Posebno DARILO je dala županu in ministru. Meni, kot glavni avtor pa:  NI DALA NIČ…verjetno je sedaj že upokojena? Ravno ona? Ki sem njeno Osnovno šolo Bršljin, med prvimi REŠIL IN PODARIL, tudi prvič: Moj, naš materin jezik že leta 1982 pa otroške pesmice, pravljice, romski slovar, prvi Romski časopis BILTEN ROM, Romski časopis in Rimski list…Še več. kako in na kakšen način sem rešil to navedeno šolo in učiteljice na čelu ga. Magde Jazbec glede najhujših problemov in težav s strani romskih šoloobveznih otrok in njihovih staršev pa bom v javnosti poročal naslednjič oz. enkrat sem že v očeh javnosti o tem poročal!

 

BRAVO MESTNA OBČINA NOVO MESTO OZ. SLOVENIJA!

 

Kočevje, 11.2.2017

 

Rajko Šajnovič

 

 

 

 

 

 



Dr. France Prešeren - ZDRAVLJICA - 2017

SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK

 

8. februarja 2017

Prešernov dan!

Uvodne besede:

Mnogi pristojni ljudje tako na lokalni ravni, kot tudi na državni ravni, tudi med Romi in v MEDIJI so verjetno že pozabili, da so: POEZIJE IN PESMIFRANCETA PREŠERNA, prevedeni tudi v romskem jeziku pod naslovom:

»DŽILAVANI BUTI I DŽILAVA«  (POEZIJE IN PESMI).

  Prevedel pa jih je: Rom, Rajko Šajnovič že leta 2006 v Novem mestu!

ZALOŽBA - KARANTANIJA.

V romščino sem med drugim prevedel tudi znano PREŠERNOVO PESEM, ki je postala tudi SLOVENSKA HIMNA. Naslov te pesmi pa je:

ZDRAVLJICA

PAL TRTE BIJANDE,

KOLEGI, MOL MENGE GUDLI,

KA MENGE POŽIVINI ŽILE,

VODŽI JASNO HILI I JAK,

KA ZATOPINI

SA SKRBI,

DU PRSA MUKA IZBUDINI!

 

KONESKE NARPRIJE VESALO

ZDRAVLJICA, PHRALJA, AMEN DŽILAVAMA?

DEVEL MENGERI MENGE DEŽELA,

DEVEL ŽIVINI CELO SLOVENSKO THEM,

PHRALJA SA,

SO MEN GODI HILE

ČHAVE PRINDŽARDE DAJAKERE!

 

DU SOVRAŽNIKI ZURU OBLAKI

RODO NEK LE MENGERO ČALAVI STRILA!

PROSTO, KA HINE VISAKO BRDI,

ANGLE NEK OVI SLOVENSKO KHERIBE;

NEK ZBUDINEN

LENGERE VASTA

PESKE LANCI, KA LENGE JOŠ PHAREDE!

 

EDINO, BAJT, POMIRIMBE,

KU MENDE NEK NAZAT AVEN!

ČHAVORO, SO HILO DU SLAVA,

SA NEK PESKE DEN VASTA,

DA OBLAST

I LAHA ČAST,

KA ANGLE PAL MENGERI OVENA LAST! 

 

Z D R A V L J I C A

 

Spet trte so rodile,

prijat-lji, vince nam sladko,

ki nam oživlja žile,

srce razjasni in oko,

ki utopi

vse skrbi,

v potrtih prsih up budi.

 

Komu najpred veselo

Zdravljico, bratje, č-mo zopet?

Bog našo nam deželo,

Bog živi ves slovenski svet,

brate vse,

kar nas je

sinov sloveče matere!

 

V sovražnike z oblakov

rodu naj naš-ga trešči grom!

Prost, ko je bil očakov,

naprej naj bo Slovencev dom;

naj zdrobe

njih roke

si spone, ki jim teži!

 

Edinost, sreča, sprava

k nam naj nazaj se vrnejo!

Otrok, kar ima Slava,

vsi naj si roke sežejo,

da oblast

in z njo čast,

ko pred, spet naša bosta last!

 

Pred nekaj letih nazaj so mi pošiljali VOŠČILNICE na ta dan na desetine pristojni civilni ljudje,  posamezni Romski predstavniki, tako na lokalni kot tudi na državni ravni in celo iz Avstrije (ROMSKI CENTER)…sedaj pa? Nič hudega. Nisem ne jezen ne razočaran. Saj vem zakaj ne… Jaz pa sem in bom še v prihodnosti pošiljal svoje VOŠČILNICE, vsem kulturnikom v Sloveniji oz. SLOVENIJI! 

To pesmico podarjam za »SLOVENSKO KULTURNO DIVE« (Slovenski kulturni dan),  vsem pristojnim civilnim organom in Romom, ter vsem kulturnikom v Sloveniji.  Želim in voščim vam:

Praznujte veselo, srečno, zdravo in PREŠERNO!

 

Kočevje, 8.2.2017

Romski pesnik, pisatelj, prevajalec, pravljičar in svobodni umetnik:

RAJKO ŠAJNOVIČ

 

 



Mi se mamo radi...

 

ZVEZA PRIJATELJEV ROMSKE MLADINE

SPOMIN

 

Pisalo se je leto 1983. Moji Romski, mladi prijatelji so že leta 1982 bili člani: Prvega ustanovljenega športnega društva  »ROM« Novo mesto (NK – ZELENA GMAJNA) v Suhi in Beli krajini na Dolenjskem in Posavja. Ko sem ustanovil: Prvo Romsko društvo v Sloveniji, kjer sem bil obenem tudi: Prvi predsednik tega romskega društva romskega društva so bili moji mladi Romski prijatelji, obenem tudi vsi člani mojega, našega, romskega društva v Novem mestu oz. v Sloveniji.

Kmalu po tem pa sem bil leta 1983 še ustanovitelj: Zveza prijateljev romske mladine v Novem mestu oz. pri nas, kot sem že navedel.

Za predsednika smo soglasno izvolili Roma: Darkota  TUDIJA iz Šmihela za podpredsednika pa sem bil izvoljen jaz, Rajko Šajnovič.

Sedež:  Majde Šilc št. 2 v Novem mestu, kjer sem takrat živel. Sestanke smo imeli kar v mojem bivšem stanovanju ali na športno igrišče ali v kakšni gostilni. Vsi Romski fantje so bili nezaposleni, socialno, materialno in finančno ogroženi oz. brez pomoči novomeške civilne družbe?  Vse smo delali HUMANO oz. BREZPLAČNO. Prijavil sem svojo Romsko mladino pri: OO ZSMS v Novem mestu pa nas, niso niti enkrat povabili na svoje sestanke? Edina pomoč z njihove strani je bila le v obliki: Tiskanje mojega prvega romskega časopisa pri nas z naslovom: BILTEN ROM, »ROMANE CAJTINGE« (Romski časopis) in »ROMANO LIL« (Romski list) pa kar so mi popravljali slovenski pravopis in mi dajali pisarniške potrebščine…niti enkrat ni nihče od njih, prišel na naše sestanke, čeprav sem jim pošiljal vabila?

Žal smo bili tako rekoč: PRISILJENI IN V CELOTI ODSTOPITI od:  Športnega društva »ROM«, prvega romskega društva v Sloveniji in od Zveze prijateljev romske mladine, šele leta  1989. In največji vzrok je bil:  ker nismo imeli: Novomeške civilne prijateljev mladine in še kaj drugega?

Še danes, ko se piše leto 2017 sem: Vesel, Srečen in  ponosen, da smo ravno v Novem mestu, Romi: POSTAVILI PRVI NAJLEPŠI, NAJVEČJI, NAJDALJŠI, NAJBOLJ DRAGOCENI IN ZGODOVINSKO, NAJBOLJ POMEMBNI: »MOST ROMSKE KULTURE IN POLITIČNE PARTICIPACIJE ROMOV V NOVEM MESTU, OZIROMA V SLOVENIJI«

Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem tistim civilnim in romskim ljudem, ki so imeli: »VODŽI PU ČAČO MISTO« (Srce na pravo mesto) in ki so mi, nam v 39. letih: Skupnega sodelovanja, pomoči, rešitve, skupnega jezika in dialoga, prispevali oz. da so mi, nam, pomagali na takšen ali drugačen način oz. ki so resnično imeli: »BARE MANUŠE DU PESTE« (Velikega človeka v sebi).

To so resnična dejstva. Zato me še danes,  nihče ne mara  od pristojnih civilov in Romov, da mi nihče noče pomagati, da so me pozabili, spregledali, odrinili, ker jih moja resnica še danes: »ZARALE DUHI« (Močno boli)…

Danes, ko sem star že 69 let pa sem še vedno deloven, aktiven, human, ustvarjalen. Vesel, srečen in ponosen sem,da sem: POŠTEN, PRAVIČEN, HUMAN, PRIJAZEN, DOBER, DA NE LAŽEM NE IZKORIŠČAM IN NE PODKUPUJEM SE NIKOMUR. Čeprav mi danes, nihče več od pristojnih civilnih in romskih predstavnikov tako na Lokalni kot tudi na državni ravni nihče več ne pomaga ali me užali ali mi laže ali se mi maščuje, posmehuje in poniža …jaz, sem še bolj aktiven, ustvarjalen. Še bolj se počutim mladega. Še bolj mi s tem nečloveškim ravnanjem dajejo »MOČHI« (Moč). Še več pišem, berem, poročam, objavljam, komentiram, pišem bloge in napisal oz. končal številne, pomembne in dragocene projekte, ki pa mi nekdo ne želi pomagati ne sme ali pa se boji, da bi dali v tisk te moje projekte in da bi javnost izvedela moja resnična dejstva vse od leta 1979 do 2017? Če se motim pa se opravičujem. Kdor pa mi ne verjame mu predlagam, da pride k meni na dom na kavico in se bo lahko sam prepričal, da govorim resnico. Celo NOVINARJI so verjetno že pozabili na mene? Prepričan sem in verjamem, čeprav bo to za mnoge ljudi, ki sem jih že navedel, morda smešno? Ne. To je resnica:

»MOČ IN TO KAR VEM, ZNAM IN ZMOREM« mi nekdo daje od »UPRIJAL« (Zgoraj). Od »DEVLORO ALI LAČHE VILE« (Boga ali dobrih vil).

Zakaj? Zato, ker imava jaz in moja žena Jovanka, radi BOGA, JEZUSA KRISTUSA IN SVETO MARIJO, KI JE JEZUSOVA MAMA IN TUDI NAJINA MAMA. Bog, pomaga »ČORORENGE MANUŠENGE« (Revnim ljudem), če v njega, verujejo? Bog, tudi kaznuje »NAHEL MANUŠEN« (Hudobne ljudi). »Bog, vse vidi, vse ve, greh se delati ne sme« Kajti, verjeli ali pa ne?  Bog, resnično obstaja in Bog, je le eden na svetu. To je božja beseda. Bogu hvala. Amen. Pa:

    

Opravičujem se vam za morebitne pisne napake!

 

SREČNO SLOVENIJA

 

Kočevje, 6.2.2017

 

Rajko Šajnovič



KAJ JE NAREDIL "CIGAN" V SLOVENIJI

Rajko Šajnovič

 

INŠTITUT ZA NARODNOSTNA VPRAŠANJA

Ljubljana, Erjavčeva 26 – Slovenija – Jugoslavija.

Št. 14. 068.R.91

 

Datum: 14. 2. 1991

 

So mi poslali dopis z naslednjo vsebino, citiram:

 

Spoštovani,

 

Inštitut za narodnostna vprašanja pripravlja okroglo mizo o Romih v Sloveniji, na kateri bomo pripravili osnovne značilnosti položaja Romov.

 

Namen okrogle mize je:

-         zbrati dosedanje raziskovalne izkušnje, ugotoviti deficitarna področja, oblikovati podlago za nadaljnje raziskovalno delo;

-         oblikovati strokovno podlago za ustavnopravno varstvo Romov v Sloveniji.

 Prispevke in zaključke okrogle mize bomo objavili v posebnem zborniku.

 

Pričakujemo, da se boste udeležili okrogle mize, ki bo predvidoma 6. marca 1991 in pripravili prispevek…

 

Prosimo vas, da nas o vaši udeležbi obvestite in nam pošljete vaš prispevek do 25. februarja 1991.

 

V pričakovanju vašega sodelovanja vas prisrčno pozdravljamo.

 

Priloga:

-         Okvirni program in seznam udeležencev

 

Ravnatelj

Dr. Miran Komac

 

Opomba:  Takrat ni bilo: NE!

1.    ZVEZA ROMSKE SKUPNOSTI SLOVENIJE,

2.    SVET ROMSKE SKUPNOSTI SLOVENIJE,

3.    FORUM ROMSKIH SVETNIKOV…

 

65. člen  (položaj in posebne pravice romske skupnosti v Sloveniji)

Položaj in posebne pravice romske skupnosti, ki živi v Sloveniji, ureja zakon. Zgodovinsko in resnično pomembno je bilo sledeče:

 

Na tej okrogli mizi sva bila s strani Inštituta za narodnostna vprašanja Slovenije in v imenu romske skupnosti Romov v Sloveniji,

POVABLJENI LE:

Rajko Šajnovič iz Novega mesta, kot predstavnik vseslovenskih Romov in moj že pokojni prijatelj, Vlado Rozman iz Pušče oz. Murske Sobote, kot njihov, predstavnik. Na tej slavnosti okrogli mizi sem,

 PREDLAGAL:

 

»UREDITEV STATUSA ROMOV KOT NARODNOSTI  - OSNUTEK AMANDMAJA K USTAVI REPUBLIKE SLOVENIJE«



Spomin na bivšo Jugoslavijo - TITO

JOSIP BROZ TITO

 

Že v Osnovni šoli, nas je učiteljica, učila o Titu. Tudi na steni zida v šoli smo imeli, obešeno v okvirju, Titovo fotografijo. V Šoli smo, pozdravljali: »ZA DOMOVINO S TITOM, NAPREJ« Bral sem knjigo o Titu. Povsod sem gledal, viseče fotografije TOVARIŠA TITA, visečih na stene zida.  Pri vojakih so nas učili o Titu.  25. maja pa mi je bil najlepši praznik, ko sem na športnem stadionu,  gledal Titovo parado oz. »DAN MLADOSTI« In nošenje,   

 »TITOVE ŠTAFETE« Tudi jaz, kot bivši predsednik, prvega društva »ROM« v Novem mestu oz. v Sloveniji, sem organiziral  enkrat v letu 1983 ali 1984 ali 1985?, da smo skozi največje Romsko naselje ŽABJAK (Brezje), nosili »TITOVO ŠTAFETO« v treh predstavah:  Najprej mladi Romski fant, potem še mlado romsko dekle in kot tretji pa najstarejši že pokojni Rom Valentin Brajdič/TINO. Ob straneh takratne makadamske ceste so stali številni Romi – moški, ženske in otroci, ter nam ploskali. Takrat je filmski režiser Filip Robar Dorin, tudi snemal ta dogodek v svojem filmu: »OPRE ROMA«  (K višku Romi).  V Kumrovcu, sem obiskal, spoznal in videl, rojstno TITOVO hišo. V Beogradu na Dedinje, sem obiskal, spoznal in videl: »GROBNICO MARŠALA TITA«  Za mene je bil in bo »POKOJNI, PREDSEDNIK JOSIP BROZ TITO«  Velik človek in PARTIZAN. Velik JUNAK.  Velik PREDSEDNIK. Velik VODITELJ.  Resnična ZGODOVINA, LEGENDATOVARIŠ TITO je in bo ostal v mojem lepem spominu že od otroških let.                                   

 

Starejši Romi so še vedno mnenja, da nam  je  Romom, bilo takrat, lepše in boljše v bivši TITOVI JUGOSLAVIJI. Čeprav je takrat v življenju Romov, vladala: »DOLGOTRAJNA, TRDOVRATNA IN KRONIČNA REVŠČINA« Naj počiva v miru. Naj mu bo lahka zemlja.

»SLAVA TI TOVARIŠ TITO«

 

Kočevje, 19.1.2017

 

Rajko Šajnovič



Predsednik Foruma romskih svetnikov Slovenije g. DARKO RUDAŠ

Predsednik Foruma romskih svetnikov Slovenije g. Darko Rudaš ni izpolnil svoje dane obljube? Še vedno menim, da je naredil (kaznivo dejanje goljufije). Nisem sodnik, da mu sodim. Nisem tožnik, da bi ga prijavil na sodišču. Spoštujem ga, kot Roma in človeka ne pa kot predsednika Foruma Romskih svetnikov Slovenije. Menim, da njegova laž škodi vsem njegovim romskim svetnikom in vsem ostalim Romom. V javnosti govori lepo a obratno pa dela grdo oz. sramoto za vse nas Rome v Sloveniji. Razočaral me je tudi v tem letu 2017.  Zakaj prav za prav gre? To je že znano v očeh javnosti. Če bi bil jaz neki član romskega društva, Zveze... bi mu dal NEZAUPNICO in predlagal njegov, ODSTOP!

Darko Rudaš, če bereš te vrstice mi ne zameri.  Dobro veš, čeprav tega v javnosti ne boš priznal, da je moja formula vedno bila in vedno bo tudi v prihodnosti:  "Biti pošten, pravičen, deloven, aktiven, ustvarjalen, da skupno najdemo dogovor, pomoč, rešitev, jezik in dialog"  "ŽIHER TU OVI LAČ, KA KHALAVE PHURANE ROME"   (Lahko te je sram, ker lažeš starega Roma)     

Lep pozdrav,

Kočevje,   12. 01. 2017

Rajko Šajnovič


Romi v Suhi in Beli krajini na Dolenjskem in v Posavju

Moja resnična zgodba!

BITI IN NE IMETI

 

 Mnogi ljudje tako na civilni ravni in zlasti na Romski ravni bi na moje mesto že zdavnaj vrgli »PHUDINI DU KARALE«  (puško v koruzo) oz. »odstopili«. Morda bi tudi jaz že zdavnaj odstopil kot Rom Rajko Šajnovič. Ne bom pa nikoli tega storil kot Romski pisatelj. Verjemite mi, če bi kakšna posebna komisija ali Odbor…raziskovali kateri Rom je do sedaj največ pisal bi ugotovili, da je to Rajko Šajnovič. Od leta 1983 do 2016 je Rajko toliko pisal, napisal razne;  »prošnje, pritožbe, poročila, zapisnike, obvestila, pisma, ugovore, pobude, čestitke, voščila, članke o Romih za Rome, Biltene, Revije, časopise, mnenja, stališča, predloge, klice na pomoč, pesmi, pravljice, zgodbe, otroške pesmice, humoreske, recitacije, prevode, knjige, komentarje na spletni strani interneta, bloge na: eDnevnik, slovenski blog – NADZORNA SOBA oz. pod: sajnovicBrajdic – PLEMENITI, na Facebooku pod: Rajko Šajnovič in na spletni strani interneta pod: UPOKOJENCI.…na različne naslove, organe, inštitucije, preko sredstva javnega obveščanja: (Dolenjski list Novo mesto, na radio Studio D v Novem mestu na televiziji VAŠ KANAL v Novem mestu oz.  tako na lokalni ravni kot na državni in Evropski ravni, da sigurno spadam v »Rekordno Dinosovo knjigo od Romskih pisateljev v Sloveniji« To so »Resnična dejstva« in to je »Pomembno in dragoceno delo, ki se lahko samo pohvali« Kajti moja formula ni nikoli bila in nikoli ne bo, da bi »Sam sebe pohvalil« Izjema je le v takšnih primerih, ko se moram predstaviti in povedati svoj življenjepis. Tudi v tem se »Razlikujem od naših Romov« Že kot otrok sem si namreč želel, da bi bil »Drugačen od svojih romskih prijateljev« In hvala Bogu ta želja se mi je uresničila. Poznajo me, da »HARI VAKERO A BUT BUTI KERO«  (Malo govorim a veliko delam). Poznajo me, da »MA HILI TREMA«  (Imam tremo) v javnosti oz. pred javnim nastopom, pred mikrofonom, pred kamere. Poznajo me, da »HINO LAČHO«  (Sem čustven). Poznajo me, da »RADO POMOZINO MANUŠESKE, AKO TEŠTI I AKO DŽANO«  (Rad pomagam človeku oz. sočloveku, če zmorem in znan). Moj najljubši predmet in hobi pa je že od otroških let  »KEDIBE I PISINI«  (Branje in pisanje),  »UMETNIŠKO VASTANI BUTI«  (Umetniška ročna dela), »POMOZINI ČORORESKE MANUŠESKE«  (Pomagati revnim človekom),  »POMOZINI ČHAVORENGE DU ŠOLA«  (Pomagati šoloobveznim otrokom),  »RADO ŠENKINO MRI ROMANI BUTI«  (Rad podarjam moja romska dela), »AKO PISINO SAMO JEK PROŠNJA MANUŠESKE, MENI HINO VESALO I BAJTALO«  (Če napišem le eno prošnjo človeku, sem vesel in srečen), »RADO MOTHAVO ČAČIPE«  (Rad povem resnico)… In to je morda vzrok ker preko sredstva javnega obveščanja in zlasti na moji spletni strani pišem »Mojo resnico, resnico moje žene Jovanke in resnico o Romih za Rome« Ogovarjajo me, da imam »PREDUGAČKO ČHIB«  (predolgi jezik)…morda ali verjetno sem se zaradi tega mnogim pristojnim Civilom in pristojnim Romskim predstavnikom…«ZAMERINDŽO?«  (Zameril)«? Morda sem mnoge izmed njih razočaral ali morda celo spravil v zadrego, sramoto…morda sem si na ta račun pridobil namesto »Zahvale, pohvale, priznanje, napredovanja, nagrade«…«Politično in sovražno maščevanje«? Mnogi ljudje tudi med Romi so mi »FAFŠNO« (nevoščljivi)…in ravno zaradi mojega javnega pisanja mnoge pristojne ljudi tako na civilni kot tudi na Romski strani »MRO ČAČIPE« (Moja resnica),  »ZARALE, ZARALE DUHI?«  (Zelo, zelo boli?) Če sem s mojim pisanjem in resnice preko sredstva javnega obveščanja kogar koli razočaral in…se vsem javno »OPRAVIČINO«  (Opravičujem),  namesto, da bi bilo ravno »ZOBARJANDO?« (Obratno)?  Vsi bi se morali zavedati, da »PISATELJNO«  (Pisatelj) ne more biti »SAKON MANUŠ«.  (Vsak človek). In vsak pisatelj bi moral »VAKERI, MOTHAVI, PISINI«  (Govoriti, povedati, pisati), «PU ČAČIPE«  (Resnična dejstva). »DŽOKA HILO ČAČE I KAVA HILO ČAČO DROM«  (Tako je prav in to je prava pot). »MANDE PA DUHI, KA PE NA KERI ČAČE«,  (Mene pa boli, ko se ne dela prav), »DUHA MA KHALAVIBE, NAHALIPE, NORČIBE, KRŠITVA MANUŠESKARO ČAČIPE I OVI FRAJ«…  (Boli me laž, ponižanje, posmehovanje, kršenje človekovih pravic in svoboščin)…«KAVA NAJ ČAČO DROM«.  (To ni prava pot). Boli me »AKO PE KON KANINI ČINI ROMESKE«  (Če se kdo podkupi Romu) na mačehovski oz. »NORČLJIVO I KHALAMNO NAČINO«  (Žaljivi in lažni način). Zaradi tega ker smo pisatelji pošteni in pravični nas nebi smeli »SOVRAŽINI«  (Sovražiti) ali celo »MARI«  (Pretepsti) ali se od nas »KERI NORCI«  (Delati norca). To ni lepo in prav. To ni pošteno in človeško, to nas »DUHI DU VODŽI« (Boli v srcu). Saj smo tudi pisatelji »MANUŠA«  (Ljudje). Pisatelji moramo biti dejansko s srcem, dušo in telesom. Imeti moramo dobre volje, veselja in tudi sreče. To pomeni, da smo dejansko sposobni, da vemo, znamo in zmoremo kar mnogim drugim ljudem ni dano. Mene sosedje in celo njihovi otroci ogovarjajo in rečejo: »RAJKO, SAMO PISINI«  (Rajko, samo piše). Znano je, da so mnogi naši Romi zlasti na Dolenjskem; »NA PISINANE, PU JEKAŠ PISINANE, NA ŠOLINDE, NA SIKADE, NA DŽANDE, I ANDRE NAJ MOČHI«  (Nepismeni, pol pismeni, nešolani, neizobraženi, nevedni in notranje nemočni) Za številne naše Rome pomeni »PISINI I KEDI«  (Pisanje in branje),  «PHARO SAR GODI BAR«  (Teža kamna). Komajda napišejo kakšno pismo v kratkih stavkih. In pravijo, da jim, to »NIČ NAJ DU KORIST«  (Nič ne koristi). Mnogi posamezniki med Romi so po jeziku kot govorijo po domače »VAKERI SAR GODI SODNIKO«  (Govori kot Sodnik). Le branje in pisanje jim »NA DIŠINI«,  (Ne diši), to jim je  »NARPHAREDE«  (Najtežje). Ne boste verjeli? Pa je res. Pisanje in branje za naše Rome pomeni, da »PEČI I DUHI DU JAČHA I DU ŠERO«  (Pekoče bolečine v očeh in bol v glavi). Primer, po naših romskih običajev je ob srečanju  ali ob obisku na dom takšna navada:  Namesto, da bi drug drugemu zaželeli in pozdravili »LAČHO JUTRO, LAČHO DIVE, LAČHI RAT, LAGAŠNO RAT, DEVLEGA IN DŽA DEVLEHA«  (Dobro jutro, dober dan, dober večer, lahko noč, zbogom in pojdi z Bogom),  bodo rekli takole:  »KEV DŽAJ, KAJ HINEHE, SO KERE, SO HINE, HILO SO NEVO, HILO ZARALE TATO, HILO ZARALE ŠIL IN…«  (Kam greš, kje si bil, kaj delaš, kaj je bilo, kaj je novega, je zelo vroče, je zelo mrzlo in…) Primer, jaz pišem na računalnik. Kdor koli bo prišel k meni v stanovanje od Romov – moški, ženska ali otrok - bo rekel ali rekla takole: »SO KERE?«  (Kaj delaš?),  »PISINE?«  (Pišeš?), nekaj trenutkov me bodo gledali kako pišem in mi pravi/jo: »VAVIK PISINE?«  (Vedno pišeš?),  »NA DUHEN, TU JAČHA?«  (A, te ne bolijo oči?)  »MENI, KA SAMO HIKO TUTE, VEČ MA DUHEN JAČHA I ŠERO«  (Jaz, ko te le gledam, me že bolijo oči in glava). In že gredo ven. Ven na čisti zrak. Jaz pa se le nasmejem ker sem sam Rom in v celoti poznam naše romske navade in običaje pa tudi »NISKO KULTURA« (Nizko kulturno raven) in to delam že 39 let.…Skratka in na skrivaj so nam nevoščljivi, ker vemo, znamo in zmoremo  in marsikdo bi bil rad  »PU MRO, MENGARO MISTO«  (Na moje, naše mesto). Po drugi strani pa so ravno takšni, ki so nam nevoščljivi, nas bodo v javnosti ali v prisotnosti večje število ljudi »KERENA PE NORCI, ASENA PE I MENDE DIKEREN VAŠU DILINE« (Se delali norca od nas, se nam bodo posmehovali in nas imeli za bedaste). Gre namreč za njihovo notranjo nevednost in nemoč. Ker po svoji lastni presoji želijo biti »NARHEDE MIRSKO NARHEDEREDE«  (Najboljši med najboljšimi). Če na drug način tega ne zmorejo potem pa so takšni le »PU ČHIB«  (Po jeziku)…Jaz kot Romski pisatelj sem pač takšen kakršen sem. Vesel, srečen in ponosen sem na to, da vem, znam in zmorem. In zato nisem kriv. Brez pisanja in branja bi bil »NASVALO«  (Bolan). Če bi bilo lahko biti resnični, dejanski, delovni, ustvarjalni, humani in aktivni  pisatelj, verjemite mi, da bi bilo med Romi večje število Romskih pesnikov, pisateljev, prevajalcev, svobodnih umetnikov, športnikov, glasbenikov, pevcev, recitatorjev in…takrat bi bil jaz »VESALO, BAJTALO I PONOSNO« ( vesel, srečen in ponosen). Zato naši Romi potrebujejo širšo Slovensko, družbeno, civilno pomoč. Res je, da so naši Romi naredili »KORAKO ANGLE«  (Korak naprej) a lahko bi naredili »JOŠ BUTERI«  (Še več)?   Nekoč sem mislil, da so »PISINANE«…  (Pesniki)…  »BERVALE MANUŠA?«  (Bogati ljudje?)  Pa sem se zmotil. Ni res. Ja lahko so, to »GADŽE I RAJA«  (Kmetje in gospoda). Ne pa mi Romi? Čeprav nas je toliko Romskih ustvarjalcev, da nas lahko vsak otrok zna prešteti na »PU PET PRSTI PU PU JEK VA« (Na pet prstov ene roke),  smo pa zelo pomembni in dragoceni na področju romske kulture in kulture večinskega prebivalstva v Sloveniji. Za vedno bomo ostali znani v resnični zgodovini in kulturi. Res pa je, da smo najbogatejši po in v »VODŽI I DU MENGARO BARO MANUŠ DU MENDE«  (Srcu in v našem velikem človeku v notranjosti). Danes, ko se v Sloveniji srečujemo v kriznem socialnem in gospodarskem položaju oz. v »ČORORIPE«  (Revščini), igra glavno vlogo »LOVE« (Denar). Nekateri ljudje ga imajo »BUT«  (Veliko) nekateri pa »HARI«  (Malo). Eni so bogati drugi so revni. In vedno več je revnih?  Pa ne bom o tem komentiral?  Dejstvo je, da bi danes naredili mnogi ljudje marsikaj za lastne koristi, cilje in namene oz. za »LOVE«  (Denar)? Tako so se naučili od Civilov tudi mnogi Romi. Pa za to niso krivi. Kajti vsak človek se znajde kot ve, zna in zmore po svojih močeh. Eni na pošteni način, drugi pa…res pa je, da imajo danes večje »koristi in veljave« nepošteni kot pa pošteni ljudje? Če bi bil jaz OBLAST bi postavil Zakon pod naslovom: »OBRATNO«? Pa kaj moremo? Nas »ČORORA I POŠTENO MANUŠEN NA MARINEN«  (Revne in poštene ljudi ne marajo)? Posebno pa ne marajo mene, ker pomagam Romom že 39 let. Spominjam se besede bivših prejšnjih županov in… Mestne občine Novo mesto:

1.        Župan je rekel: »Romi niso avtohtono romsko prebivalstvo«,

2.        Župan je rekel: »Rom je vreden le »En liter vina« Za nagrado gre. Kajpak.

3.        Župan je rekel: »Ne bom govoril proti Romom, ker so me izvolili«,

4.        Župan je rekel: »Rome je treba s palico.

Vidite spoštovani bralci. Ravno zaradi takšne moje javne resnice o Romih in na račun Romov me pristojni ljudje ne marajo? Še več. So me tako rekoč kot romskega ustvarjalca, kot romskega invalida, kot Roma in človeka;  »POBISTERDE, NA HIKEN, IZKHOSLE, TURNINDE« (Pozabili , spregledali, izbrisali, odrinili) na stranski tir krivic in kršitve mojih temeljnih človekovih pravic in svoboščin, človeka nevredno življenje in posledično zapustili »Duševno trpljenje« In zato mi noče nihče več pomagati kaj šele rešiti moje težave in probleme? Še tisto mi ne dajo kar so mi nezakonito vzeli in kar mi pripada? Govorim namreč o mojih  številnih  socialnih problemov in bolezni? Dvanajst  let sem se boril za svoje pravice. Izčrpal sem že vse svoje znane poti – in izčrpal tudi sam sebe, tako na lokalni ravni kot na državni in Evropski ravni. Brez koristi? Brez pomoči? Brez rešitve? Sam si pomagam kot najbolje vem, znam in zmorem. Verjemite mi, da je težko življenje romskega invalida, romskega ustvarjalca, Roma in človeka Rajka Šajnoviča. A kljub temu vztrajam, sem dobre volje, rad igram na »RAMONIKE I KITARA«  (Harmoniko in kitaro), rad »DŽILAVO I KHELO«  (Zapojem in zaplešem), rad »ŠUNO MUZIKA«  (Poslušam glasbo),  rad »PE VESELINO I HECINO, DU LAČHI DRUŽBA« (Veselim in pošalim v dobri družbi), sem »VESALO MANUŠ«  (Vesel človek),  še raje pa »PISINO PU RAČUNALNIKO«  (Pišem na računalnik). Pred nekaj letih nazaj sem pisal tudi »PU CELO DIVE I PURAČE«  (Po celi dan in noč). Sedaj pa ne več toliko. Vzrok je »DUHIBE, REVMA«  (Bolečina, revma). »KANA HILI MRI BUTI DISAVI« (Sedaj je moj delovni dan takšen): »NARPRIJE PE AZDI MRI ROMNI JOVANKA«  (Najprej vstane moja žena Jovanka)  »ZUTRA, KA HILI URA OSAM«  (Zjutraj, ko je ura osem), »KARAVI KAFA I MANDE IZBUDINI«  (Kuha kavo in mene zbudi), medtem, ko čakamo na kavo, »PE THOVAMO, HAROVAMO, URAVAMO I PODENAMO«  (Se umijemo, počešljemo, oblečemo in obujemo).  »KAFA VEČ HILI KARADI, PIJAMO I SAMO MENI PUŠINO«  (Kava je že kuhana, jo pijemo in le jaz  kadim). Nato Jovanka, »POSKEDI PU POSTELJA, POMITINI I ČISTINI«  (Namešča posteljo, pometa in počisti),  »KARAVI«  (Kuha). Veliko ji pomagam tudi jaz. Nisem le njen, mož temveč tudi pomočnik, skrbnik, negovalec…ker hodi na dve bergli in na hojico na štirih kolesih zaradi revmatičnih obolenj… Jaz pa že začnem pisati na računalnik. »OB ŠESTI DŽI TRIN POPODNE«  (Ob šestih do treh, popoldan). Seveda vmes tudi jem »KOSILO I VEČERJA« (Kosilo in večerjo),  vsaj za »JEKAŠ URA DŽAV AVRI PU ZRAKO«  (Pol ure grem ven na zrak), nekaj časa  »PHIRO ODŽA I KORDE«  (Hodim sem ter tja) »KERO TALAVADBA«  (Telovadim), da se »RAZGIBINO« (Razgibam)  »POMITINO«  (Pometam), rad imam razne »ROŽICE DU PIRORJA« (Rože v lončkih), ki jih imam »KHERE«  (Doma), se z njimi »VAKERO SAR GODI MANUŠEHA«  (Pogovarjam kot s človekom), jih »ČISTINO I PANI ČHORO DU LENDE, DA NA RATINEN ŠUKE«  (Čistim in zalivam, da se ne posušijo). Že od otroških let imam rad domače živali. V Novem mestu sem imel  »PHRE NARHEDE KOLEGA«  (Svojega najboljšega prijatelja), to pa je »DŽUKEL, KA LESKE HINE ANA TARZAN«  (Psa, ki mu je ime Tarzan). Z njim, sem se ravno tako pogovarjal kot s človekom. »TARZANOSKE DAV HAL I PIJI PANI«  (Tarzanu, sem dal jesti in piti vodo), potem sem ga  ), »THOVO DU BANA« (Umijem v večjo posodo)., potem sem ga počesal…Imeli smo kar »TRIN MAČKICE«  (Tri Mucke), ki sva jih imela  ravno tako rada in poskrbeli, da niso bili ne lačni ne žejni. Rad imam tudi »ČIRIKLJOREN«  (Ptičke), ki na hitro priletijo na okenske police, kjer jim damo »DU ŠALICA PIJI PANI I ZDRAVAN LENGE DROBINO MARORO, DA HAN«  (V skodelico piti vodo i zraven jim podrobim kruh, da jedo). Celo sosedovi psi in kužki, ter mucke prihajajo k nam ker vedo, da imava na dvorišču vedno posodo z vodo in ostanke hrane, ali »THUDORO I MARORO«  (mleko in kruh). Ne boste verjeli? Pa vendarle je res. Nekatere mucke in psi so mnogokrat »RANIMBE«  (Ranjeni) a ne bom komentiral zakaj, kako in na kakšen način, da se nama nebi sosedi maščevali.  In jaz sem obenem bil njihov, »ŽIVALSKO DOKTORI«  (Živino zdravnik). Zavedati se moramo, kaj pomeni beseda »ZAŠČITINI ŽIVALI?«  (Zaščita živali?). »I ŽIVALI HILE SAR GODI MANUŠA SAMO, DA NA DŽANEN VAKERI«  (In živali so kot ljudje le, da ne znajo govoriti). Takšen človek, »KA MARI ŽIVALI, HILO NAHEL MANUŠ« (Ki tepe žival, je hudoben človek). »A KOVA MANUŠ, KA DIKERI ŽIVALIN RADO, HILO LAČHO MANUŠ«  (A tisti človek, ki ima rad živali, je dober človek). »DISAVE LAČHE MANUŠE I ŽIVALJA SPOŠTOVINENA I DIKERENA RADO«  (Takšnega dobrega človeka bodo tudi živali spoštovali in imeli radi)…Več o domačih živalih sem napisal tudi zgodbo, ki jo bom objavil ravno tako na svoji spletni strani. Na koncu bi dodal še sledeče zaključke: Ker mi nihče več noče ali ne želi pomagati tudi na področju pomembne in dragocene romske kulture ne s strani Civilne družbe kot nekoč v preteklosti; Založniki, sponzorji, Urad za narodnosti, Ministrstvo za kulturo…ne s strani romskih društev, Zveze Romov Slovenije, foruma romskih svetnikov v Sloveniji in ne Sveta romske skupnosti RS? No. Da me ne bodo ogovarjali, da lažem…Res je, da sem v letu 2008 prejel denarno pomoč s strani Komisije za materialna vprašanja in prošnje pri Svetu romske skupnosti RS v višini  100 EUR. Ne vem zakaj mi ne želijo pomagati, da bi v javnosti predstavili vsaj še eno mojo pesniško zbirko…poleg vseh projektov, ki jih imam še doma in ki sem jih javnosti že predstavil? Kakor koli že jaz še vedno aktivno ustvarjam. Da mi pristojni civilni in Romski »Organi« nočejo pomagati, da so me spregledali, odrinili in…nič hudega. Če me bolj preganjajo oz. me mrzijo, sovražijo in se mi kruto maščujejo…nič hudega. Da gre morda celo za politično ozadje oz. dejanje? Nič hudega. Marsikaj pomembnega in dragocenega vem, znam in zmorem kar mnogi o tem le »SANJINEN«  (Sanjajo). Imam nadnaravno moč in pomoč. Ker verujem v »DEVLORO«  (Boga) ker imam rad Boga in Bog, ima rad mene. In Bog mi pomaga. Vse kar delam, delam s božjo pomočjo. In le Bog, ve kako mi je Romu in človeku. In sedaj sem se odločil, da bom vse, to kar vem, znam in zmorem prenesel na svoji spletni strani. In presodite sami. Ocenite sami. Me pokarajte ali pohvalite? Pravico imate do komentarje. Skratka svojo Romsko kulturo; romske pesmi, pravljice, zgodbe, otroške pesmi, prevode, otroške igrice, humoreske, uganke, svoja mnenja, stališča, vprašanja, predloge in…Res pa je, da imam še vedno probleme glede Slovenskega jezika oz. pravopisa, dolge ali predolge stavke, pisne napake in…prosim, da mi za moje napake ne zamerite. …to bom delal ker rad pišem. Ker rad pomagam. Ker ima javnost pravico izvedeti kaj pomeni biti Romski ustvarjalec, kaj dela, ustvarja, kako na kakšen način, kaj dejansko pomeni resnična Romska zgodovina in kultura, izvedeli boste vse o Romih nekoč, danes in v prihodnosti..Lahko se boste naučili tudi »ROMANI ČHIB«  To kar sem sedaj napisal, govorim le za Rome iz Suhe in Bele krajine, Dolenjske in Posavja, kjer je še vedno »Romski problem, problem« Romi iz Murske sobote, Gorenjske, Ljubljanske okolice, Maribora …pa so bolj uspešni tako na kulturni kot tudi na politični ravni. V tem se razlikujemo, (navade, običaje, kulturi  in zlasti v lastnem materinem jeziku, (medsebojno se sporazumemo v komuniciranju le v Slovenskem jeziku) …

Upam, da sem vas  vsaj malo potolažil, razveselil, vam povedal kaj novega, odgovarjal tudi na vaša vprašanja in…

 »ŽELINO SARENGE MANUŠENGE, GADŽENGE I ROMENGE«  (Želim vsem ljudem Kmetom oz. Civilom in Romom),  »BUT USPINDI BUTI,, VESELI,, BAJT, SASTIPE, MIRO I SA LAČHIPE«

 (Obilo delovnega uspeha, veselja, sreče, zdravja, mir in vse dobro).  Ter ZDRAVO IN SREČNO NOVO LETO 2017.

 

Kočevje, 6.1.2017

Rajko Šajnovič



5. - HIŠA STRAHOV

5. del – HIŠA STRAHOV!

 

Leto: 2011

 

NOVA SELITEV RAJKA IN JOVANKE ŠAJNOVIČ

 

ROMSKO NASELJE ŠMIHEL

 

Splošno znano je, da sem Mestno občino Novo mesto, Republiko Slovenijo, poslance Evropske unije v Sloveniji, medije…dvanajst let prosil, rotil, klical na pomoč, da bi dobil primerno stanovanje kjer koli v Sloveniji. Žal sem vedno in povsod s strani pristojnih organov in inštitucij naletel na gluha ušesa. Seveda je v teh letih ostala posledica bolezni v neprimernem stanovanju brez pomembnih sanitarij v romskem naselju z naslovom Šmihel 74 oz. Pot v gaj 24: vlaga, mraz, plesen, smrad, curljanje in kapljanje v času deževja, poplava v bivalnih prostorih. Neprimerno je bilo tudi okolje: smrad, kričanje, ropotanje itd. Tega še nisem javno povedal: razočarali so me tudi nekateri posamezni sosedi Romi in njihovi otroci:  čudne navade, običaji oz. njihova nizka kulturna raven. Dovolj bo, če povem, da so z zračno puško streljali namesto v papirnato tarčo v domače živali: mačke in mucke, pse in kužke ter celo v mimoidoče Romkinje so ranili v nogo).

Nezdravo stanovanje in okolje je povzročilo, da je prišlo pri meni in moji ženi do poslabšanja zdravstvenega stanja oz. invalidnosti (revmatična obolenja – hrbtenica, ramena, vrat, kolki, noge, kronična obolenja)… zdravljenja v zdravstvenem domu in bolnišnici, operacijskih posegov tako v Novem mestu kot na kliničnem centru v Ljubljani. Pristojna civilna družba nam je zapustila nepozabljeno duševno trpljenje. Mnogi CIVILI bi zahtevali »visoko denarno odškodnino za duševno trpljenje«, Rom pa lahko o tem le »SANJINI« (sanja)  

 

SKUPNI DOGOVOR

 

Moja žena Jovanka je bila mnogokrat v bolnišnici na zdravljenju v Novem mestu: na internem oddelku stare bolnišnice, na pljučnem oddelku, na očesnem oddelku, na kirurškem oddelku na ginekološkem oddelku in nazadnje na nevrološkem oddelku. Na tem oddelku mi je oddelčna zdravnica povedala za bolezen oz. diagnozo moje žene. Napotila me je na pogovor k socialni delavki v bolnišnico. Med drugim sva se pogovarjala tudi o slabem oz. neprimernem stanovanju, ki je bilo zelo škodljivo zame in mojo ženo Jovanko, ter o možnosti bivanja v drugem primernem stanovanju. Socialno delavko sem prosil, možnosti za primerno bivanje oz. stanovanje: (drugo primerno socialno oz. občinsko neprofitno stanovanje v bloku ali v neki starejši, prazni kmečki hiši ali v praznem vojaškem stanovanju ali v nekem domu starejših občanov kjer koli v Sloveniji. Edina možna rešitev po mnenju socialne zdravstvene delavke je bila »DOM STAREJŠIH OBČANOV«. Socialna delavka je poslala prošnje na razne naslove domov za starejše občane.

 

Nekega dne mi je, hvala Bogu, povedala, da je dobila en pozitivni odgovor za sprejem v domu starejših občanov: »DOM DANIELA HALASA VELIKA POLANA« v Prekmurju. Tako sva se jaz in žena Jovanka s pomočjo socialne zdravstvene delavke in Centra za socialno delo Novo mesto odločila za sprejem v nov dom. Lahko bi šla takoj z rešilnim vozilom. Rekel sem, da bom šel, takoj ko pride žena iz bolnišnice, da bova šla skupaj. Ko je žena prišla domov, sva začela s pakiranjem. Začela sva se pripravljati za izselitev, pakirati potrebno pohištvo oz. vse, kar sva imela v tem neprimernem stanovanju: posodo, posteljnino, pohištvo, balkonske oz. okenske  rože v lončkih … vse sva dala sestri Antoniji. Tudi svojega najboljšega domačega prijatelja PSA TARZANA, ki sem ga moral z žalostnim srcem zapustiti. Kot mi je kasneje povedala sestra, je naš Tarzan čakal skoraj en mesec na običajnem mestu. Čakal je na naju, misleč, da se bova vrnila domov kot običajno, pred vhodnimi vrati stanovanja, na svojem mestu zunaj pred utico, ki sem jo ročno naredil in oblikoval za njega, in pred zunanjimi vrati na dvorišču. Le ležal je in čakal, da ga pokličeva jesti, piti, počesati, hoditi na sprehod kot poprej. Skorajda nič ni jedel od žalosti, šele po enem mesecu se je končno privadil na mojo sestro, ki je skrbela zanj. Vedno je v neposredni bližini sestre Antonije in povsod jo spremlja. Zahvaljujem se Društvu za zaščito živali v Novem mestu, ki so mi pomagali, da moj Tarzan ni bil lačen, tudi sedaj, ko stanujeva v Kočevju. Rad bi ga imel pri sebi v tem stanovanju.  Pa ne morem, ker ni ustreznega prostora v bloku. Moj Tarzan je že star, ubogljiv, pameten »kot človek, le da ne zna govoriti«. Za vedno bo ostal v mojem spominu. O svojem Tarzanu sem že večkrat pisal, tudi na spletni strani. Šele leta 2014 je moj Tarzan od starosti umrl. SLAVA MU!

 

HUMANOST

 

Z ženo Jovanko sva vse podarila moji sestri Antoniji in nečakom, štedilnik, ki mi ga je podaril in pripeljal župnik iz Kočevja, pa sva podarila revni romski družini. Le še star kavč, lesena postelja, ki sva jo naredila jaz in nečak Sandi, ter mamina omarica sameva v tem neprimernem stanovanju. Da se bova izselila iz romskega naselja Šmihel, sem povedal le svoji sestri Antoniji, nečakom. V romskem naselju Šmihel nam ni nihče od Romov finančno pomagal, ne romski predstavniki oz. romski svetniki oz. svetnica Duška Balažek, ko sva bila tako socialno, zdravstveno, stanovanjsko kot finančno ogrožena. Le enkrat nama je pomagal Bojan Tudija kot podpredsednik Sveta romske skupnosti, ko sva bila oba, jaz in žena Jovanka, obenem v bolnišnici: jaz na kliničnem centru v Ljubljani, žena pa v Novem mestu. Bojan Tudija je brez najine vednosti prijazno in humano predlagal Komisiji za socialna in materialna vprašanja, da se nama prizna oz. dodeli enkratna denarna pomoč v višini 200,00 €.

 

SLOVO IZ ROMSKEGA NASELJA ŠMIHEL

 

Prišel je žalostni oz. veseli dan izselitve za naju. Po telefonskem dogovoru z vodjo doma starejših občanov Velika Polana je direktorica ga. Tadeja, poslala po naju kombi, ki ga je vozil hišnik, prijazni gospod Mirko. 10. 6. 2011 je dopoldan prišel g. Mirko s kombijem. Seveda so se pred mojim stanovanjem presenečeno zbrali skorajda vsi romski sosedi. Mnogi so jokali. Nečaki in g. Mirko so v kombi naložili stvari, ki sva jih potrebovala: oblačila, obutev, božje kapelice, ki sem jih sam ročno izdelal, okrasil. Slovo je bilo žalostno. Sledilo je pozdravljanje in že smo se vozili skozi naselje, ki sem mu še zadnjič pomahal v slovo. Zapustila sva najin dolgoletni neprimerni dom, ki je še vedno prazen.  

Opomba: Po moji spodbudi v javnosti so ta ČAROVNIŠKI OBJEKT porušili šele 2014. leta.

 

Resnični in žalostni spomini!

 

Tako jaz kot moja žena še ko sva živela v tistem PROKLETEM IN ZAČARANEM STANOVANJU, sva imela rada domače živali mačke in mucke, pse in kužke. Hranila sva jih, jima dajala piti. Mnoge sem zdravil z domačimi zelišči, ko so bili ranjeni, mučeni, imeli zlomljene noge. Sem član Društva za zaščito živali v Novem mestu, mnogokrat so nam pomagali s hrano za pse in mačke. Sosedom pa so bile živali v napoto. Besedo »zaščita živali« žal niso poznali, zato so bili jezni na naju. Ogovarjali so naju, naju ponižali v javnosti, da imava mačke namesto otrok. Bil sem tiho. O živalih sem pisal celo pesmice. Vse to sem povedal Društvu za zaščito živali v Novem mestu. Lahko bi ustrezno ukrepali, jih prijavili; na mojo željo jih niso, predvsem zaradi najine varnosti. Tudi glede zaščite domačih živalih je bila prisotna nizka kulturna raven, tudi na tem področju so me razočarali.

 

DRUGAČEN OD DRUGAČNIH

 

Vedno sem bil in vedno bom drugačen od svojih rojakov Romov. Kot Rom seveda poznam vse navade, običaje, način življenja, kulturo. To mi je bilo všeč. Nekoč. Ne pa danes oz. zdaj. Njihova kultura ni več tako dragocena, bogata in lepa kot nekoč. Niso me le s strani civilne družbe razočarali. Javno povem, da so me tudi Romi razočarali. Zakaj? Tega ne bom komentiral, da me ne bodo zopet ogovarjali, da Rajko samo tožari.

 

Romi imamo dragoceno in bogato kulturno dediščino: pesniške zbirke, pravljice, prevode, knjige, zgodovino…vendar se tega, kako dragocena, bogata in pomembna je ta dobrina, zlasti na Dolenjskem, še vedno ne zavedajo; med njimi na desetine in stotine Romov, romski svetniki, tudi številna romska društva, ki obstajajo le na občinskih papirjih. Govorim o področju Suhe in Bele krajine, Dolenjske in Posavja.

 

Nam, ki smo delavni, aktivni, ustvarjalni, so bili mnogi posamezni Romi, in še vedno so, »FAFŠNO« (nevoščljivi). Drugi so se nam posmehovali in so nas imeli celo za »DILINE« (neumne). Znano je, da so takšni Romi aktivni s pomočjo svojih občin le enkrat na leto, tj. ob 8. aprilu, ko praznujemo »SVETOVNO ROMANO DIVE« (svetovni dan Romov).

 

Res pa je, da so na področju romske kulture resnično naredili »GADŽE I ROMA« (Neromi in Romi) »KORAKO ANGLE« (korak naprej). Lahko bi naredili še več. Pristojni civilni organi oz. v otroških vrtcih, osnovnih šolah, na delavnicah v nekaterih romskih naseljih so zelo uspešni, zahvaljujoč učiteljem, mentorjem, pomočnikom, v Društvu za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto … in ostali, ki prispevajo, pomagajo, sodelujejo na takšen ali drugačen način. Tudi jaz sem jim veliko, veliko pomagal oz. podarjal svoja pomembna in dragocena ustvarjalna dela…

 

Kakor koli že, jaz se v marsičem razlikujem od svojih Romov že od otroških let. Sem takšen, kakršen sem, vem, kar vem, znam, zmorem. Kot sem že večkrat poročal, je pomembno, dragoceno in bogato, da sem drugačen. Delam samostojno s srcem, dušo in telesom. Sem res čudni ptič. Imam nadnaravno dobro voljo, korajžo, nadarjenost, pridnost, vednost, delavnost, aktivnost, ustvarjalnost, moč. Vesel, srečen in ponosen sem na to oz. na sebe in svojega velikega človeka v meni, ki mi s pomočjo nebesnih sil daje takšno moč in vednost. »LAČHE VILE ALI DEVEL, DŽANI KATAR?« (Dobre vile ali Bog, ve odkod?) Na podlagi navedenega in še česa drugega sem se odločil, da s svojo ženo Jovanko ne bom več živel v romskem naselju Šmihel oz. v nobenem drugem romskem naselju. Šmihel – rad sem imel to romsko naselje od otroških let. Hodil sem v šolo, v njem sem preživel mnogo leta svojega otroštva. V tem naselju sem prvič začel aktivno delovati in pomagati Romom že leta 1980. Tam imam številne člane družine: sestro Antonijo, nečake, nečakinjo, njihove otroke, njihove vnuke, vnukinje pa sestrično ter številne sorodnike, med katerimi je tudi znana oseba, to je Bojan Tudija. Kljub temu me je to romsko naselje Šmihel, ki sem ga imel zelo, zelo rad – zelo, zelo razočaralo. Nič več ga nimam rad. Tudi Mestno občino Novo mesto sem imel rad že od otroških let. Dvanajst let je že od tega, kar so me zelo, zelo razočarali. Ravno toliko let nimam več rad te občine. Morda se mi bodo nekateri moji bralci posmehovali oz. mi ne bodo verjeli? Vendar je res. »LAČ MA HINE I JOŠ MA HILO, DA HINAVE OBČANO DU MESTNO OBČINA NOVO MESTO« (Sram me je bilo in me je še vedno, da sem bil občan Mestne občine Novo mesto), da »HINO DRŽAVLJANO DU REPUBLIKA SLOVENIJA(sem državljan Republike Slovenije…Vesel, srečen in ponosen sem na to, da lahko danes, tako enim kot drugim »HIKO DU JAČHA« (gledam v oči). Kako pa je obratno? 

 

ROMSKI ROBIN HOOD

 

Tako so me poimenovali NOVINARJI, ne jaz, in to upravičeno. »BORINAVE PE VAŠU MRE PHRALJA, PHENJA, ROMA« (Boril sem se za svoje brate, sestre Rome). Kot samostojni borec za zaščito človekovih pravic Romov v Sloveniji. In? »HVALA DEVLORESKE. ZMAGODŽO« (Hvala Bogu. Zmagal sem). Ker sem uspešno in aktivno skoraj 35 let pomagal Romom in bil pobudnik oz. predlagatelj kar nekaj zakonov, ki so danes znani, veljavni, uspešni. Navedeni so tudi na spletni strani. Namesto zahvale, pohvale, priznanja, nagrade – me sovražijo. Pristojni civilni organi, inštitucije in še mnogi drugi ljudje so me in me še vedno ne marajo. Ravno tisti pristojni organi, ki bi mi lahko pomagali, a mi niso želeli pomagati. Kar pomeni, da so oz. se še vedno maščujejo meni in moji ženi Jovanki. Na račun Romov. Če bi bil CIVIL tako delaven, aktiven, prizadeven, ustvarjalen kot Rajko Šajnovič, bi ga občina nagradila oz. imenovala za »ČASTNEGA OBČANA«, Rom pa lahko o tem zopet »SAMO SANJINI«  (le sanja). Lahko bi mi dali celo:  NOBELOVO NAGRADO ZA MIR? Hehehe. Ja. So mi dali OBČINSKO NAGRADO. »JEK LITRO PARNI MOL«  (En liter belega vina). Hehehe.

 

Nadaljevanje!

DOM DANIELA HALASA VELIKA POLANA

 

Po dolgi vožnji smo končno prispeli v dom starejših občanov. Dočakali so naju vodja doma ga. Tadeja Pitz Prasel, socialna delavka ga. Sabina, glavna medicinska sestra.  Pozdravili smo se in spoznali. Nekaj dni kasneje nas je pozdravil še direktor doma g. Adrej Štresel, ki se je vrnil z dopusta. Hišnik g. Mirko, njegov pomočnik g. Jožko in čistilke so najine stvari z vozičkom pripeljali v drugo nadstropje, soba št. 17. V tej sobi sva z ženo imela: sanitarije, dve postelji, mizo, stole, nočne omarice, omaro za garderobo, balkon. Namestila sva najino revno pohištvo, božje kapelice in druge zgodovinsko-kulturno pomembne dragocenosti: slike, razne listine, pohvale sem razporedil, zložil in obesil tudi na stene. Sledil je sprejem pri ge. Tadeji. Podpis pogodbe, izpolnitev in podpis nekaj obrazcev. Pravi naslov tega doma je: ČEBELA, dnevno varstvo Karitas, DOM DANIJELA HALASA VELIKA POLANA, Velika Polana 109, SI – 9225 VELIKA POLANA.

 

Podpisala sva »Zahtevo za oprostitev plačila socialno varstvene storitve, odločbo sva dobila pozitivno rešeno. Potrebno je bilo poravnati prevoz hišnika g. Mirkota, ki je prišel po naju v Šmihel. Zahvaljujoč Centru za socialno delo Novo mesto so mojo prošnjo za oprostitev plačila prevoza v višini 232,00 EUR pozitivno rešili. Mestna občina Novo mesto je plačevala zame in za mojo ženo bivanje oz. varstvo v tem domu. Po več kot petnajstih dneh bivanja v domu mi je na mojo prošnjo in željo vodja doma ga. Tadeja dovolila, da sem imel računalnik oz. dostop do interneta preko njihove centrale doma. Posebej za ta namen so mi dali še eno mizo za nadaljevanje mojega dragocenega, bogatega, kulturnega in aktivnega ustvarjalnega dela.

 

Dom DANIJELA HALASA VELIKA POLANA je star dve leti. Poimenovali so ga po župniku Danielu Halasu. Osebje doma, skrbniki, strežniki so bili zelo prijazni do naju. Seveda sem povedal za svojo etnično pripadnost, da sem Rom, da je moja žena po narodnosti iz BIH, da sem romski pesnik, pisatelj, prevajalec... Morda je bil ravno to vzrok, da so imeli do naju vsi zaposleni in vodstvo doma prijazen odnos, razumevanje, spoštovanje. Kajti, k meni v domu so prihajali tudi NOVINARJI oz. televizije, radio, časopisov pa znani pesniki, pisatelji…bali so se, da nebi izdal v javnosti kaj se je čudnega dogajalo v tem domu? 

 

AKTIVNOSTI V DOMU

 

Ta dom je imel vse, kar je pomembno za domove starejših občanov. Morda še več. Morda je bil še lepši, bogatejši, bolj zgodovinski, kulturni, verski. Vsak torek ob 19. uri so imeli cerkveno mašo za krajane in oskrbovance doma poleg kuhinje. Tam so imeli velik prostor za razna kulturna, umetniška in druga srečanja, predstavitve, prireditve. Prostori so mi bili zelo všeč: bili so čisti, okrašeni s stenskimi in raznimi visečimi okrasnimi predmeti, ki so jih ročno izdelovale pridne, aktivne in ustvarjalne ženske oz. kmetice in drugi stanovalci doma v posebnem prostoru, v katerem so imeli delovno fizioterapijo z različnimi pripomočki. Ženske so ročno izdelovale raznovrstne predmete: umetne rože, risbe, pletenje... To je bila posebna delovna terapija, v kateri sva sodelovala tudi jaz in žena Jovanka. Všeč so mi bile tudi različne aktivnosti pred domom na dvorišču, npr. čiščenje buče oz. semen. Veselo smo poslušali še domačo glasbo po radiu. Kmetice so postregle s sladkimi domačimi dobrotami, piškoti, sadjem, pili smo limonado, sokove in še zaplesali so.

 

V tem domu je bilo okoli 50 stanovalcev doma. Imeli so različne bolezni. V pritličju je bil varovani oddelek pod ključem. Imeli so kapelico, v kateri si se lahko izpovedal svojih grehov župniku, ki je obenem tudi vodil mašo. Dom je imel tudi dvigalo. Nekateri stanovalci, ki so bili težje bolni, invalidi, negibni, v komi ipd., so ležali v posebnih izolacijskih sobah. Večinoma pa so bili na invalidskih vozičkih in takšni, ki smo lahko hodili s pomočjo bergel in brez. Nekaj jih je bilo tudi takšnih, ki so radi popili kakšen kozarec ali več žgane pijače, vino, pivo. Rad sem pomagal onemoglim stanovalcem, ki so bili na vozičku nemočni, in to na razne načine: od pogovora, spoznavanja, lepih spodbudnih besed, prijaznosti, do predstavitve svojega porekla oz. narodnosti, življenjepisa. Govoril sem o otroštvu, šolanju, odraščanju, delu v zasebnih, državnih, podjetjih, o kmetovanju, navadah, običajih, kulturi, bolezni, invalidnosti. Slikal sem jih, jim povedal, da jih bom omenil v svoji novi knjigi na internetu kot pisec. Postal sem znana oseba in s tem sem si pridobil veliko zaupanja, spoštovanja in prijateljstva tako med stanovalci doma kot pri osebju in vodstvu doma.

 

LEPOTA

 

Na drugi strani ceste je čudovit gasilski dom, ki mi je bil všeč predvsem zaradi oblike, barve in zelene okolice. Okoli doma so v neposredni bližini stale kmečke hiše, kozolci, domače živali od ovc, koz do psov, ki so jih lastniki vodili na sprehode, mačke, razna okrasna in sadna drevesa, čudovita dvorišča z raznimi vrstami rož, grozdne brajde, ptice, ki so si naredile gnezda na drevesih pred našim domom in na zunanji steni v domu. Velike štorklje so imele gnezdo v parku pred občinsko stavbo. Občina Velika Polana ima svoj GRB v obliki štorklje. Občina ima različne zgodovinske in kulturne znamenitosti, spomenike, simbole. Z ženo sva bila v župnišču pri župniku poleg lepe cerkve, v kateri sem se predstavil in župniku podaril SVETO PISMO za otroke/BIBLIJA vašu čhavora. Ta župnik je vodil cerkveno mašo tudi v domu. Pred cerkvijo sva si ogledala lepoto dvorišča in se fotografirala pred čudovito božjo podobico; v eni izmed kapelic je bila podobica Svete Marije, Matere božje iz Medžugorja. Velika Polana je en teden praznovala svoj občinski praznik. Vsak dan so se zvrstile različne dejavnosti, kulturne, športne in druge prireditve, srečanja. Na eno izmed prireditev sem šel tudi jaz, saj je nastopal Vlado Kalember. Ob poslušanju čudovite glasbe in pesmi, ki jih je pel Vlado do 3. ure zjutraj, sem veselo pil pivo, jedel in slikal. Imel sem se res SUPER. Seveda sem že en dan prej prosil za dovoljenje vodjo doma ga. Tadejo, ki mi je prijazno dovolila.

 

KMETJE

 

To so pravi kmetje, ki so ohranili kulturno dediščino svoje pretekle in sedanje kmetije. Nedaleč stran smo imeli trgovino, gostilno, bar, pošto, železnino, šolo, cerkev. Lep spomin nama je ostal na prijazno poštarico go. Marijo in pošto, v kateri sva kupovala loto, pošiljala in sprejemala pošto; odprl sem poštni bančni račun, na katerega sem prejemal denarno nadomestilo. Prijeten spomin imava na prijaznega šefa in trgovke v trgovini, v kateri sva kupovala, na prijazno natakarico v gostilni, v katero sva hodila na pivo, sok in kavo. To je bila ga. Vesna, ki si je želela postati pesnica oz. pisateljica, pa ni vedela, kako začeti. Povedal sem ji, kako in na kakšen način, ter ji obljubil, da ji bom pomagal, ko bova našla drug dom oz. stanovanje. Obljubila sva, da ji bova takoj pisala in dodala točen naslov novega stanovanja. In tako sva tudi storila. Drug drugemu pišemo in poslali fotografije.  Vsi so bili prijazni do naju, postali smo dobri znanci in prijatelji.

 

DOM DANIJELA HALASA

 

Kadilci smo kadili pred vhodom dvorišča v dom. Imeli smo dve mizi. Za vsako mizo so bili štirje stoli. Dobili smo nove pepelnike za kadilce, zahvaljujoč pokojnemu prijatelju po imenu Meša. Po njegovi zaslugi so postavili nad našimi glavami zaščitno visečo zaveso pred soncem. Morali pa bi kadilce zaščititi tudi pred dežjem, viharjem, mrazom. Zaščitna zavesa se je po nekaj dneh pokvarila. Zahvaljujoč moji malenkosti in po navodilu vodje doma ge. Tadeje je pred vhodom v dom hišnik Mirko s pomočjo Jožkota postavili betonske plošče za zemljo in sajenje rož. S pomočjo žensk so posadili kar nekaj vrst rož, ki so dom po dveh letih okrasile s svojo lepoto za mimoidoče ljudi in obiskovalce svojcev, ki so prihajali na obisk v dom.  

 

JUTRANJA KAVICA, REKREACIJA

 

Vsako jutro sem si sam kuhal kavo, pil ter kadil. Z ženo sva vsak dan hodila na sprehode. Toliko sva prehodila, da v Šmihelu nisva toliko hodila skoraj dve leti. S tem sva prispevala k izboljšanju najinega zdravstvenega stanja. Vsak dan sem treniral tako v najini sobi kot pri delovni fizioterapiji. Imeli so več pripomočkov za vaje: kolo, kolo za invalide, pripomoček za razgibavanje nog ter drugih delov telesa, pripomočke za hrbet oz. trebuh, mišice itd. Tudi ženi sem spodbujal, da je v tem prostoru telovadila na lažjih pripomočkih.

 

Najprej sva se morala z ženo navaditi, prilagoditi na drugačen način življenja v novem domu: na prehrano, hišni red, stanovalce doma, zaposlene in na vodstvo tega doma. Na vsakem nadstropju (1., 2., 3. oddelku) smo imeli na levem in desnem prostoru jedilnico za 8 ali več oseb, viseče omarice, hladilnik, štedilnik in televizijo. Za našo mizo smo sedeli oz. jedli sledeči stanovalci: jaz in moja žena Jovanka; pokojni prijatelj g. Stojan, ki je imel vodo v trebuhu, ga. Zofija in ga. Šemsa; na vozičku ga. Gina, ki sva jo klicala Džina; na vozičku ga. Micka, ki sva jo klicala Marija. Ostali so bili začasno v domu in so šli domov, nekatere pa so premestili v drug dom. Zdravnik je prihajal dvakrat tedensko, da je predpisal zdravila, napotnice, injekcije, opravljal preglede pri težjih bolnikih in pregledal stanovalce po naročilu pri glavni sestri oz. lastni želji posameznih stanovalcev. Tudi naju je pregledal in povedal, da sva v redu, predpisal zdravila, ki sva jih potrebovala (žena je dobivala le lekadol proti bolečinam po potrebi in tableto za spanje po potrebi). Občasno je prihajal še zdravnik psihiater. Stanovalci doma so imeli poleg znane diagnoze oz. bolezni še dodatne zdravstvene težave, zato so mnogi prosili, da jih pošljejo v bolnišnico na preglede, kontrole, sprejem. Jedli smo zajtrk, kosilo, popoldansko malico in večerjo. Vse lepo in prav. Obljubil  sem vodji doma ga. Tadeji, da jih bom javno pohvalil na internetu. Res je, da sva imela osebno tudi kakšne probleme, pa smo jih z vodjo doma ga. Tadejo in z direktorjem doma g. Andrejem, s skupnim dogovorom, pogovorom, sodelovanjem uspešno rešili oz. smo našli skupni jezik in dialog.

 

Ob tej priložnosti se osebju doma javno zahvaljujeva tako jaz kot moja žena Jovanka za trimesečno bivanje v domu, za strežbo, prijaznost, razumevanje, sožitje in spoštovanje vsem, ki so nama pomagali na kakršni koli način.

 

ZAHVALA ZA HUMANO POMOČ!

 

Prav lepo se z ženo Jovanko, javno zahvaljujeva:

1.     Socialni delavki bolnišnice Novo mesto za pomoč,

2.     Centru za socialno delo Novem mestu za pomoč,

3.     Mestni občini Novo mesto za plačilo bivanja v domu,

4.     Rdečemu križu Novo mesto za pomoč,

5.     Društvu za zaščito živali Novo mesto za pomoč,

6.     Branki Bukovec, Društvu za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto, za pomoč,

7.     Bojanu in Cvetki TUDIJA za obisk in finančno pomoč,

8.     Lojzetu in Lidiji PODOBNIK za obisk in darilce,

9.     Samanti Baranja za obisk, sodelovanje in darilo,

10. prijatelju Borisu Zupanu, ker brez njegove pomoči ne bi dobili primernega stanovanja v bloku,

11. Centru za socialno delo Kočevje za pomoč,

12. Rdečemu križu Kočevje za pomoč,

13. Karitasu Kočevje za pomoč,

14. Antonu Gnidovcu, bivšemu župniku iz Kočevja, za pomoč,

15. Marijanci Ajši Vižintin, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, za pomoč.    

 

OBISKI

 

V treh mesecih bivanja v domu v Veliki Polani sta naju obiskala med prvimi g. Bojan in ga. Cvetka Tudija, ki sta nama obenem tudi finančno pomagala. Hvala jim še enkrat za to humano finančno pomoč in obisk.

Druga po vrsti je bila prijateljica Samanta Baranja iz Maribora, ki je Rominja iz Prekmurja. Tudi tebi se javno zahvaljujeva, Samanta, za obisk in darilo. Bila je dvakrat pri naju. Po e-pošti mi je poslala 12 otroških slikanic, različne kratke zgodbe. Ko je bilo prevajanje končano, sva podpisala pogodbo in prejela plačilo. V prekmursko romščino je prevajala Samanta Baranja, v dolenjsko romščino sem prevajal jaz. Zbirka trijezičnih slikanic (slovenščina, dolenjska romščina, prekmurska romščina) je nastala v okviru projekta »Dvig socialnega in kulturnega kapitala v okoljih, kjer živijo predstavniki romske skupnosti«. Ko je Samanta prišla drugič, mi je že prinesla po en izvod vseh 12 otroških slikanic in treh priročnikov.

Tretji po vrsti so naju obiskali moj prijatelj g. Lojze Podobnik in njegova žena ga. Lidija. Tudi od njih sva dobila skromno darilce. Seveda se tudi njima zahvaljujeva za obisk in darilo. Iz doma sem šel 6. 9. 2011 v Ljubljano na predstavitev SVETEGA PISMA ZA OTROKE. Po mene je prišel Rom iz Prekmurja g. Marjan Horvat iz Pušče, ki ima lastno trgovino. Poleg ostalih aktivnosti je tudi predstavnik verske skupnosti. On me je tudi pripeljal nazaj v dom. Med potjo sva se bolje spoznala. Povedala sva si vsak svoj življenjepis, opisala delo, aktivnosti, ustvarjalnost. Povabil sem ga v najino sobo, da si ogleda mojo ročno narejeno okrašeno umetnost. Podaril sem mu knjigo Rajkove pesmi in čudovito ročno narejeno, okrašeno CERKEV. On mi je podaril svojo knjigo Promotor romske kulinarike. Obljubil mi je pomoč: da me bo predlagal za člana njihovega društva, da mi bo nabavil boljši računalnik in finančno pomoč v dogovoru z župnikom iz Kočevja g. Antonom Gnidovec, internet … pa ni bilo  nič od obljubljenega.                     

               

NAJINI DOBRI ZNANCI IN PRIJATELJI

 

Ne moreva pozabiti na najine prijatelje in prijateljice, to so bili: g. Stojan, ki je umrl isti dan, ko sva zapustila dom, naj počiva v miru in SLAVA MU; na vozičku gospa Dunja, ki je bila brez ene noge; na vozičku gospod Alojz, gospod Rudi, naša soseda gospa Gina, ki sem jo klical kar Džina; Meša, ki je tudi umrl nekaj dni po najinem odhodu; ena ga. na vozičku, ki je imela PRUH do kolena, zato ne bom izdal njenega imena. Nekatere pa sem že navedel. Najbolj prijazen poleg ostalih v tem domu je bil hišnik gospod Mirko.

 

KONČNA ODLOČITEV

 

Nekega dne sva z ženo ugotovila, da sva še premlada za dom; to so nama med pogovorom zaupali oz. povedali tudi najini prijatelji. Želela sva si le primernega stanovanja in uspešno zdravljenje. Odločila sva se, da zapustiva dom in se preseliva v primerno stanovanju. Začela sva se zanimati in spraševati znance v Kočevju, če nama lahko priskrbijo cenejše stanovanje. Moj dolgoletni znanec iz Kočevja je iskal in iskal in končno našel za naju primerno stanovanje: neka gospa iz Kočevja po imenu Suzana nama je ponujala svojo prazno in starejšo hišo na naslovu Kočevska cesta št. 34, in to za mesečno obročno odplačevanje po 150,00 €. Razveselila sva se kot otroka, ko dobita najljubšo igračo. Seveda sva se strinjala in se dogovorila z go. Suzano, da podpiševa vzajemno pogodbo. Takoj ko bi poslala pogodbo v podpis, bi se izselila iz tega doma in se naselila v njeni hiši. A ni bilo nič od tega. Ga. Suzana se je prestrašila, ko sem ji povedal, da sva v domu. Pomislila je, da sva že prestara, hudo bolna, invalidna, nemočna, da si sama ne bova mogla pomagati. Sama mi je med telefonskim pogovorom povedala: »Bojim se, da se ne bosta mogla preživljati, jaz ne bom odgovarjala za vaju«. Od tega ni bilo nič.

 

MOJ RESNIČNI ROMSKI PRIJATELJ

 

Spomnil sem se na svojega dolgoletnega prijatelja iz Kočevja Borisa Zupana, ki je postal znana oseba v javnosti, legenda, ko je rešil potnike iz gorečega avtobusa. Po telefonu sem ga prosil, da nama pomaga preskrbeti poceni stanovanje v Kočevju. V kratkem času se je najina prošnja in želja dejansko uresničila. Povedal nama je, da naju že čaka prazno stanovanje, garsonjera, v bloku v prvem nadstropju, da bo mesečna najemnina 170,00 € mesečno in da lahko prideva takoj. O tem sem takoj poročal vodstvu doma in našim prijateljem. Zopet priprava, pakiranje in nova izselitev iz doma, v katerem sva živela tri mesece. Prevoznik kombija je bil zopet hišnik g. Mirko v dogovoru z go. Tadejo.

 

NOVA SELITEV IN NASELITEV V KOČEVJE

 

Dan odhoda je bil 13. 9. 2011. Zopet je bilo slovo žalostno, a veselo za naju z ženo Jovanko. Pozdravila sva se z vsemi prijatelji in vodstvom doma, ki so bili ta dan zjutraj prisotni. Solze žalosti so tekle tako nama kot najinim prijateljem. Pozno popoldan smo končno prispeli pred blok na naslov: Trg Svetega Jerneja 2, Kočevje. Gospod Mirko in lastnik oz. pooblaščenec lastnika, ki živi v Švici, g. Radovan sta nama pomagala znositi vse stvari iz kombija v stanovanje (garsonjero) št. 9. Še zadnji pozdrav v slovo s prijaznim hišnikom g. Mirkotom.  Znašla sva se v starem oz. novem stanovanju. Postala sva:

 

NOVA KOČEVARJA

 

Gospod, ki je pooblaščenec lastnika stanovanja, ki je v Švici, je zelo prijazen človek, prav tako njegova soproga. Ker je bilo stanovanje prazno, sta nama priskrbela nekaj pohištva, oblačila, obutev, posteljnino, zavese ipd. Gospod Kajiš mi je povedal, da je imel s prejšnjimi podnajemniki probleme in da ima slabe izkušnje. V  stanovanje naju je želel vzeti za tri mesece začasnega bivanja, pa je ubogal svojo ženo go. Boso, naj napiše pogodbo za šest mesecev bivanja, od 13. 9. 2011 do 13. 3. 2012. Takoj sva mu pošteno plačala za najemnino. To je garsonjera, skupna površina stanovanja je 24,4 m2, v bloku v 1. nadstropju, št. 9.

Vesela sva, da zdaj živiva v čistem in primernem stanovanju. Imava mir, hodiva na sprehod, k maši v cerkev. Obiskov imava zelo malo. Upoštevati morava hišni red. V stanovanju imava centralno kurjavo. Televizijo nama je podaril župnik g. Anton Gnidovec. Imam tudi že internet.

 

FINANČNA STISKA

 

Ravno ko sva dobila stanovanje, sva se glede financ znašla na robu socialnega preživetja. Tri mesece sva trepetala in živela nečloveka vredno življenje. Brez denarja, neplačani računi; najina rešitev so bili Rdeči križ Kočevje, Karitas Kočevje, župnišče Kočevje oz. župnik g. Anton Gnidovec, prijatelji, sestra Antonija Brezar, prijatelj Boris Zupanc in prijatelj Lojze Podobnik. Hvala Bogu se je vse dobro končalo. Šele decembra meseca 2011 sva se rešila vseh težav ter končno zaživela človeka dostojno življenje.

 

Vsem se javno zahvaljujem za vso pomoč, ki sva jo dobila tukaj v Kočevju od 13. 9. 2011 do 20. 12. 2011. Z ženo Jovanko želiva v Kočevju prijaviti stalno bivališče (ga že imava). Morda pa sva z Jovanko končno našla »MENGARO MISTO STULU KHAM?« (najino mesto pod soncem) v Kočevju. »DOSTA VEČ MENDE, HINE PHARIPE« (Dovolj nama je že bilo trpljenja). »PU PHURANE BERŠA, PESKE ŽELINAMO, DA ZAŽIVINAMO MANUŠANO VRIDNO ŽIVLJENJI« (Na stara leta si želiva zaživeti človeka vredno življenje). Kako bo v naprej?

 

»DOVA SAMO DEVLORO, DŽANI«  (To le Bog, ve), »KA LE DIKERAMO RADO I OV, DIKERI MENDE RADO«, (ki ga imava rada in on ima rad naju), »VAŠU DOVA UČASI MENI I JOVANKA PHIRAMO DU KHENGERI DU KOČEVJE« (zato jaz in Jovanka hodiva včasih v cerkev v Kočevju). »MANGAMO I MOLINAMO, DA MENGE, POMOZINI DEVLORO«  (Prosiva in moliva, da nama pomaga Bog).

 

REVŠČINA ŠE ŽIVI

 

Lakota je bila najina, dnevna spremljevalka. Ne vidim in ne najdem več izhoda iz tega začaranega kroga. Sprašujem se, le kdo bo pomagal in rešil mene in mojo ženo? Poskusil sem marsikaj, napisal nešteto pisem – prošenj za pomoč. Vedno sem naletel na gluha ušesa, da ne omenjam pristojnih organov občine in tudi specifičnih državnih organov. Hudo mi je in izgubljam voljo do življenja. Nekaj se mora zgoditi, da se bo prekinila ta mora.

 

Menim, da je moje ustvarjanje tudi delo, saj dnevno pišem po več ur in ne pišem zase, ampak za zanamce – s pisanjem ustvarjam romsko kulturo in se trudim, da naš romski jezik ne bo zamrl. Že s tega stališča bi morala družba poskrbeti za moje dostojno življenje. Nikoli nisem kradel, nimam pogojev, da bi nabiral zelišča, odpadne surovine in se šel – dejavnosti, ki jih ne želim komentirati. Moja žena in jaz, sva oba invalida I. kategorije zaradi bolezni, ki je ostala od »HIŠE STRAHOV« v Novem mestu. Žena hodi na dve bergli in hojico na štirih kolesih. Bojiva se, kdo bo za naju nabiral hrano »po posodah za smeti«.

 

Ne bom tiho, kričal bom glasno in se boril za svoje dostojanstvo, saj sem vendar – le človek. Če država ni sposobna, da me reši, naj me ubije – hitro, ne na obroke, kot zdaj to počne. Edino, če čakate, da bova midva z ženo zaključila to zgodbo. Ne grozim, govorim iz obupa in s solzami v očeh. 

 

V zvezi z omenjeno problematiko sem vas »TABAREDE RAJA« (velika gospoda) večkrat obvestil, vendar pa nihče ni ukrepal, kaj šele, da bi prišel pogledat. Zadnji ukrepi posameznih služb so bili sila nečloveški in osnovani na puhlih temeljih. Predvsem bi rad poudaril, da nisem od državnih organov pričakoval takšne reakcije, pričakoval sem strokovno pomoč in seveda rešitev v smislu zdravega in varnega bivanja. Iz vsega tega pa lahko sklepam, da me skušajo na grob način utišati in na ta način prikriti dejstva, ki so vezana na mojo tako imenovano »HIŠA STRAHOV«, ki nama je zapustil pečat bolezni. Mestna občina Novo mesto, ki nama je zapustila DUŠEVNO TRPLJENJE…

Poleg vseh težav, ki sem jih že navedel, poleg tega da sem star že 69 let, sem »DU VODŽI JOŠ VAVIK TERNO« (v srcu še vedno mlad). Imam revmatična obolenja (bolečine v hrbtenici, ramenih, vratu, obrabljeno desno roko), a še vedno hodim ponosno in pokonci. Še vedno vztrajam, delam, aktivno ustvarjam »ROMANI KULTURA I DAJAKARI ČHIB« (romsko kulturo in materni jezik), ukvarjam se z ročno umetnostjo. Nekoč v prihodnosti bosta pomembna in dragocena romska kultura dediščina in romska resnična zgodovina!

Moja znana dela od leta 1982 do 2015 so javnosti že znana in ne bom ponavljal!

Čakam pa še na tisk številna moja dela, ki čakajo na ZELENO LUČ oz. na prijazne in predvsem poštene sponzorje, založnike, urednike, lektorje ipd., ki me ne bodo izkoriščali, kot so me že nekateri, ki jih ne želim javno izdati po naslovu, imenu in priimku.

Naj za konec zaključim takole:

Ko sem omenil povračilo škode za najino, duševno trpljenje iz HIŠE STRAHOV oz. Mestne občine Novo mesto in…mi nekatera sodišča v Novem mestu in v Ljubljani, niso dali po moji prošnji, BREZPLAČNO PRAVNO POMOČ IN ODVETNIKA? Zakaj? No. To pa je že druga začarana zgodba pod naslovom:

(ČE SI ROM, SI LE CIGAN)

Kočevje, 1.1.2017

Rajko Šajnovič



4. del - HIŠA STRAHOV!

4. del – HIŠA STRAHOV

 

"ČIRME DU STANOVANJI"

(Črvi v stanovanju)

JAVNO POROČANJE

Večkrat sem že javno poročal o svojem stanovanjskem problemu; mraz, vlaga, plesen, smrad, miši, črvi….Na pomoč sem že nešteto krat klical pristojne organe in institucije a sem žal vedno naletel na gluha ušesa? Na pomoč sem klical; sanitarno, socialno, stanovanjsko in zdravstveno inšpekcijo a žal brez pomoči in rešitve? Znano je, da z ženo živim v Romsko naselje Šmihel 74 Novo mesto v skupnem objektu za osem romskih družin. Preko sredstva javnega obveščanja: (Dolenjski list Novo mesto, radio Studio D Novo mesto v romski oddaji: KORAKO ANGLE / KORAK NAPREJ pa televizijo VAŠ KANAL Novo mesto v romski oddaji: ŠU KHAM / ZA SONCEM pa televizijo Koper v oddaji: POMAGAJMO SI… nešteto krat sem javno poročal o tem neprimernem skupnem objektu za osem romskih družin. Ta objekt je občina Novo mesto zgradila že leta 1979. Le enkrat od leta 1979 do 2008 so glede razpadajočega ometa in na mojo prošnjo v imenu osem romskih družin res ponovno ometali stene s zunanje strani. Leta in leta po tem pa je ta skupni objekt postal t. i. “HIŠA STRAHOV” Skupne sanitarije oz. stranišče je ostalo brez elektrike in vode, brez vrat in okna, uničena vrata v posamezna romska stranišča, razbiti oz. uničena in polna greznica, zamašeni otoki, ročno čiščenje prostorov je nekoristno oz. neprimerno; človeško blato in urin se pomeša z vodo in teče na površini ozemlja kjer povzroča; smrad, ogrožanje zdravja, posledica…razpadajoča oz. uničena in ostarela strešna škodljiva opeka…onesnažena okolica…v stanovanju je neprimerno bivanje. V času deževja imamo celo v bivalne prostore poplavo. Uničena pohištva, odeje…najhujša posledica so oz. povzročajo miši, podgane in na stotine črvi. Domače mačke so rešili problem miš in podganov. Nikakor pa se ne moremo rešiti t. i. črvov ali ščurkov. Teh je vedno več. Na stotine. Pojavljajo se na; toploto, svetlobo, sladko, kislo. Najdejo se; pod visečimi stenskimi okvirji oz. slik…pod toplim podom, za ladijskim podom, v posodah, na stene, v prehrani, v računalniku, telefon faksu, v TV in videorekorderju, v tiskalniku, v radiokasetofonu, celo v kavne skodelice, pod blazinami, posteljo, kavču, pod odejah in… zdravstvene posledice so; prehladi, bronhitis, gripa, pljučnica, visoka vročina, glavoboli, boleče oči, bruhanje, kašljanje, bolečine v prsnem košu, bolečine v mišice, trebušne in želodčne bolečine…Podobne črvi so se pokazali tudi v romskem naselju v Dobruški vasi v Šentjerneju. Romi so mi povedali, da so prišli verjetno Zdravstvena inšpekcija kjer so pošpricali s nekakšno tekočino. Žal pa so se kljub temu čez par dni ponovno pojavili črvi. Po nešteto klicih na pomoč pristojnih so končno enkrat prišli v mesecu januarju 2008 s strani Zdravstva ali zdravstvene inšpekcije in v prisotnosti občinskega predstavnika za stanovanjsko problematiko Romov g. MIRAN RIFELJ. Prišli so najprej v mojem stanovanju kjer so se sami prepričali, da resnično obstajajo črvi, ki so jih zagledali celo v viseče okvirje na steno. Še dve romske družine so jim potrdile resnična dejstva o črvih, ki jih imajo v svojih stanovanjih. Zdravstveni inšpektor me je vprašal kdo je romski predstavnik? Povedal sem mu, da je to gospod Bojan Tudija. Še pred tem pa mi je navedeni gospod obljubil, da bodo prišli ponovno in da bodo pošpricali z nekakšno tekočino. Odšli so tudi k ostalim romskih družinam. Od takrat pa do sedaj še ni prišel nihče? Črvi pa nam še vedno veselo uničujejo stanovanja, pohištva in naše zdravje? Koliko časa še? Do kdaj še? Zakaj? Bojim se, da ne bo prišlo do nekih širših epidemičnih obolenj v našem romskem naselju? Podobno kot v Romskem naselju v Kočevju kjer je že prisotna t. i. “MIŠJA MRZLICA” Jaz sem kot Rom in človek naredil vse kar se narediti, da. Žal pa sem tudi jaz nemočen. Vse kar lahko pomagam, da ne pride do najhujšega zdravstvenega ogrožanja je to, da ponovno opozorim in kličem na pomoč pristojne organe in inštitucije. Gosdpod Miran Rifelj je povedal, da nimajo na občini finančna sredstva za… Odgovoril sem mu v prisotnosti navzočih Romov, citiram: Gospoda, ali Vam je več do denarja ali do človeška življenja? Žal pa odgovora nisem dobil? Sprašujem se, če resnično Romi živimo v “PRAVNI SLOVENSKI DRŽAVI” Potem nam bodo pristojni civilni organi in inštitucije dejansko, prijazno in človeško tudi pomagali in rešili nastale in že navedene naše romske težave in probleme?

Dejstvo pa je, da ravno meni nočejo pristojni organi in inštitucije v Mestni občini Novo mesto pomagati. Zakaj, kako in na kakšen način mi nočejo pomagati? Menim, da gre za »POLITIČNO IN SOVRAŽNO OZADJE OZ. DEJANJE« Vzrok temu pa je: »KER JIH BOLI MOJA RESNICA O ROMIH« Če se motim pa naj mi dokažejo s tem, da mi bodo res »POMAGALI IN REŠILI MOJ STANOVANJSKI PROBLEM?« In gospod bivši župan Mestne občine Novo mesto Alojz Muhič pravi: »ROME JE TREBA S PALICO…«Upam, da mene ne bo zato ker v javnosti govorim oz. pišem »ČAČIPE« (Resnico). Pa brez zamere gospod župan Alojz Muhič. Kajti, »NA HINO KRIVO AKO HINO ROM I MANUŠ«  (Nisem kriv, če sem Rom in človek).      

Kočevje, 1.1.2017

Rajko Šajnovič

 



3. del - HIŠA STRAHOV!

3. del – HIŠA STRAHOV!

HIŠA STRAHOV

Takole sem prosil, rotil in klical na pomoč, ko sva z ženo Jovanko živela  še v Romsko naselje Šmihel 74 oz. Pot v gaj 24 v bivšem neprimernem stanovanju oz. v skupnem objektu za Rome pod naslovom »HIŠA STRAHOV«, ki so jo od leta 1979 porušili šele v letu 2014. bilo je brez koristi. Sam sem rešil svoj najhujši stanovanjski problem s pomočjo socialne sestre v bolnišnici Novo mesto kjer je bila žena na zdravljenju s tem, da sva najprej odšla leta 2011 v DOM DANIELA HALASA V VELIKE POLANE. Tam sva bila 3 mesece. S pomočjo mojega prijatelja iz Mahovnika v Kočevju BORISA ZUPANCA, sva z ženo dobila to primerno stanovanje v bloku v Kočevju v katerem sedaj živimo…Mestna občina Novo mesto in Slovenska država pa so nama PODARILA IN ZAPUSTILA le bolezen, invalidnosti in duševno trpljenje…brez koristi sem se boril od leta 1979 do leta 2011. Zmagala je Mestna občina Novo mesto oz. NE-PRAVNA SLOVENSKA DRŽAVA… Novomeška občina me je prvič razočarala leta 1979, ko so meni in mojemu že pokojnemu Svaku Nuriju Šabiču Milanu, PORUŠILA LASTNE ZIDANE HIŠE in namesto obljubljene zamenjave za nove hiše dodelili stanovanje v tem prekletem in začaranem že navedenem bivšemu skupnemu objektu (za 8 takratnih romskih družin) v »HIŠI STRAHOV«… Takrat so bili glavni krivci bivši referent za reševanje romske problematike v Novem mestu NACE GREGORČIČ, njegov pomočnik DANIJEL BADAVINEC in Socialni delavec pristojen tudi za romsko problematiko Novo mesto, socialni referent za Rome, LJUBO MILOŠEVIČ, Občinski referent za Rome NACE GREGORČIČ IN NJEGOV POMOČNIK DANIJEL BADOVINEC. Kršenje mojih človekovih pravic in svoboščin pa so nato nadaljevali njihovi BOTRI (Bivši župani Občine Novo mesto in ROMSKI PREDSTAVNIKI oz. tudi ROMSKA SVETNICA V OBČINSKIH SVETIH« ga. DUŠKA BALAŽEK… pa so njihovo, umazano delo nadaljevali vse do leta 2011. Slovenska država ne upošteva 26. člen Zakona (pravica do povračila škode), ko gre za »CIGANA« oz. Roma? Sicer pa sem o tem že javno poročal …

Takole sem takrat napisal:

NI POMOČI NI REŠITVE ZA ROMSKEGA INVALIDA

Romskemu pesniku, pisatelju, prevajalcu, svobodnemu umetniku, dolgoletnemu, samostojnemu borcu za romske pravice, romskemu delovnemu invalidu III. Kategorije, Romu in človeku iz Novega mesta oz. na Dolenjskem, nihče noče pomagati ne s strani Mestne občine Novo mesto ne s strani Zveze Romov Slovenije ne s strani Sveta romske skupnosti Slovenije ne s strani Združenje romskih svetnikov Slovenije… Ali je to sploh mogoče? Zakaj, kako in na kakšen način mi noče nihče pomagati in rešiti moj najhujši stanovanjski problem; »vlaga, mraz, plesen, curljanje, kapljanje in poplava v bivalnem prostoru ob padavini, zdravstveno škodljivo in ogroženo stanovanje in skupne sanitarije brez nujno pomembne sanitarije, ki jih potrebuje bolnik oz. invalid in«…je že splošno znano, da je še vedno moja največja želja, da se z bolno ženo izselim iz tega urbanega romskega naselja v Šmihelu? Prosim vsaj enosobno primerno, varno, čisto in zdravo stanovanje v bloku. Ne prosim zastonj. Pripravljen sem redno oz. pošteno plačevati mesečno najemnino stanovanja po svojih možnostih denarnega nadomestila v višini edinega vira preživljanja 380,00 EUR mesečno. Od tega zneska odplačujem kredit 80,00 EUR, položnice za stroške plačila elektrike 80,00 EUR, za vodo do 40,00 EUR…poleg teh stroškov bi plačeval za stanarino največ do 80,00 EUR mesečno ter ostale stroške v bloku…a žal tudi to je brez koristi oz. brez pomoči in brez rešitve? No. Vse to je sicer znano v Sloveniji a ne poznam prijaznega človeka, organa, inštitucije in..ki bi mi pomagali in končno rešili moj stanovanjski problem? Res je, da mi je bivši občinski referent za stanovanjsko problematiko Romov g. MIRAN RIFELJ po predlogu Zdravstvene inšpekcije Novo mesto, da rešijo moj stanovanjski problem ponujal KONTEJNER v Romsko naselje Šmihel. Prosil sem, da bi mi ga postavili nekje drugje ne pa v kakršno koli Romsko naselje? Gospod mi je na to odgovoril: »Lahko ga postavimo le v Romsko naselje« Zato sem žalostno in razočarano odklonil takšno neprimerno pomoč. Le kdo je pristojen za pomoč in rešitev mojega neprimernega stanovanjskega problema? In kdo mi lahko pomaga rešiti ta pereči problem? Prosim in rotim pristojne organe in inštitucije, da mi pomagate. Na pomoč kličem tudi slovenskega duhovnika, pedagoga, ljubljanskega nadškofa in ljubljanskega metropolita g. Alojza Urana. Ker imam že od otroških let rad Boga. Sem Romski Katolik. Pripravljen sem s svojo ženo sprejeti kjer koli v Sloveniji, kakšno majhno stanovanje v bloku ali v kakšnem praznem vojaškem objektu ali v kakšno prazno kmečko hišo ali v stanovanje, ki je v lasti cerkve? Po potrebi bi redno plačeval najemnino in s ženo bi oba pomagala župniku pri raznih opravilih v cerkvi, dvorišču, vrtovih…morda pa nam bo tokrat pomagal g. Alojz Uran v imenu Boga? Amen…

Kočevje, 1.1.2017

Rajko Šajnovič

 

 



{ Prejšnja stran } { Stran 1 od 18 } { Naslednja stran }

Na kratko o meni

Rajko Šajnovič star 67 let. Stanujoč v Kočevju. Invalidski upokojenec. Poročen. Romski pesnik, pisatelj, prevajalec, pravljičar, svobodni umetnik in še kaj. Rad pomagam sočloveku. Rad humanitarno pomagam šoloobveznim Romskim in civilnim otrokom oz. osnovnim šolam in vsakomur, ki me prosi za mojo pomoč. Javnosti so že bila predstavljena moja številna avtorska in prevajalska dela. Doma pa imam že končana dela: "Moje nove pesmi - moje življenje, resnične romske zgodbe in pravljice, Slovenski romski slovar, otroške igrice, stripe, uganke, pesmice, številne prevedene pravljice, moja nova knjiga Biti Rom, moja resnica in še bi lahko našteval. Ne poznam pa človeka oz. sponzorja, lektorja, urednika, direktorja, tiskarno, ki bi mi pomagali, da bi tudi te pomembne in dragocene moje projekte strokovno obdelali, natisnili, predstavili? ...moja znana formula pa je: Biti pošten, prijazen, dober, pravičen, priden, šolan, izobražen, deloven, aktiven, human, ustvarjalen. Spoštujem ljudi,ki so pošteni, ki radi pomagajo sočloveku, ki vedo kaj pomeni beseda: Revščina, ki imajo srce na pravo mesto ...spoštujem ljudi, ki so onemogli, ostareli, osamljeni, žalostni, lačni, zapuščeni, pozabljeni, revni, bolni, invalidi ...rad imam Romsko kulturo in kulturo večinskega naroda ...moja znana formula je tudi: Pomagati drug drugemu po pošteni poti, skupno sodelovanje, da bi našli skupno razumevanje, spoštovanje, pomoč, rešitev, jezik in dialog. Nimam pa rad ljudi, ki sočloveka izkoriščajo, lažejo, drug drugemu kradejo, ki bi naredili vse le za lastne koristi, cilje in namene, ki bi lastnemu bratu, sestri, materi, očetu, sorodniku, najboljšemu prijatelju in še kaj: "Zlorabljali svoj delovni položaj, izkoriščali, naredili kaznivo dejanje: goljufije, tatvine, kršenja temeljnih človekovih pravic in svoboščin, hladni in diskriminatorni odnos, korupcijo in še kaj. Ta politika mi ni všeč, ki se dela danes v naši preljubi Slovenski državi ali Domovini s strani mnoge Slovensko civilno družbo in tudi med mnogimi pristojnimi romskimi predstavniki v Sloveniji ...pa naj mi moji bralci in prijatelji ne zamerijo. Takšni smo pač resnični pesniki, pisatelji ...tudi med Romi. A nas je žal toliko, da nas lahko znajo prešteti na prste ene roke celo nepismeni Rom ali njihov otrok. Jaz sem Slovenski Rom in velik človek je v meni, CIGANU! Vaš prijatelj: Rajko Šajnovič
sajnovicBrajdic.eDnevnik.si

«  junij 2017  »
pontorsrepetsobned
 1234
567891011
12131415161718
19202122232425
2627282930 

Na prvo stran
Osebna stran
Arhiv sporočil
Kaj pišejo moji prijatelji
Foto album

Zanimive strani


Kategorije

2. "SO PE KAVA KERI ROMENCA" (Kaj se to dogaja z Romi)

Najnovejša sporočila

DOVOLJ MI JE...
ROMSKA KULTURA V BITI IN NE IMETI
LAŽ JE TRPEČA, RESNICA JE BOLEČA
Romska kultura 2017
1. MAJ 2017

Moji prijatelji

Kleopatra
darja1
klotilda
lea199
malayka
mathea
morskadeklica
odsrcadosrca
Rika
vvooodnarka
ZB
orhideja
svilan
ton
Babica
pravakala
jurson
manu
ink164




Število zadetkov: 780834
Avtor vsebine tega eDnevnika je sajnovicBrajdic.
Pogoji uporabe - Varovanje zasebnosti - e-pošta: info@eDnevnik.si
Vse pravice pridržane. © 2005-15 eDnevnik