<h1>eDnevnik, slovenski blog</h1>

Moj eDnevnik sajnovicBrajdic - PLEMENITI

HUMANO DEJANJE ALI BREZPLAČNO DARILO

DARILO ZA ROMSKE IN NE-ROMSKE UČENCE

 

Svoja pomembna in dragocena ustvarjalna dela na področju romske kulture sem že v preteklosti ŠENKAL Osnovnim šolam, ki sem jih navedel in to že leta 1983 dalje. Med prvimi sem podarjal svoja dela Bršljinski Osnovni šoli v Novem mestu. Ravno to šolo sem rešil največji problem, ki so ga takrat imeli učitelji, ki so učili romske učence. No. To pa je že druga in resnična zgodba, ki jo bom tudi v celoti objavil na internetu!

 

Takrat sem takole poročal v očeh javnosti: 

 

Že leta 2005 sem Osnovni šoli Šmihel in osnovni šoli Beršlin pri Novem mestu za romske učence PODARIL Slovensko – romski in romsko – slovenski slovar ter prevod nekaterih znanih slovenskih otroških narodnih pesmi.

 

Kot sem obljubil imam novo presenečenje za navedene osnovne šole  za romske učence. Svojo, dano obljubo sem  izpolnil kot prijatelj vseh šoloobveznih romskih otrok. Tudi v tem letu 2006 jim bom PODARIL svoja pomembna in dragocena ustvarjalna dela:

1.   Prvič in v celoti prevedeno v romskem jeziku UČBENIK IN DELOVNI ZVEZEK za prvi razred 9 – letne Osnovne šole,

2.   Prvič in v celoti prevedeno v romskem jeziku ABC DRUGI DEL pod naslovom: POSLUŠAMO, GOVORIMO, PIŠEMO IN BEREMO za prvi razred 9 – letne Osnovne šole,

3.   Prvič in v celoti prevedeno v romskem jeziku OTROŠKO PESMARICO pod naslovom: GLASBENE MUCE, in še:

4.   Prvo številko otroškega lista oz. knjižico pod naslovom: OTROŠKI SVET. V njem se bo našlo marsikaj zanimivega za učence oz. romske učence:  

-          Od številne moje dvojezične romske pesmi, otroške igrice, resnične romske zgodbe in eno romsko pravljico, nekaj prevedenih slikanic in nekaj fotografij, itn.

 

Ob tej priložnosti bi se rad javno zahvalil ravnateljici OŠ Šmihel mag. ga. IRENA HLAČA in učiteljici vzporednih skupin za romske učence ga. FANIKA POVŠE KONEC zlasti, ko so mi poslali pismeno ZAHVALO v letu 2005.

Ta prva in javna zahvala mi pomeni kot romskemu ustvarjalcu kot, da bi dobil PREŠERNOVO NAGRADO. Takratna predstavnica Osnovne šole Beršljin pri Novem mestu, učiteljica po imenu MAGDA pa se mi nikoli ni zahvalila ne ustmeno in ne pismeno?...

 

Prepričan sem, da bodo tudi od že navedena moja dela koristno uporabili pri njihovem delu z romskimi učenci.

Zahvaljujem se jim tudi za prihodnjo sodelovanje, zaupanje in pomoč.

Prav lepo in prisrčno jih pozdravljam in jim želim veliko uspeha pri njihovem plodnem delu.

 

Kočevje, 23.9.2016

 

 

 

 

 

 



2. Romi med drugo svetovno vojno

Že pred nekaj letih nazaj sem v javnosti poročal o tem dogodku pa je bilo brez koristi? Morda se bo sedaj le našel neki prijazen človek oz. pristojni organi in inštitucija ali…

Da bodo pravično upoštevali naše romske želje in ustrezno ukrepali ?

 

Takole sem poročal:

 

»ROMA MIRSKO AVER SVETOVNO VOJSKA«

(Romi med drugo svetovno vojno)

 

»KEDAVE« (Bral sem) o tem, da je v času nacionalsocialistične vladavine bilo širom po Evropi umorjenih približno »JEKAŠ MILIJONO SINTI I ROMA« (Pol milijona Sintov ter Romov) (Ciganov).

»KEDAVE« (Bral sem) o tem, da je med drugo svetovno vojno leta 1942 oz. 1943 bil »PRVO ROMANO CIDIBE« (Prvi Romski transport) iz okolice Novega mesta okoli 85 Romov – »MURŠEN, DŽUVLJEN I ČHAVOREN« (moških, žensk in otrok) – kjer so jih Nemški vojaki odpeljali v Nemškem taborišču Aušvic, ter jih dobesedno »ZATHARDE DU PEČI« (Umorili oz. zažgali v peči) z »PLINOHA« (Plinom) oz. z ciklonom D, če se ne motim? Zaman sem izčrpal vse svoje znane poti še med desetdnevno vojno v Sloveniji, da bi tem umorjenim Romom v Novem mestu »POSTAVIN SPOMENIKO VAŠU SPOMINO« (Postavili spominsko obeležje)? Kjer bi lahko »SAKON BERŠ« (Vsako leto) ob 8. aprilu, »KA PRAZNOVINAMO SVETOVNO ROMANO DIVE« ((ko praznujemo Svetovni dan Romov). Slavnostni govornik bi lahko bil predsednik Zveze Romov Slovenije g. Jože Horvat Muc,  ali predsednica  Sveta romske skupnosti Slovenije ga. Janja Rošer, ali predsednik Foruma romskih svetnikov g. Darko Rudaš, ali…kjer bi se   vsi skupaj poklonili, počastili spomin, položili venec in prižigali sveče v spomin na vse naše umorjene »PHRALJA I PHENJA, ROMORA« (Bratje in sestre, Romov), ki so med drugo svetovno vojno padli kot  »PARTIZANSKO BORCI« (Partizanski borci) kjer sem bral, da so mnogi »HINEJO JUNAKI« (Bili hrabri oz. junaki), da so bili »KUHARJA, MUZIKANTARJA, VODNIKI, KOMANDANTI, KOMESARI«…(Kuharji, muzikanti, vodniki, komandanti, komisarji)…tudi »THERDE MEDALJA VAŠU ZARALIPE« (Dobili medaljo za hrabrost) ter za vse »KA HINEJO NAŠALDE, DŽOKA ALI PU AVER NAČINO DU AVER SVETOVNO VOJSKA« ( Ki so bili umorjeni, na takšen ali drugačen način med drugo svetovno vojno). »ŠUKAR I ČAČE BI OV« (Lepo in prav bi bilo), če bi na dnevni red seje Sveta romske skupnosti Slovenije dali tudi, to mojo pobudo?

Kot sem že navedel, da bi tem umorjenim Romom postavili »SPOMINSKO OBELEŽJE V NOVEM MESTU« so mi takrat pristojni Občinski organi oz. inštitucije odgovorili, citiram: »NAJ MEN CAJTO, NAJ TRIBA I NAJ LOVE?« (Nimamo časa, ni pomembno in nimamo denarja?).

Mnogi posamezni in že pokojni Romi so »MENGE, MOTHAVENE« (Nam pripovedovali), da so jih med drugo svetovno vojno »PARTIZANSKO OFICIRI I SOLDATI PU SILO LEGERDE DU PARTIZANI« (Partizanski Oficir in vojaki s silo odpeljali v Partizane). Med njimi je bil tudi »MRO, DADE« (Moj, oče). »TRIN MISICI HINEJO DU PARTIZANI« (Tri mesece so bili v Partizane), nato so »ČHIVIDLE PHUDINI DU VEŠ I NAŠIGELE KHERE« (Vrgli puško v gozdu in zbežali domov), k svojim najdražjim članom družine.  S svojim družinam so se »GURUVENE DU VEŠA« (Skrivali v gozdove) in »DEVLORO, LENDE REŠINDŽA« (Bog, jih je rešil),  »DA ASTILE DŽIVDE«  (Da so ostali živi). Niso bili »KOMUNISTI, NITI NA KAMENE ZURU PHUDINI MARI DU DŽIVDI TABLA« (Komunisti, niti niso želeli streljati v živo tarčo).

Če bi se srečal s g. Janezom Stanovnikom »MENI BI LESTE, PHUČ:« (Jaz bi ga vprašal:) »KEČI ROMOREN  NAŠALDE PARTIZANI?« (Koliko Romov so ubili oz. umorili PARTIZANI?) med drugo svetovno vojno. Pa »PRZO ZAMIRA« (Brez zamere), kajti »NA HINO POLITIČNO« (Nisem politik)! »HINO SAMO ROM I MANUŠ« (Sem le Rom in človek)!          

       

 

 



Dejansko reševanje romske problematike v Sloveniji se je začelo leta 1982

Posebno sporočilo za vse pristojne romske predstavnike na »LOKALNI IN DRŽAVNI RAVNI« kot vednost in pripomoček pri reševanju romske problematike v sedanjosti oz. prihodnosti. Takole sem jaz začel in zahvaljujoč moji malenkosti imamo danes:

-         Številna ROMSKA DRUŠTVA IN

-         ZVEZA ROMOV SLOVENIJE,

-         SVET ROMSKE SKUPNOSTI RS,

-         Številne ROMSKE SVETNIKE V OBČINSKE SVETE IN

-         FORUM ROMSKIH SVETNIKOV RS,

-         POSEBNA KOMISIJA ZA REŠEVANJE ROMSKE ETNIČNE SKUPNOSTIIKE  RS,

-         URAD ZA NARODNOSTNA VPRAŠANJA RS  … 

 

»ROMANO URADNO OBISKO DU SLOVENIJA«

(Romski uradni obisk v Sloveniji)

 

Leta 1991,

S pomočjo Inštituta za narodnostna vprašanja RS sem napisal bivšemu predsedniku Republike Slovenije g. Milanu Kučanu za uradni obisk oz. sprejem Romskih predstavnikov iz Slovenije. Takole sem napisal takrat svoje slovito pismo:

 

Spoštovani gospod

Milan Kučan

Predsednik predsedstva RS

 

Rajko Šajnovič, samostojni borec za zaščito človekovih pravic Romov Vam pošiljam Prijavo kršenja človekovih pravic nad Romi v Sloveniji. Obračam se na Vas in na Odbor za zaščito človekovih pravic, da prepreči nadaljevanje kršenja pravic Romov, ki so ENAKOPRAVNI državljani Republike Slovenije.

Ker sem v letih in letih svojih prizadevanj za to, da bi se nekega dne tudi problematika nas Romov ali Ciganov uvrstila na dnevni red reševanja položaja enakopravnosti in tudi specifičnosti te resnično brezpravne skupnosti, izčrpal že vse poti, ki jih poznam-in izčrpal tudi sebe, želim, da vsaj sedaj nebi bil razočaran. Mislim, da bi se tudi Romi morali organizirati v okviru cele Slovenije v združenje, zvezo ali kakršnokoli organizacijo, ki bi imela poslanstvo prizadevati si preprečevati kršenje pravic Romov. Na praznovanju Svetovnega dneva Romov, 8. aprila 1991 v Domu kulture v Novem mestu bomo dali pobudo za organiziranje Iniciativnega odbora za ustanovitev takega vseslovenskega romskega združenja.

Vesel in srečen bom, če si boste kot Predsednik naše države vzeli nekaj svojega časa in sprejeli pri sebi predstavnike nas Romov z vseh koncev Slovenije in se pogovorili z nami.

 

 Opomba: Romski predstavniki smo bili:

1.   Rajko Šajnovič Novo mesto,

2.   Moj pomočnik: Roman Tasič Novo mesto,

3.   Jože Butala Črnomelj,

4.   Slavko Hudorovac Črnomelj,

5.   Vlado Rozman Murska Sobota (že pokojni).

Sprejeli so nas:

1.   Bivši: Predsednik RS g. Milan Kučan,

2.   Bivši: Član predsedstva RS g. Dušan Plut,

3.   Bivši: Član predsedstva RS g. Matjaž Kmelc in…

 

Sprejem je bil prijazen, uspešen, obljube pozitivne, uresničene, korektne, pravične, razumljive, spoštovane, pravične …  

Po končanem sprejemu so nas povabili na slavnostno kosilo. Povabili smo predsednika ob 8. aprilu 1991 na praznovanje Svetovnega dneva Romov. Zaradi odsotnosti pa je prišel dr.g. Dušan Plut, ki je bil tudi slavnostni govornik…

 

»HINE ŠUKAR I ČAČE«

(Bilo je lepo in prav)

Ljubljana, 22. 03. 1991

 

 S spoštovanjem,

 

Rajko ŠAJNOVIČ

Samostojni borec za zaščito človekovih pravic Romov

Novo mesto, Majde Šilc št. 2

 

Kočevje, 22.9.2016

Rajko Šajnovič

 



ZAHVALA BOLNIŠNICI V NOVEM MESTU

ZAHVALA

 

BOLNIŠNICI INTERNEGA ODDELKA V NOVEM MESTU

 

V mojem imenu in v imenu moje žene Jovanke Šajnovič se po tej poti zahvaljujem za prijaznost, razumevanje, spoštovanje, vsakodnevne informacije, pomoč, nego in uspešno zdravljenje,  moje sestre Antonije Brezar, ki je imela težko bolezen in ki se je zdravila v ŠOKU. Seveda se zdravljenje moje sestre Antonije še nadaljuje. Ker ŠOK ne potrebuje več jo bodo v kratkem času premestili na drugi oddelek , zahvaljujoč odličnih in specializiranih zdravnikov, sester …

Zahvala pripada:

V.d. predstojnika internega oddelka: prim. Rafael KAPŠ, dr. med, spec. interne medicine in intenzivne medicine in vsem njegovim sodelavcem, ki so na kakršno koli pomoč pripomogli, varovali, negovali, skrbeli in uspešno zdravili njihovo, pacientkino Antonijo Brezar.

 

HVALA VAM LJUDJE V BELEM «

 

Veseli, zadovoljni in srečni so lahko njihovi pacienti, da imamo takšne zdravnike, sestre specialiste … To so ljudi, ki razumejo, cenijo, spoštujejo, pomagajo, rešijo …bolnike, ki imamo zdravstvene probleme in težave, ko nujno potrebujemo medicinsko pomoč oz. nego in zdravljenje. To so ljudje, ki pomagajo svojim pacientom s srcem, dušo in telesom. To so ljudje, ki imajo srce na pravo mesto. To so ljudje, ki sočloveku oz. pacientu pomagajo podnevi in ponoči. Vodstvo bolnišnice v Novem mestu so resnično lahko veseli, srečni in ponosni, da imajo tako pridne, uspešne, prijazne oz. delavne, aktivne, cenjene, spoštovane sodelavce, specialiste …Tako je prav. To je lepo. To pomeni, kot:

NAJBOLJŠA IN NAJLEPŠA PESEM. Kot: NAJLEPŠA ROŽICA. Kot:  MODRINA NEBA, SONCA, MORJA, ZELENE NARAVE. In to pomeni obenem tudi to, da je: ZDRAVJE VSAKEGA ČLOVEKA, NAJVEČJE BOGADSTVO NA SVETU.

In takšno bogastvo prejemamo tudi pacienti s strani takšnih ljudi, kot sem jih že navedel. Radi vas imamo mi, ki smo že bili vaši pacienti in za vse ostale, ki jih imate sedaj. Želim vam tudi v prihodnosti obilo delovnega uspeha, veselja, sreče, zdravja, mir in vse dobro.

 

RAJKO IN JOVANKA ŠAJNOVIČ

 

Kočevje, 29.8.2016



ROMSKA PESEM

Dragi prijatelji. Želim vam obilo delovnega uspeha, veselja, sreče, zdravja, mir in vse dobro. Pomagajte drug drugemu in radi se imejte. Zato vsem dobrim ljudem in vsem resničnim prijateljem, PODARJAM SVOJO PESMICO

pod naslovom:

DAN

 

VSTANITE, PRIJATELJI,

ZAKURITE OGENE,

VESELITE SE,

ZAPOJTE, ZAPLEŠITE!

MUZIKANTJE, ZAIGRAJTE!

NE MISLITE

NA LAČNE TREBUHE,

JUTRI JE ŠE EN DAN.

DANES POZABITE

VSE SKRBI,

VESELITE SE,

IGRAJTE, POJTE,

SVOJ PLES PLEŠITE,

PRIJATELJI…


Kočevje, 23. 08. 2016


Rajko Šajnovič



BIBLIJA VAŠU ČHAVORA/SVETO PISMO ZA OTROKE

Uvodne besede:

Že od otroških let sem s staršem hodil na Romanje ali kot smo Romi govorili v romščino »DŽAM PU DEVLESKERO DROM«  (Gremo na božjo pot). In od otroških let imam rad in ljubim »DEVLORE« (Boga). Moja želja je bila, da bi SVETO PISMO ZA OTROKE, prevedel tudi v romščini. In moja želja se je uresničila leta 2011. To sem povedal g.  župniku ANTONU  GNIDOVEC, ki je maševal še v župnišču Trg Svetega Jerneja 3 v Kočevju. Z ženo Jovanko, sem stanoval še v Romsko naselje Šmihel 74 oz. Pot v gaj 24 v Novem mestu. G. župnik mi je prinesel SVETO PISMO ZA OTROKE v slovenščino, jaz pa sem jo v celoti prevedel v romščino. Istega leta sva z ženo odšla v dom starejših občanov – DOM DANIJELA HALASA v VELIKE POLANE. G. župnik mi je sporočil, da je »BIBLIJA VAŠU ČHAVORA«  (SVETO PISMO ZA OTROKE) že natiskano in povedal, da bo po mene poslal enega človeka, da me bo pripeljal v Ljubljano na predstavitev. Tisti dan sem bil najbolj vesel, srečen in ponosen, da sem kot prvi Rom v Sloveniji, prevedel SVETO PISMO ZA OTROKE.

Rajko Šajnovič

Prva izdaja

PREVOD iz slovenščine :  Rajko Šajnovič. GRAFIČNA PRIPRAVA: Brane Beno, Družina d.o.o. IZDALA in ZALOŽILA: Družina d.o.o. ODGOVARJA:  Tone Rode. Tiskano v Sloveniji. NAKLADA: 600.  Ljubljana, april 2011.

Vse informacije o knjigah založbe Družina najdete na spletni strani: www.druzina.si

Čudim se le to, zakaj ni pisec spodnjega besedila navedel  ime in priimek prevajalca oz. ali je pozabil ali spregledal ali ni želel ali pa ni smel povedati resnična dejstva, da je avtor tega besedila: Rajko Šajnovič!

Čudim se tudi to, da so to SVETO PISMO ZA OTROKE, natisnili le v romščino? Po pravici bi morali natisniti v eno knjigo kot običajno. Pomeni, da bi moral biti poleg romščine, prevedeno tudi v slovenščini? Da bi lahko vsak bralec tega SVETEGA PISMA ZA OTROKE, obenem lahko bral tudi v slovenščini, če nebi slučajno razumel romščino. To pa so natisnili DVE KNJIGI POSAMEZNO oz. eno knjigo v romščino in eno knjigo v slovenščini? Zakaj?

Vsa moja tiskana dela: pesniške zbirke, romske pravljice…bodisi kot avtor ali prevajalec sem vedno pisal DVOJEZIČNO…

Bog, že ve, da se: GREH DELATI NE SME …...

Takole pa sem predstavil SVETO PISMO ZA OTROKE na predstavitvi v Ljubljani!  

Predstavitev Svetega pisma za otroke v romskem jeziku

6. 9. 2011

Otroško Sveto pismo v romščini

» To je v Sloveniji prvo SVETO PISMO ZA OTROKE, ki je bilo prevedeno v romščino. Knjigo sem prevajal z veseljem in moram poudariti, da sem zaradi tega zelo ponosen. Knjiga bo vsekakor pripomogla k temu, da se bodo romski otroci lahko z verskimi vsebinami srečevali v svojem jeziku in da bo knjiga postala nekakšen most med Romi in Cerkvijo.«

Knjiga je sestavljena iz zanimivih zgodb, ki so prilagojene otroškemu razmišljanju in besede tečejo tekoče. Besedila so oblikovana pripovedno in so enostavna za odraslega bralca, otroku pa omogočajo razmišljanje in porajajo vprašanja. Vsebine v knjigi so zanimive in poučne in kar je najbolj pomembno, da niso dolgočasne. Lepe in zanimive so tudi ilustracije, ki so izdelane na podlagi posameznih zgodb. Knjiga je istočasno izšla kot samostojni projekt tudi v slovenskem jeziku.

» Bog je naš romski DEVEL. Bog, je vedno z nami in med nami. Božje kraljestvo je omenjeno tudi v naših romskih pesmih, pravljicah, knjigah … Povsod ga hvalimo, kličemo na pomoč – v dobrem in slabem, v sreči, nesreči, ljubezni, bolezni. In tudi mi Romi pravimo: »DEVEL, SA HIKI SA DŽANI, GRIHO PE NA TROMI KERI« (Bog vse vidi, vse ve, greh se delati ne sme).

Menim, da je z izdajo omenjene knjige bil storjen velik korak na področju odnosov med romsko skupnostjo in Cerkvijo, ki je romskemu človeku ponudila verske vsebine zapisane v njegovem jeziku. Hvala kočevskemu župniku Antonu Gnidovcu, odgovornemu uredniku Tonetu Rodetu in podjetju Družina d. o. o., ki so poskrbeli, da je knjiga izšla. Knjiga je lepa in zanimiva za branje. Vsekakor pa je bogat prispevek na področju romske kulture, na področju pisane romske besede, ki je bila nekoč le nekakšna skrivnostna govorica, ki smo ji rekli ciganščina.

Rajko Šajnovič


morda pa je to isti avtor kot ja napisal nekaj o tem SVETEM PISMU, citiram:

 

Priznam, da nisem velik pristaš prirejanja in poenostavljanja svetopisemskih besedil za otroke, ker mislim, da so otroci sposobni sprejeti božjo besedo tako, kot je zapisana. Je pa seveda tudi res, da je božja beseda hrana in vemo tudi, kako je s hrano pri otroku: Ko se pojavi prvi zobek, mu ne boš kar takoj v roke porinil klobase, temveč boš začel z mehkim sadjem, pa še tega boš prej zmečkal. Priredba Svetega pisma torej ni "fast food" ali "instant" prehrana, ampak hrana, pripravljena glede na število zobk! Kljub temu se na tem področju srečamo z veliko, recimo temu kar – kiča. Vendar pričujoča knjiga vse to presega in nas preseneti. Najprej že s samimi izborom besedil - tako s tem, kar je izbrano, kot s tem, kar je opuščeno. Beseda teče tekoče in, kar se mi zdi za otroško knjigo odločilnega pomena, kar kliče po glasnem branju. Besedilo je po eni strani oblikovano zelo pripovedno in odraslemu bralcu ponuja enostaven vzorec, kako povedati kakšno zgodbo, po drugi strani pa je spet dovolj odprto, da otroku omogoča razmišljanje in vprašanja. Knjiga torej, ki ne dolgočasi, ki razloži, ki pouči in ki vabi k pogovoru. Sveto pismo? Priporočam!

Gregor Čušin 

 

 

V tem SVETEM PISMU ZA OTROKE, sem prevedel iz  romščine v slovenščini, tudi eno zgodbo pod naslovom:

 

RESNIČNA LJUBEZEN

 

Pavel je večinoma svojega časa v Rimu živel takole, da je pisal knjige ljudem, ki so bili kristjani po celem svetu, da bi jim pomagal živeti tako, kot si želi Bog.

Pavel jih je učil, da lahko drugim ljudem povedo kako močno morajo ljubiti Boga, tako da ljubijo vse ljudje okoli sebe.

»Ljubezen je potrpežljiva, ljubezen je dobra, ljubezen ni nevoščljiva in ne išče svojo.

»Ljubezen vedno najprej pomisli na druge.

Ljubezen se ne da na hitro razdražiti.

Ljubezen ljudi ne spominja na to kar so naredili nekoč narobe.

»Ljubezen ne misli na težave. Ljubezen se vedno veseli resnice. Ljubezen vedno varuje ljudi, vedno zaupanje, vedno upanje, vedno se trudi.

»Ljubezen nikoli ne umre.«

Danes Jezusovi učenci najdemo v vseh krajih na svetu.   

 

Prevedel: Rajko Šajnovič



3. MOJA SESTRA ANTONIJA BREZAR

 

3. MOJA SESTRA ANTONIJA BREZAR!

 

Moja sestra Antonija Brezar ni več v komi, zahvaljujoč vsem zdravnikom, sestram, ter vsem zdravstvenim osebjem v bolnišnici Internega oddelka v Novem mestu, ki so se  in ki se še vedno borijo za življenje moje sestre Antonije Brezar. Posebno pa se zahvaljujem primariju dr. KAPŠ RAFAELU, ki je odlični zdravnik, strokovnjak in specialist …po našem romskem običaju rečemo še: HVALA BOGU.

 Hvala vam:  LJUDJE V BELEM!

 Kočevje, 9.8.2016

 Nadaljevanje še prihodnjič!

 

Rajko Šajnovič

 

 



2. Moja sestra Antonija Brezar je še v komi

2. MOJA SESTRA

ANTONIJA BREZAR JE ŠE V KOMI!

 

V očeh javnosti sem že poročal o svoji revni sestri Antoniji Brezar. Danes pa bom poročal nekaj novega oz. žalostnega. Zgodilo se je v romsko naselje Šmihel oz. Pot v gaj v Novem mestu.  Moja sestra Antonija je rojena 1945 leta. Vdova, mati sedem otrok, ki so že vsi po Romsko poročeni, imajo že svojo lastno družino. Eni  so ločeni, drugi je vdovec. Najmlajši sin Boris po domače VILI pa je še samski in že od otroških let ima bolezen (epilepsija), ko je imel napade mu je vedno pomagala njegova mama Antonija oz. moja sestra. Od petka oz. dogodka streljanja je bil malo časa pri svoji mamici, bil je lačen, spal je na različnih mestih in  od straha za mamico Antonijo Brezar, ki je še vedno v bolnišnici v komi se mu je zdravstveno stanje poslabšalo, da je že dvakrat bil v bolnišnici kjer je še danes.  Sestra Antonija Brezar je bila tudi sama bolna že poprej.  Od mladih nog je vzgojila in skrbela za vnukinjo Danijelo po domače NINA, ki hodi že v Osnovno šolo, vedno je bila pri njej, spala z njo, hodila z njo. Sedaj pa pride k babici se joka in prosi: »MAMICA IZBUDI SE«. Sedaj pa je vnukinja Danijela pri dobrih sorodnikov, ki skrbijo za njo in jo varujejo nekje drugje, sedaj pa je pri očetu Rajkotu po domače, ZORAN. Antonija Brezar je vedno skrbela še za sina Romana po domače, OMO za sina Rajkota po domače, ZORAN  in za vnuka Dragana po domače, DIDI. Oni so vedno bili in živeli skupaj. Sin Roman je odšel drugam in ne misli iti več nazaj oz. domov v Šmihelu oz. Pot v gaj. Sin Rajko in vnuk Dragan pa občasno obiščejo mamico oz. babico v bolnišnici. So onemogli, lačni v strahu. Spijo na različna mesta kot so nam povedali po telefonu…Sin Goran je s svojo družino živel nedaleč stran od svoje mamice Antonije Brezar v svoji baraki oz. doma … .

Sin Dušan po domače, ZLATI  je tudi živel v neposredni bližini svoje mamice Antonije Brezar s svojo družino v svoji hiši oz. domu. Sedaj pa živijo nekje drugje.

 

Sin Sandi Brezar je živel s svojo družino tudi v neposredni bližini svoje matere Antonije Brezar. Že pred nekaj leta nazaj, niso imeli z njim in njegovo družino nobene stike več … V Slovenske novice pa piše, da so peš zbežali v Črnomelj  in da so njegovo stanovanje zažgali do tal..

 

Sedaj je naselje Pot v gaj ostalo brez številne družine BREZAR. Po pripovedovanju svojcev smo slišali, da sedaj,  njihove domove (zidana hiša, lesene barake, kontejnerji) …samevajo so zapuščene, osamljene, izbrisane, razbite, uničene, zažgane? Zaradi tistega dogodka, ki se je zgodil v petek, ko je prišlo do streljanja so sedaj po pripovedovanju znancev iz tega romskega naselja  kaznovani, preganjani, žalostni, obžalujoči v nevarnosti, obsojeni, krivi v strahu, tudi vsi ostali nedolžni člani družine Brezar…Družine sestre Antonije Brezar so postali  še bolj revni kot so že bili. Po pripovedovanju znancev ne bodo nikoli več prišli nazaj v svoje domove v romsko naselje Šmihel oz. pot v gaj v Novem mestu? Kako se bo vsa zgodba končala, tega nihče ne ve?  Zakaj, kako in na kakšen način je prišlo do tega? Kje so vsi člani družine Brezar?  Kje so dobri, prijazni, pristojni, odgovorni organi in inštitucije kot so: VARNA HIŠA, DRUŠTVA, ZVEZE, RDEČI KRIŽ, CENTER ZA SOCIALNO DELO in? ….ali gre za:  KRŠENJE ČLOVEKOVIH PRAVIC IN SVOBOŠČIN ALI KRŠENJE PRAVIC ŽENSKE ALI KRŠENJE PRAVIC OTROK ALI KRŠENJE PRAVIC INVALIDOV ALI ZA ZAŠČITO REVNIH DRUŽIN? …

 

Kot znana oseba (pesnik, pisatelj, prevajalec, pravljičar, svobodni umetnik, samostojni borec za romske pravice) …kot brat Antonije Brezar in moja žena Jovanka, mislimo in smo v skrbeh v strahu le za Antonijo Brezar, ki se še vedno bori za svoje življenje s pomočjo odličnih specialistov oz. zdravnikov v bolnišnici na interni oddelek …  »OBŽALUJEM, DA JE PRIŠLO DO TEGA KRITIČNEGA  DOGODKA«  

 

Sestra Antonija Brezari oz. njeno, že prejšnje revno življenje  je zlasti sedaj nečloveško, nezaščiteno, nevarovano, socialno, stanovanjsko in zdravstveno ogroženo …

 Dobil pa sem drugačne informacije s strani sestrine snahe in bolnišnice internega oddelka. Resnična dejstva, ki niso nikjer poročali, pisali, povedali, objavili in … so bila sledeča:

 

Že v petek, ko je prišlo do tega navedenega dogodka je sestra Antonija Brezar od straha padla v nezavest, ko je pred svojim domom slišala streljanje in misleč, da so umorili njenega, vnuka Dragana Brezarja, ki je bil takrat tudi na praznovanju oz. krst otroka pri sosednih Romov.  Ko je v tem trenutku padla v nezavest je imela na usta pene. Snaha pripoveduje, da je takoj poklicala št. 113 oz. nujno medicinsko pomoč. Ko reševalno vozilo po eni uri še ni prišlo je snaha Maja Zupanc, sama z avtomobilom od moža Gorana Brezarja, odpeljala mojo sestro Antonijo Brezar v bolnišnico internega oddelka v Novem mestu. Po izjavi informacije mi je zdravnik povedal sledeče:  »Moja sestra Antonija Brezar je že doma bila klinično mrtva zaradi zastoja srca« Zahvaljujoč nujni medicinski pomoči so jo oživljali in rešili, da ji je srce ponovno delovalo.

Dali so jo na aparate v ŠOK SOBO. Že od petka sem klical v to bolnišnico, da bi dobil informacijo o svoji sestri Antoniji Brezar a kot so po tel. pogovoru povedali mi preko telefona ne smejo dati informacijo. Le že navedeni svojci od moje sestre sem izvedel po tel pogovoru le to, da je sestra v komi na aparate in v šok sobi.

 

Šele v ponedeljek sem od zdravnika, ki me pozna že od prej in obratno, povedal,  da je sestra že doma bila KLINIČNO MRTVA kot sem že navedel. V bolnišnici je dobila še pljučnico, da je že od prej bila bolna na ledvice, da ni dobro, da je v kritičnem stanju zaradi kome oz. najhujše probleme oz. da ima možgane mrtve in to je bilo celo smrtno nevarno.

A zdravniki v tej bolnišnici na čelu primarija dr. Kapša Rafaela in drugih so pomagali, vztrajali se borili še naprej za življenje moje sestre Antonije Brezar.

Sam sem tudi invalid in nimam prevoza, da bi jo obiskal in vprašal pristojno zdravnico oz. zdravnika za informacijo. Tudi moja žena ne more do nje ker hodi na dve bergle oz. hojico na štirih kolesih.

Zato sem že včeraj in danes naročil in prosil oddelčno sestro, da naj pove oddelčni zdravnici …«DA JIH LEPO POSIM, DA NAREDIJO VSE PO SVOJIH MOČEH, DA POMAGAJO IN REŠIJO MOJO SESTRO ANTONIJO BREZAR« Jaz in žena Jovanka pa po našem romskem običaju prosimo BOGA IN SVETO MARIJO, da pomagajo in rešijo mojo revno sestro Antonijo, ki jo po domače kličemo, TONČKA, ki jo imamo radi in obratno. Imam edino še to sestro živečo …

Vsak dan kličem po tel. za informacijo o zdravstvenem stanju sestre Antonije. Kot sem rekel imajo v tej bolnišnici odlične  zdravnike in zdravnice, ki so obenem tudi odlični specialisti na svojem področju so se borili za življenje moje sestre Antonije, ki je še vedno v komi. Izvedel sem informacijo, ki me je razveselila in kjer sem se od veselja tako jaz kot moja žena Jovanka, JOKALI kot otroci.

Veselo novico pa sem izvedel od najboljših zdravnikov, specialistov, da sedaj sestra Antonija Brezar že sama diha, da se je zdravstveno stanje pljučnice izboljšalo, da je stabilna in sedaj se borijo le z glavo oz. z možgani, ki so zelo, zelo pomembni in problematični …še to moram dodati, da sestra Antonija, občasno že odpira oči…

 Kot znana oseba oz. Romski pesnik, pisatelj ….se bom javno »ZAHVALIL IN POHVALIL«  To bolnišnico in vsem, ki že pomagajo, skrbijo, negujejo in zdravijo mojo sestro Antonijo Brezar, pod naslovom:

»HVALA VAM LJUDJE V BELEM«

 

Nadaljevanje prihodnjič!

 

Kočevje, 7.8.2016

 

Rajko Šajnovič

 



MOJA SESTRA ANTONIJA BREZAR JE V KOMI

MOJA SESTRA

ANTONIJA BREZAR

 

V očeh javnosti sem že poročal o svoji revni sestri Antoniji Brezar. Danes pa bom poročal nekaj novega oz. žalostnega. Zgodilo se je v romsko naselje Šmihel oz. Pot v gaj v Novem mestu.  Moja sestra Antonija je rojena 1945 leta. Vdova, mati sedem otrok, ki so že vsi po Romsko poročeni, imajo že svojo lastno družino. Eni  so ločeni, drugi je vdovec. Najmlajši sin Boris pa je še samski in že od otroških let ima bolezen (epilepsija), ko je imel napade mu je vedno pomagala njegova mama Antonija oz. moja sestra.

Sestra Antonija Brezar je bila tudi sama bolna. Od mladih nog je vzgojila in skrbela za vnukinjo Danijelo, ki hodi že v Osnovno šolo, vedno je pri njej, spala z njo, hodila z njo. Sedaj pa pride k babici se joka in prosi: »MAMICA IZBUDI SE«. Antonija Brezar skrbi tudi za sina Borisa, ki je ravno tako vedno pri mamici z mamico v dobrem in v slabem oz. v bolezni…

Toliko na kratko o moji sestri Antoniji oz. njeno, revno življenje, ki je socialno, stanovanjsko in zdravstveno ogroženo.  Že v petek je sestra Antonija od nekega dogodka v tem romskem naselju od straha padla v nezavest na usta je imela pene tako, da so jo odpeljali v staro bolnišnico na interni oddelek, kjer so ji dali prvo pomoč in leži v komi po domače v ŠOK SOBO. Že od petka kličem to bolnišnico pa kot je dejala sestra mi ne smejo dati informacijo po telefonu. Sam sem tudi invalid in nimam prevoza, da bi jo obiskal in vprašal pristojno zdravnico oz. zdravnika za informacijo. Tudi moja žena ne more do nje ker hodi na dve bergle oz. hojico na štirih kolesih.

Zato sem že včeraj in danes naročil in prosil sestro, da naj pove oddelčni zdravnici …«DA JIH LEPO POSIM, DA NAREDIJO VSE PO SVOJIH MOČEH, DA POMAGAJO IN REŠIJO MOJO SESTRO ANTONIJO BREZAR« Jaz in žena Jovanka pa prosimo BOGA IN SVETO MARIJO, da pomagajo in rešijo mojo revno sestro po domače jo kličemo, TONČKA, ki jo imamo radi in obratno. Imam edino še to sestro živečo …

 

Naj dodam le to, da so skoraj vsi nepismeni in kot mi je povedala sestra, da je dala zdravnica informacijo sinu Borisu o katerem sem že povedal oz. ki je sam bolan, ki je skoraj nepismen in ki je tudi pozabljiv …zato bi rad točno informacijo o zdravstvenem stanju moje sestre Antonije?  V ponedeljek bom poklical še primarija dr. Kapša, glavno sestro in tudi direktorico bolnišnice v Novem mestu, da pomagajo in rešijo mojo sestro Antonijo Brezar. Kot znana oseba oz. Romski pesnik, pisatelj ….se bom javno »ZAHVALIL IN POHVALIL«  To bolnišnico in vsem, ki že pomagajo, skrbijo, negujejo in zdravijo mojo sestro Antonijo Brezar, pod naslovom:

»HVALA VAM LJUDJE V BELEM«



DOVOLITE MI DELATI

Rajko Šajnovič

 

Takole sem klical PENZIONISTE na pomoč. Do sedaj pa mi ni še nihče odgovoril, pomagal …

 

Dragi moj prijatelj Jože in

dragi moji prijatelji PENZIONISTI !

 

Prosim vas za pomoč. Sigurno imate prijatelje, ki delajo v TISKARNE, ZALOŽBE, KI SO UREDNIKI, DIREKTORJI …ki bi mi lahko pomagali, da bi dali v tisk vsaj enega, dva ali tri moje projekte, ki sem jih spodaj navedel v tisk?

 

Obrazložitev:

Doma imam moje številne pomembne in dragocene romske projekte, ki čakajo na tisk oz. da bodo zagledale ZELENO LUČ!

To so:

-        Pesniška zbirka, romske pesmi – moje življenje,

-        Pesmi, ki se pojejo,

-        Knjiga – Rom je drugačen, od drugih,

-        Pesmarica – otroških pesmi,

-        Slovenske basni in živalske pravljice,

Slovenske narodne pravljice in

Slovenske ljudske pripovedi,

-        Pesmarica – znanih otroških pesmi,

-        Pesmarica – glasbene muce,

-        Otroške igrice,

-        Novi Slovensko-romski slovar,

-        Nove Romske zgodbe in pravljice,

-        Otroški strip 1. 2. in 3. del,

-        Ciganska zgodovina – OD LEGENDE DO RESNICE …

 

Za pomoč, sodelovanje in rešitev mojih željah se vam že v naprej prav lepo zahvaljujem.

 

Zato kličem na pomoč pristojne organe in inštitucije na področju KULTURE v Sloveniji in EU pod naslovom:

 DOVOLITE MI DELATI!

 

Moj naslov:

Rajko Šajnovič

Trg Svetega Jerneja 2

1330 Kočevje.

 

Tel. št. 083 830 6828

e- pošta:  rajko.sajnovic@ telemach.net

 

Lep sončen dan in pozdrav,

 



ROM IN ŠMIHELČANI V NOVEM MESTU

KRAJAN IN ŠMIHELČAN!

 

Spoštovani predsednik KS Šmihel g. MIRO ŠKUFCA,

Spoštovani vsi člani Sveta KS Šmihel ter ostali,

 

Hvala vam za NE-POMOČ, ko sva z ženo živela še v tistem začaranem skupnem objektu za Rome v Šmihelu oz. Pot v gaj, ki so ga porušili od leta 1979 – šele leta 2014. v javnosti sem ta neprimerni objekt poimenoval v »HIŠA STRAHOV« Nihče od vas mi ni pomagal, ko sem dolgih 12 let prosil in rotil, da mi dajo kakšno drugo primerno stanovanje. Živeli smo v neprimernem stanovanju kjer so z nami sobivali; mraz, vlaga, smrad, curljanje in kapljanje in poplava v bivalne prostore ob dežju pa črvi, miši, podgane …saj to že sami dobro veste. Hvala bogu, da sem sam rešil svoj  najhujši stanovanjski problem v navedenem stanovanju na hišni št. 74, oz. Pot v gaj 24. Da sva z ženo leta 2011 dobila oz. odšla v Dom starejših občanov – VELIKE POLANE. Čez tri mesece pa sem s pomočjo svojega desetletnega prijatelja iz Kočevje Borisa, dobil novo stanovanje v bloku v Kočevju …

Kako sem bil aktiven kot Romski pesnik, pisatelj, prevajalec, pravljičar, samostojni borec za zaščito človekovih pravic in svoboščin Romov …tudi to sami dobro veste. Pa nič hudega.

V spomin ob 38. obletnico obstoja kot ROMSKI AKTIVIST v Šmihelu pri Novem mestu pa vam predlagam, če še nimate, da si preberete mojo novo knjigo pod naslovom: »ROMANO MOTHAVIBE I VIŠTORJE«  (Romske zgodbe in pravljice), ki so bila predstavljena v Ljubljani, novembra 2015. To vam predlagam zato, da si izjemoma med pravljicami najprej preberete 2 resnične zgodbe pod naslovom: »ROMSKO PROSJAČENJE« in »ROMI IN DELO V KAMNOLOMU« Seveda, če vas resnica ne boli?

Pa brez zamere. Vesel, srečen in ponosen sem, da sem imel možnosti, da se javno zahvalim ŠMIHELU oz. ŠMIHELČANOM, ko sva prosjačila pri dobrih ljudeh v Šmihelu, jaz kot otrok in moja pokojna mama Vera …

Tudi vam se lahko zahvalim za NE-POMOČ oz., da danes, živimo jaz in žena v Kočevju.

 

Pa lep pozdrav,

 

Vaš bivši KRAJAN IN ŠMIHELČAN:

Rajko Šajnovič



DAN DRŽAVNOSTI 2016

Rajko Šajnovič

 Kot samostojni borec za Romske pravice v Sloveniji, želim oz. v imenu vseslovenskih Romov čestitam SLOVENIJI ob 25. letnici PRAZNOVANJA

 DAN DRŽAVNOSTI

25. junija 2016!

  Ob tej priložnosti Sloveniji pošiljam in podarjam ta svoj prispevek, ki sem ga že predstavil v očeh javnosti, pod naslovom:


»I ROMA PESKE ŽELINAMO SASTI DRŽAVA«

(Tudi Romi si želimo zdravo državo)

 Spoštovani, nisem šolan, nisem izobražen, nisem doktor, ne magister, ne politik. Sem preprost človek. Sem  Rom in za mnoge moje narodnjake, tako pravijo oni, preveč pošten za Cigana, ki ga pišem z veliko začetnico. Pravijo, da imam predolg jezik. Je pa tudi res, da me nekateri spoštujejo, nekateri pa tudi ogovarjajo. Dobro vedo: da vem, znam in zmorem, kar pa žal nekaterim med njimi ni dano. Ko jim pomagam, kaj podarim, sem v njihovih očeh prijazen, sposoben, dober … Žal pa na to kmalu pozabijo. Nekateri  me hvalijo le v domačem okolju in ne v javnosti? Nekateri so mi  nevoščljivi, ker sem takšen kakršen sem. Znan je star pregovor: Vsak hvali le svojega konja. Nekateri se mi  posmehujejo, zato ker sem samo v hiši in pravijo, da samo pišem, pišem. Vesel sem in srečen, da sem takšen kakršen sem.

Moram povedati, da Romi vemo, kaj je prav in kaj je narobe, kaj je dobro in kaj je slabo. V svojem jeziku rečemo: »LAČHO I NAHEL. KERI ČAČE I NA KERI ČAČE« (Dober in hudobni. Dela prav in ne dela prav).  Znano nam je, kakšna je resnica, takšna je kot prsti na roki, ki so si tako drugačni. Hudo je, tudi med nami Romi. Veliko nas živi v revščini, na robu preživetja. Znana nam je resnica, da reven pomaga revnemu in zato pravimo: »ČORORO POMOZINELA ČORORESKE«  (Revež bo pomagal revnemu) in da »BERVALO NA HIKI ČORORE I ČORORIPE« (bogat ne vidi revnega in revščino) »ZARALE PESKE ŽELINEN OVI JOŠ ZARALEDE« (Močni si želijo biti še močnejši). »PAMETNO PESKE ŽELIN OVI JOŠ PAMETNEDE« (Pametni si želijo biti še pametnejši). »BERVALE PESKE ŽELINEN OVI JOŠ BERVALEDE« (Bogati si želijo biti še bogatejši). »ČORORO, PA AŠČOVI ČORORO« (Reven pa ostane reven). »KAMERE SNIMINEN A ČORORIPE NA HIKEN« (Kamere snemajo a revščino ne vidijo). Tudi Romi spremljamo dogajanja doma in po svetu. Gledamo televizijo, beremo časopise, poslušamo radio… Tudi nam je znano kaj se dogaja v naši državi. Starejši Romi smo zaskrbljeni  in se sprašujemo: »SO PE KAVA KERI?« (kaj se to dogaja?). Bojimo se za svoj jutri, zato se sprašujemo: »DAR MA HILO SO LAKO OVI TAHA?« (Bojimo se kaj se lahko zgodi jutri?) bojimo se za svoje otroke in da bomo izgnani. Kaj se ve kaj se lahko zgodi. »NA DŽANI PE VEČ, KON PIJI I KON PUČINI?« (Ne ve se več, kdo pije in kdo plača?) Ljudje nas nimajo preveč radi. Veliko nas razmišlja o tem, kako nam je bilo lepo včasih?  Danes je za nekatere zelo hudo. Velikokrat v molitvah prosimo Boga: »DEVLORO, POMOZIN« (Bog, pomagaj)  Mnogi so prepričani, da je bilo: »HEDE HINE PRIJE, KA HINE JOŠ TITO, DŽIVDO« (Boljše je bilo nekoč, ko je bil še TITO, živ). Pa brez zamere. In na koncu še resnična zgodbica iz romskega naselja. Sosed reče sosedu: Slovenija ni več pravna država ni več socialna država ni več demokratična država. Eden od poslušalcev skoraj jezno vpraša: »Kakšna pa je potem slovenska država? In nato drugi s strahom doda: »AMEN ROMA NA DŽANAMO, SE NA HINAMO POLITIČNO, POLITIKI« (Mi Romi ne vemo, saj nismo politični, politiki).  »SO KERENA MENCA?« (Le kaj bodo naredili z nami?)  »DOVA SAMO DEVLORO, DŽANI«   (To le Bog, ve). Tudi Romi smo enotnega mnenja: »HOČEMO SASTI SLOVENSKO DRŽAVA« (Hočemo zdravo Slovensko državo.«

 

 



Brezplačni časopis Kočevska

BREZPLAČNI ČASOPIS KOČEVSKA

KOLUMNA

Nataša Briški

Stran 23

 

Med drugim tudi jaz rad berem ta časopis in mi je všeč. Čestitam. Rad spremljam kaj se dogaja v naši Kočevski občini in okolici … berem kako lepo pišejo različni avtorji marsikaj lepega in zanimivega …v tem junijskem časopisu pa sem bral tudi (KOLUMNO – Nataše Briški na strani 23, pod naslovom:

(Zanimivi blogi, ki jih ustvarjajo Kočevci in Kočevke ).

Ne vem. Morda je spregledala, pozabila ali kaj drugega? Kot Romski pesnik, pisatelj, prevajalec, pravljičar, svobodni umetnik, samostojni komentator, poročevalec, bloger …pa bi jaz rad dodal še nekaj stavkov oz. sledeče sporočilo: Tudi jaz kot CIGAN že več let pišem bloge na:

1.    Facebooku, pod naslovom:  Rajko Šanovič,

2.    eDnevnik, slovenski blog pod naslovom:   sajnovicBrajdic – PLEMENITI,

3.    In na spletni strani pod naslovom:  PENZIONISTI.

 To so resnična dejstva. Kdor ne verjame pa predlagam, da si preberejo kaj počnemo tudi mi nekateri posamezni Romi v Kočevju?   

 Pa brez zamere,

 Lep pozdrav,

 Rajko Šajnovič 



Rom dr. Rajko DŽURIĆ

Avtor: Rajko Džurić

Prevedel: Rajko Šajnovič

Romske besede dodal: Rajko Šajnovič

Nekatere dodatne besede dodal: Rajko Šajnovič

 

»ČHIB HILI ROMANO KHERIBE«

(Jezik je domovina Romov)

 

Romski jezik je rednica naroda. To misel je izrekel Vuk Karadžič. Naj nam bo ta misel voditeljica in zaobljuba, kajti jezik je – po besedah razumnih ljudi ČUVAJ BIČA, Romi imamo poleg tega to »BAJT ali NESREČA«  (Srečo ali nesrečo), da je naš jezik naša domovina. Zavest o imenu in jeziku nam nalaga, naj nam bo beseda »MANUŠ« (Človek) vselej »DU MISLI I DU VODŽI«,  (V mislih in v srcu), čeprav so poleg drugega in zagonetne besede »MANUŠ I MANUŠANO«  (Človek in človečnost) in čigar »TRINFARBNO FANA«  (Tribarvna zastava) je bila in bo: »SLOBODA, ČAČIPE I PHRALJANO«.  (Svoboda, pravica in bratstvo).  »ROMA VAVIK POKUSINENE LIMONA« (Romi so vedno okušali limono) idealov in so kot narod postali simbol »STRADINENE I MUČINENE PE«  (Stradanja in mučeništva). Šli so skozi vse golgote sveta in s »PHRENCA KOKALINCA CAHNINENE SA RIGJA PU THEM« (Svojimi kostmi označili vse strani sveta).  Španski pesnik Antonio Machado, je, »NA PRZU RAZLOGO, ZAPISINDŽA«:  (Ne brez razloga, zapisal):

 

»DŽILAV MANGE DŽILAV NARODO MRO,

ROMANO JEZUS JOŠ VAVIK DŽAKERI,

DA LESKE THOVEN RATAVALE VASTA,

DA LESTE LEN TELE ZURU KRIŽO.

AMEN ROMA HINAMO ZARES

ŽRTVIMBE NARODO«.

 

(Poj mi pesem narod moj,

Ciganski Jezus še vedno čaka,

da mu operejo krvave roke,

da ga snamejo s križa.

Mi Romi smo  resnično

narod žrtev).

 

»DISAVKO KRATKO I HARI HINE MENGERO ŠTRAFIMBE« (Takšna je kratko in malo bila naša usoda). Tej kruti usodi, ki pa so jo podpirali ljudje, narodi in še posebej država, usodi, ki je bila v posameznih »VIŠTORSKO CAJTO«  (Zgodovinskih obdobjih) sistematično načrtovana, nam in Judom pa predvsem tudi namenjena, se moramo zavestno – to se pravi, da predvsem »PU ČAČIPE« (Z resnico) – postaviti po robu. »ČAČIPE DU MANUŠANO ŽIVLJENJI«  (Pravico do človeškega življenja), »DU MANUŠANO VRIDNO ŽIVLJENSKO POGOJI« (Do človeka vrednih življenjskih pogojev),  »NA TROMI I NAŠTI OVI NIKONESKERO GULUČAČIPE«.  (Ne sme in ne more biti nikogaršnja predpravica). V zakladnico te neodtujljive pravice in demokratskega življenja sodi tudi »ČAČIPE DŽI ČHIB«. (Pravica do jezika). Kajti kdor odreka človeku in narodu pravico do njegovega materinega jezika, mu, tako ali drugače, odreka pravico do svobodnega mišljenja, pravico do čustvovanja, hotenja – z eno besedo, ogroža ga kot človeka.

Romska kultura in politična participacija Romov v Sloveniji, ob pomoči romskih pesnikov, pisateljev, prevajalcev, pravljičarjev, svobodnih umetnikov in »BORCO VAŠU ROMANO ČAČIPE«  (Borca za romske pravice), tako prvič v zgodovini našega naroda praktično potruje to pravico, istočasno pa polaga temeljne zavesti o našem materinem jeziku in njegovem bodočem razvoju. Toda tudi to delamo v zavesti, »DA PE HILO TRIBA NAJPRIJE SIKAVI«  (Da se je treba najprej naučiti) – »TRDŽOVI UPRE«  (Stati pokonci). Kajti samo pod tem pogojem  »PE RAZŠIRINI ČHIBANO THEM«  (Se razširi horizont jezika).

Opomba:

To je bil 2. ali 3. KONGRES SVETOVNE ZVEZE ROMOV V BEOGRADU. Jaz sem bil vabljen kot prvi Romski predstavnik v Sloveniji. Ne vem točno katerega leta je to bilo? Vem pa, da je to bilo nekje med letom: 1985/1989 leta, ko sem bil še prvi predsednik, prvega ustanovljenega romskega društva v Novem mestu oz. v Sloveniji.

Rom dr. Rajko DŽURIĆ je bil takrat SEKRETAR SVVETOVNE ZVEZE ROMOV ...

Sedaj poročam o tem v javnosti, ker je dr. Rajko Džurić, lepo in prav povedal. S tem poročanjem želim pomagati in prenesti to sporočilo vsem Slovenskim Romom in zlasti mlajšemu romskemu rodu, da upoštevajo in se naučijo oz. da vedo kako pomembni in dragoceni je: »DAJAKERI ČHIB« (Materin jezik). In moj klic in sporočilo je, da se ne SRAMUJTE LASTNEGA POREKLA IN MATERINEGA JEZIKA.

 

Vaš prijatelj:

 

Rajko Šajnovič

 

 



SLOVENSKI CIGAN

SPOROČILO IN KOMENTAR O REVNI ROMSKI DRUŽINI ANTONIJE BREZAR!

 

Res je, da mi je Antonija Brezar, sestra. To pa ni vzrok, da ji pomagam z nasveti ali ji napišem kakšno prošnjo in podobno. Čeprav živim v Kočevju se vsak dan pogovarjamo po telefonu in mi vse pove kaj in kako se dogaja z njo in njeno revno družino. In tako mi je tudi povedala, da je po telefonu poklicala g JANEZA DOLTARJA v četrtek 16. 06. 2016 in ga prosila, da ji pomaga. Kaj ji je odgovoril pa je že navedeno pod naslovom:

 

2. REVNA ROMSKA DRUŽINA ANTONIJE BREZAR:

 

Moram dodati še to, da ji je rekel g. Janez Doltar, da naj plača delavce njen, revni in bolni sin BORIS BREZAR, vsak mesec po 80,00 evrov? …

Isti dan, ko mi je sestra Antonija, to povedala sem jaz poklical po telefonu g. Janeza Doltarja in mu povedal, da krši temeljne človekove pravice Antonije Brezar. Odgovoril mi je takole:

»Rajko, ti živiš sedaj v Kočevju in se ti nimaš kaj oz. zakaj se ti mešaš«? …in nato je sam prekinil pogovor.

 

Gospod Janez Doltar, dobro ve, da ne pomagam  samo moji sestri Antoniji Brezar. Že 38 let pomagam svojim bratom in sestram Romom, ter njihovim predšolskim in šoloobveznim otrokom v Sloveniji. Ne samo kot Romski pesnik, pisatelj, prevajalec, pravljičar in svobodni umetnik. Temveč tudi kot: SAMOSTOJNI BOREC ZA ROMSKE PRAVICE V SLOVENIJI IN CELO KOT SAMOSTOJNI ZASTOPNIK PACIENTOVIH PRAVIC ROMOV …to pa g. Janeza Doltarja in vse njemu,  podobne številno pristojne organe, inštitucije, ter mnoge pristojne ROMSKE PREDSTAVNIKE, tako na Lokalni ravni, kot tudi na državni ravni: »MOJA RESNICA O ROMIH ZA ROME, MOČNO BOLI«

 

Rad pomagam svojim bratom in sestram Romom, njihovim otrokom in vsakomur, ko me prosi za pomoč na takšen ali drugačen način. Rad pomagam »OTROŠKIM VRTCEM IN OSNOVNIM ŠOLAM« …S srcem, dušo in telesom. Kot dolgoletni Romski aktivist, ki nosi v sebi velikega človeka in kot Romski kulturni ustvarjalec. Takšni podobni ljudje kot je gospod Janez Doltar me ravno zaradi tega: »NE MARAJO, KER POMAGAM ROMOM ŽE 38 LET IN BOM TUDI V PRIHODNOSTI«

 

Jaz pa sem vesel, srečen in ponosen, da sem takšen kakršen sem, da vem, znam in zmorem, da pomagam in da sem:

SLOVENSKI CIGAN.

 

»O BOG, POMAGAJ TAKŠNIM HUDOBNIM LJUDEM, SAJ NE VEDO KAJ DELAJO«

 

 

Kočevje, 17. 06. 2016

 

Rajko Šajnovič



2. REVNA DRUŽINA ANTONIJE BREZAR

Nadaljevanje!

 Kršenja človekovih pravic in svoboščin s strani referenta za Romsko problematiko v Novem mestu g. JANEZA DOLTARJA!

 

Po tej spodnji objavi so prišli k meni pristojni ali glavni ali višji ali TAVEČJA gospoda iz Ljubljane, če se ne motim? Rekli so mi, da mi bodo pomagali …

Nato so prišli k meni še gospoda iz Centra za socialno delo Novo mesto in mi povedali, da mi bodo pomagali …

Hvala vam gospoda.

Nato pa presenečenje, razočaranje, strah, bolečina oz. duševno trpljenje…

 

Obrazložitev:_

 

Četrtek, 16. 06. 2016 me je brez uradnih ur oz. verjetno od doma po telefonu poklical g. JANEZ DOLTAR, kar na svojo telefonsko številko:  051 3961 193 in mi jezno povedal sledeče: Povedala bom le besede, ki sem jih razumela. Rekel mi je:

1.   DA SVINARIJO DELAMO,

2.   DA SAMO PIJETE,

3.   DA MI NE BODO POMAGALI,

4.   DA NAJ SI SAMI DELAMO …

Moj sin BORIS BREZAR, ki je od otroških let bolan pod diagnozo: EPILEPSIJA in ki sem ga že omenila mu je rekel, da naj pomagajo in če treba, da bo ON, plačal samo, da nam pomagajo? …

 

Čeprav sem revna, bolna, nepismena …se čudim in sprašujem, ali je g. JANEZ DOLTAR glavni v Mestni občini Novo mesto za reševanje romske problematike? Ali je ON, GLAVNI V REPUBLIKI SLOVENIJI? Ali je glavni od ŽUPANA v Mestni občini Novo mesto? Ali bi morali o mojem primeru odločati v Občinskem svetu? Ali ROMSKI PREDSTAVNIKI V NOVEM MESTU?

Sem že vse povedala pod spodnjim naslovom …

Gospod JANEZ DOLTAR je verjetno nasedel kar so mu rekli Romski pristojni predstavniki v Novem mestu, kot sem že povedala pod: REVNA DRUŽINA ANTONIJE BREZAR …

V glavnem lahko povem le to, da je gospod JANEZ DOLTAR, NAJVEČJI KRIVEC oz. KRŠI MOJE TEMELJNE ČLOVEKOVIH PRAVIC IN SVOBOŠČIN NAD MENE OZ. MOJO REVNO ROMSKO DRUŽINO.

 

Ponovno prosim in kličem na POMOČ, pristojne Republiške oz. državne organe in inštitucije.

 

Za ugodno razumevanje, spoštovanje, pomoč in rešitev se vam že v naprej prav lepo zahvaljujem,

 

Lepo vas pozdravljam,

 

ANTONIJA BREZAR

  

 

REVNA DRUŽINA ANTONIJE BREZAR, BREZ STRANIŠČA IN KOPALNICE OZ. SANITARIJE IN V SOBIVANJU Z STOTINAMI ŠČURKI!

 

Romska družina Antonije Brezar je žal še vedno najrevnejša in najnižja v romskem naselju Šmihel oz. Pot v gaj v Novem mestu. Prav zato so izpostavljeni etnocidu, kateremu se zaradi nepismenosti oz. neznanja in nemoči ne morejo več upreti. Nekdo od Pristojnih civilnih in romskih predstavnikov – njihove revščine – bodo v kratkem času pometali tako temeljito, da bo za družino Antonije Brezar, ostal le še spomin. In to ne da bi kdor koli mignil s prstom proti temu. Nasprotno, marsikaterim oblastvenikom, zlasti na občinskih ravneh bo to zelo godilo, saj se bodo z asimilacijo družine Antonije Brezar in njihovega življa znebili socialne mizerije, s katero se morajo sedaj soočati, in vsega, kar sodi zraven.

 

Občinski oblastniki in romski predstavniki je njihovo delno, polovično, četertinsko, osminsko poznavanje romske problematike ravno tolikšno, da lahko delijo površne nasvete, razpihujejo predsodke in s svojo demagoško naravnano vsevednostjo izničujejo še tisto malo, kar je revni romski družini Antonije Brezar, uspelo napraviti v zadnjih nekaj letih. Z znanim besednjakom polresnic in mržnje, politikanske in zdraharske nestrpnosti do ROMSKE DRUŽINE ANTONIJE BREZAR so takšni hudobni ljudje, ki jih resnica o revščini, kršenju človekovih pravic in svoboščine, kršenje pravice ženske, ki se je rodila leta 1945, ki je vdova, mati sedem že odraslih otrok, ki imajo nekateri med njimi že lastno svojo družino, mati, ki so ji dali neprimerno stanovanje brez vseh pomembnih sanitarij, ki ima samskega sina Borisa, ki ima že od otroških let napade bolezni (epilepsije), mati, ki skrbi že od mladih nog za svojo vnukinjo Danijelo Brezar, ki je stara dvanajst let in obiskuje četrti razred Osnovne šole, mati, ki jim je Zdravstveni dom in bolnišnica DRUGI DOM  … takšne navedene občinske in romske oblastnike v Novem mestu, to ne zanima, zato se zatekajo k znanim klišejskim obtožbam proti takšnim revnim Romov, ki so v javnosti najbolj popularne in s takšno ceneno demagogijo zastirajo bistvo problema.

 

»Ne glejte me kot pošast« so skrite besede Romkine Antonije Brezar, ki jih je nekje slišala.  

Po  ustavi bi res morali  imeti družina Antonije Brezar, iste pravice in dolžnosti kot drugi. To je res, toda zakona, ki bi meni/moji družini, našo dejansko situacijo pomagali spreminjati, ne samo nas zaščititi v naši bedni in obrobni človeški in romski usodi, pa še ni. Kako dolgo še? Medtem gredo stvari svojo pot, kakor pač gredo. Osebno menim, da kar zadeva moje romsko vprašanje - na Dolenjskem - brez cilja in brez perspektive. Kot etnična romska skupina nimamo nobene razvojne možnosti.

Znano je, da sem jaz z svojo revno družino v tem že navedenem  naselju, smo žal, razvojno najnižje. Nočemo, da bi slovenska država ali občine same skrbele za nas ali da bi vam bili samo v breme. Radi bi si pomagali sami, radi bi napredovali, radi bi, da se tudi naši otroci šolajo in dosežejo nekaj v življenju, toda ne samo po merilih, ki jih določajo OBLASTNIKI. Radi bi morda kdaj povedali komu, da nam nekatere stvari, ki jih odrejajo splošni zakoni, ne gredo od rok, da bi radi na svoj način in v svojem ritmu kaj izboljšali, da bi naši otroci, ki gredo sprva radi v šolo, potem pa so iz leta v leto bolj zamorjeni, ker ne morejo dohajati drugih, da smo, skratka, v nekaterih ozirih drugačni, manj razviti od vas, in da bi radi, da bi nam vi ponudili kdaj pa kdaj roko in nam pomagali iz našega blata. Ne samo z zakoni, po katerih smo največkrat spoznani kot ne-bodi-jih-treba ali celo zlikovci in nevredni državljani. Preveč smo že trpeli, da bi zlahka lahko sprejeli takšno vlogo in preveč nas je sram, da vas tudi sedaj, ko smo že postali člani EU samo oviramo. Brez vaše pravne in človeške pomoči pa ne moramo nikoli upati, da bomo kdaj živeli človeka vredno življenje.

   

Antonija Brezar, resnično živi v tem naselju brez primernega stanovanja in sanitarije, kjer stojijo še vedno revne lesene barakice in še kaj, živimo v bedi, v velikem pomanjkanju. Nas nesrečneže nihče ne vidi, ker smo odmaknjeni od ostalih, odmaknjeni zato, ker so nas zaradi naše revščine, umazanije in razcapanih cunj izločili. Ne samo CIVILI, tudi naši sosedni Romi – za njih smo cigani, ki jim delamo sramoto, za njih smo ubogi revi, nasilneži, večno umazani smrduhi, za njih smo reveži, ki nam ni potrebno pomagati …Jaz/mi smo Cigan ciganski, ki jih je treba izseliti, izgnati stran od urejenega romskega naselja, če ne drugam, pa v Žabjak oz. daleč stran v globokem oz. velikem gozdu ali tam, kjer živijo necivilizirani, takšni temnopolti ljudje, ki se pretepajo, kradejo, streljajo …Nikogar ni, da bi nam revnim podaril košček kruha, nam izrekel toplo besedo – so pa taki, in to mojega rodu, ki izkoriščajo našo bedo in nas delajo še bolj bedne, nekatere moje sinove (2) pa jih silijo v nizkotna dejanja alkoholizma, kriminal. Sem tista Ciganka, nabiralka hrane, ki z zamaščenimi malhami na ramenih obiskujem civilna smetišča – trebušaste pocinkane posode in iz njih pobiramo nagnito hrano, da z njo hranim lačne člane družine. To smo tiste ciganke, ki se jih civili izogibajo, nas podijo, na nas ščuvajo pse in nas zmerjajo z grdimi besedami …O nas govorijo samo grdo, tako grdo, da se nas civilni otroci bojijo in o nas mislijo, da smo nekakšne pošasti, ki se jih je izogibati. To je moja/naša, civilizacija, to je naša srčna kultura!  Ne to je vaša sramota OBLASTNIKI. To so tisti strahovi, ki v nas uničujejo človečnost in v spodbujanje nasilje. »Ciganovo« oz. moje življenje je začarani krog bede, iz katerega je težko izstopiti, težko zaživeti po civilizacijskih normah, ki jih določa čas in prostor v katerem se biva, plodi in če je sreča tudi dela. Težko je iz nič ustvariti pogoje za dostojno življenje, težko je iz drobtinic zdraditi dom, izšolati otroke in se v tej bedi naučiti, ali prilagoditi, da si všečen, pošten in ne nasilen. Vse to je meni CIGANKI posušilo solze, zadušilo jok in smeh …V njem je živo le nasilje, skozi katerega se identificirajo in zaradi katerega še vedno obstajajo. To je tista resnica, ki je oblastniki ne vidijo, ne razumejo – vedno in povsod le obsojajo. Najbolj žalostno pri tej zgodbi je to, da obsojajo tudi tisti, ki so meni nerazumljiv način izstopili iz blata, tisti romski gospodje, ki se danes vozijo v dragih avtomobilih, stanujejo v velikih hišah in ki so polni denarja. Nisem nevoščljiva in zaradi mene ste lahko še bolj bogati, motijo me dvojna merila naše skupne države. Razmišljajte bolj pozitivno, bolj človeško. Le zakaj bi morali učiti in kazati nekakšno pot. Ki se ne obnese, kadar govorimo o človečnosti. Danes je čas, da se začnete učiti, kajti jutri bo morda prepozno.

 

Ob tej priložnosti naj dodam še nekaj besed. Ko sem na novomeško občino prosila g. Janeza Doltarja, ki je svetovalec za romsko problematiko na MO NM, da mi pomaga mi je odgovoril: »Dobila si kontejner in Občina nima denarja?«

 

Na koncu pa kličem na pomoč:

1.    Stanovanjsko inšpekcijo RS,

2.    Zdravstveno inšpekcijo RS,

3.    Varuhinjo človekovih pravic RS …

 

Za pozitivno pomoč, rešitev, obisk in odgovor se vam že v naprej lepo zahvaljujem. Opravičujem se vam za vaš dragoceni čas in za morebitne pisne napake.

 

S spoštovanjem,

 

 

ANTONIJA BREZAR



DEKLICA S PIŠČALKO V KOČEVJU

Takole sem poročal po e-pošti!

 

Sporočilo za javnost na radio UNIVOX v Kočevju!

 

Prosim vas, če bi lahko to moje sporočilo za pristojne prebrali v vaši oddaji ob četrtkih. S tem želim le pomagati, da nebi prišlo zaradi onesnažene vode v bazenu do kakšne bolezni? Prosim vas tudi, da mi popravite slovnične napake ... Vi že veste kako.

Za pomoč se vam že v naprej lepo zahvaljujem,

 

Lep pozdrav.

 

   

DEKLICA S PIŠČKO

 

Pred našim blokom na naslovu: Trg Svetega Jerneja 2 v Kočevju imamo lepo, DEKLICO S PIŠČALKO. Od začetka sem videl, da ta deklica ni žejna. Spodaj ima tako imenovani štiri oglati bazen. V tem bazenu je iz piščalke v usta deklice, tekla voda. V bazenu je bila voda v kateri sem videl, kako se otroci igrajo, turisti so fotografirali vse  skupaj oz. posebno pa deklico s piščalko. Ta deklica je bila tako popularna, znana, lepa, zgodovinsko kulturna in še kaj, da je Občina Kočevje znanim umetnikom in drugim za uspešno delo, aktivnost, ustvarjalnost in še kaj, prejemali oz. podeljevali  Občinsko nagrado pod naslovom: S DEKLICA  S PIŠČALKO. Bilo je lepo. Sedeli smo na klope, gledali deklico s piščalko, nekateri smo tudi fotografirali to lepoto … In sedaj?  Ko grem mimo vsak dan, gledam deklico s piščalko, kako revno sedi oz. kako je ŽEJNA. V bazenu je ostalo še nekaj vode, ki pa je tako umazana, kot smo bili nekoč CIGANI. Bojim se in sprašujem ali ni morda ta zastarela in umazana voda ŠKODLJIVA, ZLASTI ZA OTROKE IN DRUGE SPREHAJOČE LJUDI?  No. Jaz tega ne vem ker nisem strokovnjak, da bi to vodo dal v analizo ali kako se že reče?  Rad bi pomagal tej deklici s piščalko in jo rešil pa nimam moči. Vidim žalostno deklico s piščalko brez vode in se mi zelo smili ker je ostala osamljena.

Sprašujem se in tudi čudim, da pristojna gospoda in inštitucije, NE UKREPAJO?  Kot Rom, človek, pesnik, pisatelj …bi bil zelo vesel, če bi  pomagali in rešili žalostno DEKLICO S PIŠČALKO in počistili bazen z umazano vodo?

 

Pa brez zamere,

 

Rajko Šajnovič



ROMI SO POSTALI DRUGAČNI

ROMA PRIJE I KANA!

PRIJE HINE ŠUKAR, DIVE PA VEČ NAJ DŽOKA. ROMORA PE SPREMENINDE. JERE DŽOKA? PU SAVKO NAČINO?

ROMI NEKOČ IN DANES!

(Prej je bilo lepo, sedaj pa ni več tako. Romi so se spremenili. Zakaj tako? Na kakšen način?

Ali GRE ZA: POZABLJIVOST, SPREGLEDANJE, ODRINJENOSTI, MRŽNJE, SOVRAŠTVO, PONOS, PONIŽANJE LASTNEGA POREKLA IN ZLASTI MATERINEGA JEZIKA, ZAVAJANJE JAVNOSTI, BOJ ZA VIŠJE STOLČKE ALI ZA LAŽ? Ali gre za: MEDSEBOJNO NESODELOVANJE, NESPOŠTOVANJA, MEDSEBOJNI SPORI, MRŽNJE? NE NAJDEJO SKUPNO REŠITEV, POMOČ, JEZIK IN DIALOG? POZABLJIVOST NA POMEMBNO IN DRAGOCENO KULTURNO DEDIŠČINO NAŠIH STARŠEV OZ. PREDNIKOV? PREDSODKI, HLADNI, SOVRAŽNI, AGRESIVNI, KAZNIVI, MAŠČEVALNI, MOČNEJŠI, BOGATEJŠI IN DISKRIMINATORNI ODNOS »ROM DO ROMA?«

Danes se tudi jaz sprašujem!

»ROMA, KON HINETE« 

»ROMANE TABAREDE ROMA, KON HINETE? SO KEREN? SAR KEREN? KATAR HINETE? KONESKERE HINETE? KON TUMENDE IZVOLINDŽA? KONEHA DIKEREN? KONE ŠUNEN? KONESKE POMOZINEN? DALI DŽANEN, DA I ZU MENDE ROMORA HINAMO: PHURANE, PRZU MOČHI, KOKORA, NASVALE, INVALIDI, ČORORA, KA ŽIVINAMO DU TUMENGERE GAVA I DU BLOKI? …

»ROMANE POMOČNIKI I POMOČNICE, KA SIKAVEN MENGEREN/TUMENGEREN ČHAVOREN DU ŠOLA.  SO SIKAVEN ČHAVOREN? SAR? PU GADŽIKANE ALI PU ROMANE? PRINDŽAREN ROMANI VIŠTORJA I KULTURA? PRINDŽAREN ROMANEN PESNIKI, PISATELJI, MOTHAVANE, VIŠTORSKO?« …

( Romi, kdo ste?)

(Romski višji predstavniki, kdo ste? Kaj delate? Kako delate? Odkod ste? Čigavi ste? Kdo vas je izvolil? S kom držite? Koga ubogate? Komu pomagate? Ali veste, da smo tudi pri nas Romih:  Ostareli, brez moči, osamljeni, bolni, invalidi, revni, ki živimo v vaša naselja in tudi v blokih? …

(Romski pomočniki in pomočnice, ki učite naše/vaše otroke v šolah. Kaj učite otroke? Kako? Po ne-Romsko ali po Romsko? Poznate Romsko zgodovino in kulturo? Poznate romske pesnike, pisatelje, prevajalce, pravljičarje?) …   

MOJA ŽELJA, POMOČ, PREDLOG IN SPOROČILO!

Zavedajte se, da je naše Romsko bogastvo in revščina v vaših rokah in glavi. Od vas je odvisna naša prihodnja civilizacija, uspeh, šolanje in izobraževanje Romov oz. romskih predšolskih in šoloobveznih otrok, zaposlovanje, legalizacija v romska naselja, električna in vodovodna napeljava, primerne sanitarije, čisto in varno okolje, socialne, zdravstvene, stanovanjske in druge probleme in težave. Ohranimo našo tisočletno romsko dediščino, zgodovino in kulturo. Bodimo enotni, eden za vse in vsi za enega, bodimo kot ena družina. Ne ogovarjate drug drugega ne prepirajte se ne sovražite drug drugega ne maščujte se drug drugemu, podajmo si roke, bodimo veseli, srečni in ponosni, da smo Slovenski Romi in da govorimo najlepši, najboljši, najbogatejši materin jezik. Delajmo s srcem, dušo in telesom. Igrajmo, pojmo, zaplešimo, govorimo, pišemo plešemo po Romsko. Učimo svoje/vaše otroke materin jezik in šele nato Slovenski jezik. Ne bodimo preveč važni in ponosni, ne pozabimo ne spreglejmo ne sramujmo ne odrinimo svojega brata in sestro Rome – moške, ženske in njihove otroke, ki so naši/vaši sosedi, rojaki in ki so revnejši od bogatejših. Ne bežite od njih, temveč jim pomagajte po svojih človeških močeh. Ne zaprite jim vrata. Dajte jim jesti, če so lačni. Dajte jim piti, če so žejni, dajte jim oblačila, če jih nimajo. Imejte jih radi. Tudi oni vas potrebujejo. Tudi oni so ljudje in ne živali. tudi oni naj bodo ljubljeni. Že sam pregovor pravi: POMAGAJ REVEŽU IN BOG, BO POMAGAL TEBI. Bodimo in bodite OČETJE IN MATERE VSEH NAŠIH/VAŠIH BRATOV IN SESTER ROMOV IN NJIHOVIM OTROKOM. Predsednik Foruma romskih svetnikov g. Darko Rudaš, naj sporoča svojim svetnikom, ki zastopajo naš Romski interes v Občinske svete, da tudi nas številne posamezne romske družine, ki živimo v blokih, naj obiščejo in naj nam kdaj pa kdaj podajo roko in tudi nam pomagajo rešiti naše probleme in težave s katerimi se mnogi srečujemo v našem bednem življenju …

Romskim pomočnikom in pomočnicam, ki učijo naše/vaše otroke v šoli, naj jih učijo Romsko kulturo. Ob raznih kulturnih prereditvah, naj jih učijo recitacije, pesmi, petje, komuniciranje, igranje, pravljice, zgodovino, kulturo in še kaj od naših romskih pesnikov, pisateljev, prevajalcev, pravljičarjev …naj jih učijo oz. naučijo kdo so naši kulturni ustvarjalci na področju romske kulture (ime in priimek in njihova oz. naša ustvarjalna dela) lepo  je, da jih učijo plesati po romskem običaju. Moram pa povedati sledeče: TREBUŠNI PLES, to ni ples naših Romov iz Suhe in Bele krajine, Dolenjske in Posavja. To je ples od drugih sosednih Romov iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Prekmurja, Gorenjskega ter ostalih iz drugih držav  … Naš navedeni Romski ples je drugačen in ga plešemo vsi naši Romi in zlasti že starejši …če je kdor koli izmed vas bil na različne romske FEŠTE, potem ste zanesljivo že videli kako se PRAVILNO PLEŠE po našem že navedenem romskem običaju, ki so ga ravno tako plesali že naši starši, stari starši …Zlasti mladi Romi pa plešejo tudi na glasbo ROKEN ROLA kot v disku …Pravilni ples naših Romov so plesali tudi ob 8. aprilu 2013, ko smo v Kočevju Romi v Šeškov dom praznovali SVETOVNI DAN ROMOV. Tisti, ki ste bili prisotni ste bili priča pravilnemu romskemu plesu pri nas. Pa nič hudega. Danes je pač tako, da se tudi Romi oz. zlasti mlajši rod romske populacije POVZAMEJO, UČIJO IN NAUČIJO od drugih oz. NE-ROMOV. Ne čudim se zato ker vem, da ne poznajo, to pomembno in dragoceno kulturno dediščino naših starših, starih staršev, sorodnikov, da bi ohranili, te bogate navade, običaje in kulturo naših prednikov oz. že navedenih … vse te pomembne in dragocene navedene romske navade, običaje in kulturo in materin jezik pa dobro poznamo mi, ki smo že starejši Romi. Pa je že tako daleč nazaj, da nas, ki smo še živeči Romi nihče več ne vpraša in verjetno nikogar več ne zanima s strani Slovenske civilne družbe? Pozdravljam pa druge naše romske sosede, ki ohranjajo in prenesejo to bogastvo na mlajši rod romske populacije in njihova kultura mi je zelo, zelo všeč in rad jo imam. Na lastne oči pa sem bil priča, da imajo poleg bogate romske pesmi, glasbe, plesa še nekaj pomembnega kar pri nas v Sloveniji to pač ne zanima …V vrtce in Osnovne šole kjer hodijo njihovi romski učenci na stene OBEŠENE FOTOGRAFIJE ROMSKIH PESNIKOV in tudi v prostorih kjer delujejo njihovi, romski predstavniki … No. To pa je že druga in resnična zgodba. Pri nas v Sloveniji pa je in bo tudi v prihodnosti romski problem še vedno romski problem. Pa niso krivi le  Lokalne skupnosti in Slovenska država, temveč tudi »TABAREDE ROMA« (Tavečji Romi) oz. Romski predstavniki, ki zastopajo romski interes na DRŽAVNI RAVNI  …      

 

Pa brez zamere, če sem s tem pisanjem kogar koli razočaral? Pišem kot že starejši Rom, ki v sebi še vedno nosi »BARE MANUŠE« (Velikega človeka), pišem kot »PISINANO«  (Pisatelj) ...

Vaš prijatelj:

Rajko Šajnovič

  

 

   

 



Slovenija in Romi

Rajko Šajnovič

 

Povzetek: KAZNIVO DEJANJE GOLJUFIJE IN VPLIV KAZNIVEGA DEJANJA …

 

 . Splošno o kaznivem dejanju goljufije po 211. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) KZ-1 inkriminira kaznivo dejanje goljufije v 211. členu, ki spada v triindvajseto poglavje posebnega dela KZ-1 – kazniva dejanja zoper premoženje: (1) Kdor, zato da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, spravi koga z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto ali ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da ta v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti, se kaznuje z zaporom do treh let. (2) Kdor z namenom iz prejšnjega odstavka tega člena v zavarovalništvu ob sklenitvi pogodbe navede lažne podatke ali zamolči pomembne podatke, sklene prepovedano dvojno zavarovanje ali sklene zavarovalno pogodbo potem, ko je zavarovalni ali škodni primer že nastopil, ali lažno prikaže škodni dogodek, se kaznuje z zaporom do enega leta. (3) Če sta goljufijo storili dve ali več oseb, ki so se združile zato, da bi goljufale, ali če je storilec z dejanjem iz prvega odstavka tega člena povzročil veliko premoženjsko škodo, se storilec kaznuje z zaporom od enega do osmih let. (4) Če je bilo dejanje iz prvega ali tretjega odstavka tega člena storjeno v hudodelski združbi, se storilec kaznuje z zaporom od enega do desetih let. (5) Če je z dejanjem iz prvega odstavka tega člena povzročena majhna premoženjska škoda in je storilec hotel pridobiti majhno premoženjsko korist, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. (6) Kdor, zato da bi drugega oškodoval, spravi koga z lažnim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto ali ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da ta v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. (7) Pregon za dejanje iz petega in šestega odstavka tega člena se začne na predlog. Storilec tega kaznivega dejanja je lahko vsakdo, ki je subjekt kazenskega prava, kar pomeni, da gre za splošno kaznivo dejanje. Goljufija spada v skupino kaznivih dejanj kot so tatvina, zatajitev, poneverba, izsiljevanje, prikrivanje, poškodovanje tuje stvari, ipd. Teorija kazenskega materialnega prava zato govori o tem, da je premoženje t.i. poseben objekt kazenskopravnega varstva, s čimer „mislimo na v pravnem redu konkretneje opredeljene družbene odnose, interese in pravne dobrine […] takšne, konkretneje opredeljene človekove in družbene pravne dobrine so tudi podlaga za oblikovanje notranje bolj ali manj homogenih skupin kaznivih dejanj, ki se lahko pokažejo kot posamezna poglavja posebnega dela kazenskega zakonika“1 . Premoženje obsega premične in nepremične stvari ter premoženjske pravice in premoženjske interese2 . Omenjeno je pomembno zato, ker se v določenih primerih dejanje lahko pravilno pravno kvalificira samo z odgovorom na vprašanje, katera pravno zavarovana dobrina (npr. življenje, premoženje, gospodarstvo, itd.) je bila napadena. KZ-1 tako pozna več kaznivih dejanj, kjer storilec ravna z namenom, pridobiti (premoženjsko) korist, vendar pa je „bistvo“ kaznivega dejanja nekje drugje (npr. v zlorabi uradnega položaja ali uradnih pravic, kar inkriminira 257. člen KZ-1). Za kaznivo dejanje goljufije po 211. členu KZ-1 je torej bistvenega pomena, da storilec deluje z namenom, pridobiti sebi ali drugemu protipravno premoženjsko korist. Teorija kazenskega prava govori o tem, da storilec deluje s posebno obliko direktnega naklepa, imenovanega tudi obarvani naklep (dolus coloratus). Navedeno je pomembno zato, ker zgolj t.i. eventualni naklep ali celo malomarnost storilca kot oblika krivde pri kaznivem dejanju goljufije ne zadošča. V kolikor storilec torej ob izvršitvi dejanja zgolj dopušča, da bo v posledici svojega ravnanja pridobil premoženjsko korist, potem ne moremo govoriti o kaznivem dejanju goljufije, kot ga določa KZ-1. Potreben je torej t.i. goljufivi namen, ki mora biti podan že ob začetku izvrševanja kaznivega dejanja, npr. že ob sklenitvi posla ali ob prijavi škodnega dogodka. Ne gre za kaznivo dejanje goljufije, če se goljufivi namen pri storilcu pojavi šele pozneje. Tudi v kolikor bi storilec želel s svojim ravnanjem pridobiti zgolj nepremoženjsko korist (npr. slavo, ugled, ipd.), ne gre za kaznivo dejanje goljufije. Edina izjema od tega pravila je zapisana v 6. odstavku 211. člena KZ-1, ki inkriminira goljufijo z namenom povzročiti drugemu škodo. Pri tej obliki kaznivega dejanja goljufije torej storilec nima namena, pridobiti si kakršnokoli (materialno ali nematerialno) korist, ampak ravna zgolj z namenom povzročiti drugemu škodo. Vendar pa mora biti tudi povzročena škoda materialna (ne pa npr. škoda na časti in dobremu imenu oškodovanca) in gre torej spet za kaznivo dejanje, ki je uperjeno zoper premoženje.

 

KAZNIVO DEJANJE GOLJUFIJE IN ZAVAJANJE SLOVENSKE TER EVROPSKE JAVNOSTI!

 

Znano je, da Romi praznujemo vsako leto 8. aprila SVETOVNI DAN ROMOV.

Največja napaka, laž in zavajanje širšo Slovensko in Evropsko javnost je, da:

Predsednik Zveze Romov g. Jožko Horvat Muc še vedno prekriva resnična dejstva in dela tudi navedeno kaznivo dejanje. Večkrat sem že opozoril preko sredstva oz. pristojne organe in inštitucije na lokalni in državni ravni a je brez koristi? To pa se še vedno ponavlja iz leta v leto …ob praznovanju tega romskega praznovanja in to tudi s strani predsednice Sveta romske skupnosti Slovenije ga. Tanje Rošer,  predsednika Foruma romskih svetnikov Slovenije g. Darka Rudaša, drugih slavnostnih govornikov, voditeljev, župani Občin, romski svetniki, predsedniki oz. predsednice romskih društev …

Vedno omenjajo isto vsako leto Romsko zgodovino, ki jo že vsi poznamo. Delno, citiram:

 

…Romi po vsem svetu danes praznujejo svoj dan, ki je bil izbran na prvem svetovnem kongresu Romov leta 1971 v Londonu. Tudi pripadniki romske skupnosti v Sloveniji ga zaznamujejo s številnimi prireditvami, s katerimi želijo spomniti na ohranjanje svoje kulture in jezika, da so takrat na tem kongresu sprejeli sledeče, zakone:

1.    Ime CIGAN se spremeni v besedo ROM,

2.    Romska himna se imenuje DŽELEM, DŽELEM,

3.    Romska zastava …

Jožko Horvat Muc pravi, delno citiram:

Prvič so se resneje organizirali sredi devetdesetih, ko so ustanovili Zvezo romskih društev. Ta se je leta 2000 preimenovala v Zvezo Romov Slovenije …

 

Ne. Ni res.

 

Prvič smo se resneje organizirali točno 8. marca 1982 v bivši vojaški kinodvorani (Mirana Jarca) v Novem mestu. Ta dan smo Romi imeli »PRVO VSESLOVENSKO ROMSKO SREČANJE in PRVO PRAZNOVANJE SVETOVNEGA DNEVA ROMOV V SLOVENIJI«  Slavnostni govornik in voditelj te kulturne manifestacije je bil Rom iz Novega mesta g. Rajko Šajnovič, ki je bil obenem tudi organizator s pomočjo g. Filipa Robarja Dorina …

25. marca 1983 pa je Rom g. Rajko Šajnovič s pomočjo g. Filipa Robarja Dorina iz Novega mesta »USTANOVITELJ PRVEGA ROMSKEGA DRUŠTVA V SLOVENIJI« …

 

To je že znano. Obstajajo dokazna gradiva, številne priče, Romi …o tem sem že poročal v javnosti. Brez koristi? Vsi pristojni organi in inštitucije na lokalnih ravneh in na državnih ravneh in vsi pristojni Romi v Sloveniji, ki zastopajo romski interes v svojih občinah in pristojna gospoda na državni ravni se morajo zavedati oz. se vprašati: »KAJ SMO SLOVENSKI ROMI NAREDILI V SLOVENIJI, KJE, KDAJ, KAKO NA KAKŠEN NAČIN?« Če vedo, razumejo, poznajo, spoštujejo, ne pozabljajo in še kaj o »PRETEKLI ROMSKI ZGODOVINI« Tega nebi smeli spregledati oz. bi morali priznati, razumeti, spoštovati, ceniti in še kaj, zlasti na SLOVENIJO in na SLOVENSKE ROME?    Posebno pa je pomembno in dragoceno, da pomislijo zlasti na MLAJŠI ROD ROMSKE POPULACIJE oz. predšolske in šoloobvezne otroke, da poznajo RESNIČNA DEJSTVA IN NA BOGATO KULTURNO DEDIŠČINO V SLOVENIJI.

 

S tem želim le opozoriti, poročati, prenesti in pomagati zlasti našim romskim otrokom v Sloveniji.

To je resnična romska ZGODOVINA IN KULTURA V SLOVENIJI. TA MOST ROMSKE KULTURE V SLOVENIJI SMO POSTAVILI ŽE LETA 1982. Tega nebi smeli POZABITI, SPREGLEDATI IN ODRINITI. Ta resnična dejstva se SLOVENIJA IN SLOVENSKI ROMI NE SMEJO SRAMOVATI IN NEBI JIH SMELO BOLETI?

 

Res pa je tudi to, da ne zamerim ROMOM. Saj mnogi to resnico niti ne vedo in nihče jim ne ve ne zna ali pa ne sme povedati?

Zlasti mlajši rod romske populacije tega ne vedo. Predšolski in šoloobvezni romski otroci bi se morali o tem tudi učiti v Osnovnih šolah …

 

Saj je tudi Slovenija naša ROMSKA DRŽAVA. Materin jezik pa je naša ROMSKA DOMOVINA. 

 

SLOVENIJA IN SLOVENSKI ROMI. ŽELIM VAM VESELE, SREČNE, ZDRAVE PRAZNIKE. ŽELIM VAM MIR IN VSE DOBRO.

 



Kočevska 2016

Kočevska

2016

 

Na dom smo stanovalci, ki živimo v blokih med drugim dobili tudi časopis Kočevska 2016  - brezplačni izvod. Med drugim sem bral tudi oglas pod naslovom:  Kočevska in Romi!  SD, ki je podpisan g. Predrag Bakovič. Lepo je napisal podžupan Občine Kočevje, ki opravlja zlasti naloge s področja varnosti ter romske problematike na  strani 11 – Izza kulise. Čudim pa se, da nič ne piše o Romski kulturi oz. o delovanju, aktivnosti in ustvarjalnosti romskega pesnika, pisatelja, prevajalca, pravljičarja in še kaj  …Rajka Šajnoviča, ki je že veliko pripomogel in pomagal Osnovnim šolam Trga Zbora odposlancev 28  in Osnovni šoli Ljubo Šercer?, ki podarja svoje delo tudi romskim učencem in …verjetno so že pozabili, da ima Občina Kočevje med Romi tudi romskega kulturnega in aktivnega ustvarjalca na področju romske kulture? Nihče ne vabi več tega Roma ne na sestanke ne na seje ne na konference ne na kulturne prireditve? ...ko gospodom pomagaš si dober a že čez nekaj dni te že spregledajo, pozabljajo, odrivajo in še kaj. Naš g. Župan Občine Kočevje pa tega znanega Roma niti ne pogleda oz. niti ne pozdravi ob skupnem srečanju?

 

In še drugo: Bral sem tudi na strani 12 pod naslovom:  Svetovni dan ustnega zdravja. Gledam še lepo zloženko, ki je prevedeno v romščini. Nič nimam proti. Nikogar ne krivim in ne tožim. Nikogar ne ogovarjam. Moja želja je le pomagati pri pravilnemu prevodu v romščino. Na zloženki je prevedeno v romščino: »MA ĐIKEREN DA ČHAVORE DUHI DANT«  (Ne čakajte, da otroka boli zob) v slovenščino. Sicer ne vem kdo je prevedel romščino? A mi, ki smo starejši poznavalci pravilnega romskega jezika bi prevedli v romščino takole:

»MA DŽAKEREN, DA ČHAVORE DUHI DANT« 

Pa brez zamere.

 

Obžalujem, da »ČAČIPE DUHI«  (Resnica boli) tako na eni strani, kot tudi na drugi strani?. Ne čudim se potem, da mnogi romski učenci sploh ne poznajo romske pesnike, pisatelje? …obžalujem, da tudi v našem lepem Kočevju s strani Občinskih in drugih pristojnih organov in inštitucije odrivajo … NAJBOLJŠEGA OD NAJBOLJŠIH ROMSKIH KULTURNIKOV?

 

In na koncu bi dodal le še kratko misel nekega znanega pesnika, pisatelja …ko je že poročal v očeh javnosti. Pravi:

 

ČE SI ROM, SI LE CIGAN«

 

Kočevje, 22.4.2016

 

Rajko Šajnovič



{ Prejšnja stran } { Stran 1 od 16 } { Naslednja stran }

Na kratko o meni

Rajko Šajnovič star 67 let. Stanujoč v Kočevju. Invalidski upokojenec. Poročen. Romski pesnik, pisatelj, prevajalec, pravljičar, svobodni umetnik in še kaj. Rad pomagam sočloveku. Rad humanitarno pomagam šoloobveznim Romskim in civilnim otrokom oz. osnovnim šolam in vsakomur, ki me prosi za mojo pomoč. Javnosti so že bila predstavljena moja številna avtorska in prevajalska dela. Doma pa imam že končana dela: "Moje nove pesmi - moje življenje, resnične romske zgodbe in pravljice, Slovenski romski slovar, otroške igrice, stripe, uganke, pesmice, številne prevedene pravljice, moja nova knjiga Biti Rom, moja resnica in še bi lahko našteval. Ne poznam pa človeka oz. sponzorja, lektorja, urednika, direktorja, tiskarno, ki bi mi pomagali, da bi tudi te pomembne in dragocene moje projekte strokovno obdelali, natisnili, predstavili? ...moja znana formula pa je: Biti pošten, prijazen, dober, pravičen, priden, šolan, izobražen, deloven, aktiven, human, ustvarjalen. Spoštujem ljudi,ki so pošteni, ki radi pomagajo sočloveku, ki vedo kaj pomeni beseda: Revščina, ki imajo srce na pravo mesto ...spoštujem ljudi, ki so onemogli, ostareli, osamljeni, žalostni, lačni, zapuščeni, pozabljeni, revni, bolni, invalidi ...rad imam Romsko kulturo in kulturo večinskega naroda ...moja znana formula je tudi: Pomagati drug drugemu po pošteni poti, skupno sodelovanje, da bi našli skupno razumevanje, spoštovanje, pomoč, rešitev, jezik in dialog. Nimam pa rad ljudi, ki sočloveka izkoriščajo, lažejo, drug drugemu kradejo, ki bi naredili vse le za lastne koristi, cilje in namene, ki bi lastnemu bratu, sestri, materi, očetu, sorodniku, najboljšemu prijatelju in še kaj: "Zlorabljali svoj delovni položaj, izkoriščali, naredili kaznivo dejanje: goljufije, tatvine, kršenja temeljnih človekovih pravic in svoboščin, hladni in diskriminatorni odnos, korupcijo in še kaj. Ta politika mi ni všeč, ki se dela danes v naši preljubi Slovenski državi ali Domovini s strani mnoge Slovensko civilno družbo in tudi med mnogimi pristojnimi romskimi predstavniki v Sloveniji ...pa naj mi moji bralci in prijatelji ne zamerijo. Takšni smo pač resnični pesniki, pisatelji ...tudi med Romi. A nas je žal toliko, da nas lahko znajo prešteti na prste ene roke celo nepismeni Rom ali njihov otrok. Jaz sem Slovenski Rom in velik človek je v meni, CIGANU! Vaš prijatelj: Rajko Šajnovič
sajnovicBrajdic.eDnevnik.si

«  september 2016  »
pontorsrepetsobned
 1234
567891011
12131415161718
19202122232425
2627282930 

Na prvo stran
Osebna stran
Arhiv sporočil
Kaj pišejo moji prijatelji
Foto album

Zanimive strani


Kategorije

2. "SO PE KAVA KERI ROMENCA" (Kaj se to dogaja z Romi)

Najnovejša sporočila

HUMANO DEJANJE ALI BREZPLAČNO DARILO
2. Romi med drugo svetovno vojno
Dejansko reševanje romske problematike v Sloveniji se je začelo leta 1982
ZAHVALA BOLNIŠNICI V NOVEM MESTU
ROMSKA PESEM

Moji prijatelji

Kleopatra
darja1
klotilda
lea199
malayka
mathea
morskadeklica
odsrcadosrca
Rika
vvooodnarka
ZB
orhideja
svilan
ton
Babica
pravakala
jurson
manu
ink164




Število zadetkov: 718740
Avtor vsebine tega eDnevnika je sajnovicBrajdic.
Pogoji uporabe - Varovanje zasebnosti - e-pošta: info@eDnevnik.si
Vse pravice pridržane. © 2005-15 eDnevnik