<h1>eDnevnik, slovenski blog</h1>

Moj eDnevnik sajnovicBrajdic - PLEMENITI

Kočevski Rom

KDO JE RAJKO ŠAJNOVIČ?

Rajko Šajnovič je najstarejši Romski aktivist, Romski kulturni ustvarjalec, pesnik, pisatelj, prevajalec, in pravljičar v Sloveniji. Star je 69 let. Romom pa pomaga že 40 let in to BREZPLAČNO. Je eden od treh otrok revnih in nepismenih pokojnih staršev, mame Vere in očeta Rudolfa Brajdič. Rajko Brajdič/Šajnovič pove, da so bili njegov dom gozdovi in šotori, saj so bili z družino potujoči Romi – danes tukaj, jutri tam. Kljub temu, da je končal le dva razreda osnovne šole a tretji razred pa je le pobožal je že kot otrok razmišljal in želel, da bi postal učitelj, zdravnik, socialni delavec ali pesnik. In edina ta želja se mu je izpolnila.

 

Od leta 1999 do 2017 je tudi samostojni borec za človekove pravice in svoboščine Romov. Zase pravi, da si je vedno prizadeval za pomoč Romom in romskim otrokom, ki so bili v stiski in tudi v revščini, saj je človek, ki v srcu nosi ljubezen do vsega, kar je romsko. Rad ima svoj jezik in običaje, zato se pogosto vrača v okrilje svojih spominov, iz katerih črpa vsebine, ki jih zapisuje in pesniško obdeluje. Njegova dela so napisana v romskem in slovenskem jeziku. Je avtor in prevajalec številnih del, med njimi leta 1995 pesniška zbirka Pot // Drom, leta 2000 Biti Rom, romski otrok / Ovi Rom, romano čhavoro, 2005 Romske pravljice /Romane vištorje, 2006 prevoda poezij i pesmi dr. Franceta Prešerna, leta 2007 prevoda pesmi Lojzeta Podobnika Romov krik / Romano čingadibe ter leta 2011 pesniške zbirke Rajkove pesmi / Rajkoskare džilava, prevoda svetega pisma za otroke /Biblija vašu čhavora, prevoda 12 slikanic s tremi slikovnimi slovarji v zbirki Učim se romsko / Sikavo pe romane in prevoda pravljice Mojca Pokrajculja, leta 2015 je avtor Romske zgodbe in pravljice / Romano mothavibe i vištorje, številna druga že napisana dela pa še čakajo na objavo.

 

Za svoja podarjena dela predšolskim in šoloobveznim romskim in ne-romskim otrokom je dobil številne pismene zahvale s strani Osnovne šole v Novem mestu, Osnovne šole Trga zbora odposlancev v Kočevju in Osnovne šole Ljubo Šercer v Kočevju. Forum romskih svetnikov Slovenije so ob 10. Obletnici instituta romskega svetnika v RS v Murski Soboti, 26. 4. 2013, podelili PRIZNANJE za pobudo uvedbe romskega svetnika v občinske svete. Rajko Šajnovič je kot romski pisatelj toliko že pisal članke v Dolenjskem listu v Novo mesto o Romih za Rome pa na stotine bloge na e-Dnevnik, slovenski blog pod naslovom: sajnovicBrajdic-PLEMENITI pa na Facebooku pod naslovom: Rajko Šajnovič…da sigurno spada od vseh slovenskih Romov v DINOSOVO KNJIGO REKORDEV…

 

Rajko Šajnovič je invalidski upokojenec. Danes že od leta 2011 živi z ženo Jovanko v bloku oz. drugje in drugače. Postala sta Kočevarja, a z mislimi in nostalgijo se Rajko še vedno vrača v Novo mesto kjer je od otroških let preživel in imel Novo mesto zelo rad. Danes je vesel, srečen in ponosen, da je slovenski Rom. Je takšen, kakršen je, kakršen zna in zmore biti. Kot pravi sam, v sebi, »ciganu«, nosi velikega človeka. Rad ima Kočevje. Rad še vedno ustvarja oz. piše na računalniku. Obžaluje le to, da mnogi ljudje v Kočevju še ne vedo kdo in kaj je Rom Rajko Šajnovič? Rad bere tudi časopis Kočevje in Kočevar. Obžaluje, da so ga spregledali, odrinili, pozabili…tudi mediji oz. časopis Kočevska in Kočevje?

 

Kočevje, 25.9.2017

 

Kočevski Rom:

Rajko Šajnovič               



Romkina Suzana Grm

Takole sem komentiral objavo v časopisu Kočevska, september 2017, stran 23, pod naslovom: »Suzana je primer dobre prakse«

Spoštovani,

Sprejmite moje čestitke oz. pohvalo. Lepo in prav ste v Kočevarju, poročali oz. pisali o Suzani Grm. Suzana in njena mama Breda, sta  moja in od moje žene Jovanke že dolgoletne prijateljice. Pogovarjamo se po telefonu in jih tudi z ženo, obiščeva doma kjer živijo oz. na Trati. videl sem Suzano in njeno mamo Bredo, kako skrbijo tudi v gospodinjstvo, skrbijo za domače živali za številne mačke in mucke, ter za dva kužka, jim dajejo piti vodo, ko so žejni in jesti, ko so lačne. Mačke k njima prihajajo tudi od sosednih hiš. Tako rade imajo domače živali, da takšnih romskih družin še nisem videl pa sem star že 69 .let. Seveda. Razen naju, z ženo,.Jovanko. No to pa je že druga resnična zgodba. Suzani Grm, želim obilo delovnega uspeha, veselja, sreče, zdravja, mir in vse dobro. Tudi vsem njenim, sodelavcem. Pogrešam oz. obžalujem, da niso dali fotografijo od Suzane Grm, tudi v tem časopisu Kočevska. Bilo bi lepo in prav. Pa brez zamere.

Hvala in lep pozdrav,

Kočevje, 24.9.2017

Rajko Šajnovič   .    



Darko Rudaš 2017

Takole je bilo leta 2013 in tako je tudi v letu 2017!

 

Leta: 2013

Takole je komentiral moj zapis g Darko Rudaš na eDnevnik, slovenski blog pod naslovom:  SajnovicBrajdic – PLEMENITI!

Spoštovani g. Rajko Šajnovič 

Z obžalovanjem in hkrati začudenjem ter razočaranjem berem vaš zapis, ki ste ga objavili na vašem spletnem blogu na spletni strani Dnevnika, dne 7.10.2016. 
Ravno vaš zapis dokazuje, da so bila moja ravnanja iskreno usmerjena v to, da tudi vi prejmete priznanje sočasno z ostalimi prejemniki. Tudi moje drugo povabilo na dogodek, ki ga tudi objavljate, je bilo iskreno in smo vam uredili podelitev, a vas tudi takrat ni bilo. Iz e-pošte je razvidno, da sem prav jaz bil pobudnik podelitve tega priznanja in sem vas dvakrat pred dogodkom sam kontaktiral. 

Žal sam ne morem prevzeti odgovornosti za vašo neudeležbo na dogodku, saj smo kot podeljevalec storili vse kar je v naši moči. Če bi vi na naše dogodke dejansko prišli, bi prejeli priznanje, kot vsi preostali prejemniki. Nato smo vam priznanje poslali tudi po pošti. 

Čudi me napoved ovadbe za kaznivo dejanje goljufije, saj ne jaz, ne organizacija, ki jo vodim ne more prevzemati odgovornosti za vašo ne-udeležbo iz razloga, ker nimate prevoznega sredstva. Razlogi, ki jih navajate nimajo nobenega suma storitve kaznivega dejanja, goljufije, kršenje zakona…itd. Pomoč pri organizaciji prevoza je zgolj stvar usluge in dobre volje, ne pa nekaj, kar bi opredeljeval zakon. 

Žal pa ste z vašim zapisom mejo dopustnega prestopili sami, saj tokrat mene obtožujete stvari, ki nimajo nikakršne pravne podlage, da bi vzdržale. Ne morem pa se znebiti občutka, da je vaš namen zapisa zgolj zbujanje pozornosti in moja diskreditacija. 

Ampak kakorkoli moj namen, kot sem že nekajkrat omenil, je bil vedno iskren in tudi tokrat vam ponujam sodelovanje. Če vztrajate pri tem, da želite znova podelitev se lahko dogovorimo, da vas obiščemo z novinarji. Vendar tokrat sami določite termin. 

S spoštovanjem, 
Darko Rudaš 
Forum romskih svetnikov Slovenije 

In takole sem mu jaz nazaj odgovoril!


Spoštovani g. Darko Rudaš, 

Hvala vam za vaš komentar. Ali ste pozabili, da sem edino vas ravno zato in v javnosti POHVALIL IN SE VAM TUDI ZAHVALI, da ste edino vi tisti, ki se je pravilno in pozitivno odločil za PODELITEV PRIZNANJA IN ČASTNEGA PODPISA LISTINE TER SKUPNO FOTOGRAFIRANJE? Glede prevoza. Lahko bi me nekdo od tvojih fantov pripeljal kot sem že navedel, če bi vi predlagali oz. želeli? Pa ni prišel nihče. Drugo: Ali ste pozabili, da ste prav vi, meni pisali, da boste ob vaši priložnosti organizirali ČASTNI PODPIS LISTINE, SKUPNO FOTOGRAFIRANJE, POVABILI MEDIJE...V KOČEVJU? PA NISTE. Vem, da ste zelo aktivni, da imate veliko obveznosti. Lahko bi si vzeli vaš dragoceni čas in izpolnili vašo dano obljubo? Pa ste na mene že pozabili? Kar se tiče termina kdaj lahko pridete sem pa prepuščam vam odločitev. 
Opravičujem se vam, če sem vas z mojo resnico užalil, razočaral?... 
Pa še en predlog vam polagam na srce, kot predsedniku Foruma romskih svetnikov Slovenije, sledeče: 
Ko boste imeli vaše redne sestanke ali seje ali srečanja ali okrogle mize ali kongrese...povejte svojim romskim svetnikom, da kdaj pa kdaj obiščeju tudi nas, ki živimo v blokih. Kajti tudi med nami imamo ostarele, onemogle, revne, bolne, invalide, otroke...in tudi mi potrebujemo vašo pomoč. Pa brez zamere? Mogoče pa vi tega ne veste? Saj smo jih tudi mi izvolili, da zastopajo naš Romski interes v Občinskih svetih. Mar ne? Pa brez zamere. 

Želim tebi Darko Rudaš in vsem tvojim sodelavcem, obilo delovnega uspeha, veselja, sreče, zdravja, mir in vse dobro. 

Rajko Šajnovič 

FORUM ROMSKIH SVETNIKOV SLOVENIJE so ob 10. obletnici instituta romskega svetnika v RS podelili PRIZNANJE meni oz. RAJKU ŠAJNOVIČU za pobudo uvedbe romskega svetnika v občinske svete v Murski Soboti, 26. 4. 2013. leta. Predsednik g. Darko Rudaš je prekril resnična dejstva v javnosti, da bom podpisal še ČASTNO LISTINO v prisotnosti vseh romskih svetnikov, da se bomo skupno slikali in to v očeh javnosti. Do danes pa še ni izpolnil svojo dano obljubo, da bodo prišli v Kočevje, ker jaz kot 65. letni invalid, nisem mogel priti osebno k njim...kot Romski pisatelj in...javno poročam in obžalujem, da predsednik g. Darko Rudaš ni mož beseda oz. da me je zelo razočaral in ponižal mojo osebnost, dostojanstvo, duševno trpljenje...kako se to po Zakonu imenuje pa naj ugotovijo pristojni organi in inštitucije RS.  Dokazna gradiva imam doma. Pa brez zamere predsednik g. Darko Rudaš!.              

 

Kočevje, 18.9.2017

 Rajko Šajnovič



NE-PRAVNA SLOVENSKA DRŽAVA

PRAVNA ALI NE-PRAVNA SLOVENSKA DRŽAVA?

 

Že leta 2008 sem napisal slovito pismo oz. poročilo, ki sem ga poslal DRŽAVNEMU ZBORU RS bivšemu predsedniku g. PAVEL GANTARJU. Ker se še vedno kršijo temeljne človekove pravice in svoboščine Romov v Suhi in Beli krajini na Dolenjskem in Posavju. Zato bom kot 69. letni Rom in človek oz. kot 39. letni Romski aktivist in samostojni borec za človekove pravice Romov še enkrat v celoti navedel kaj sem takrat napisal:

 

OSNOVNI PROBLEM ROMSKE SKUPNOSTI V SLOVENIJI IN V EVROPI

POROČILO V LETU 2008.

 

Spoštovani,

 

Dovolite, da vam po tej poti stisnem roko v pozdrav. Sem Rom Rajko Šajnovič iz Novega mesta. Novinarji so zapisali, da sem Romski PIONIR tako na področju romske kulture kot tudi na področju politične participacije Romov v Sloveniji. Dejstvo je, da sem še v času KOMUNIZMA v Sloveniji v svojem slovitem pismu opozoril širšo Slovensko javnost o neznosnem položaju Romov v Sloveniji – in zlasti na Dolenjskem, prijavil kršenje temeljnih človekovih pravic in svoboščine nad Romi v Sloveniji ter klical na pomoč pristojne organe in inštitucije (prvič pa sem o tem poročal ustmeno in pismeno bivšega predsednika RS g. Milana Kučana že leta 1991). Takole sem napisal:

 

1.   premnoge občasne ugotovitve raznih skupin, posameznikov, sociologov, novinarjev in politikov. V desetletju se še vedno ni »ciganska« zadeva premaknila na boljše,

2.   Cigani oz. Romi so skrajno obrobni državljani te republike. Ugotoviti se mora ustavnopravni in obče človeški in narodnostni razvoj,

3.   desetletja in desetletja trajajoča lamentacije in neustrezno programsko ali pa tudi ad hoc reševanje romske ali ciganske problematike po občinah, na ravni zgolj administrativnega  sprtnega in (ali) pa nerealno v prihodnost nekam projektiranega in idealiziranega programa, življenja in razmer romskega življa niso spremenili,

4.   razne službe, komisije in tudi že Romi sami ugotavljamo vse hujše probleme alkoholizma, kriminalitete, brezperspektivnosti, zdravstvene ogroženosti, nezmožnosti vključevanja v življenjske sredine kjer Romi »gostujejo« takšnih ugotovitev je na kilograme in kilograme. Vzpostavljamo tudi to, da kar je že splošno znano je povprečna starost, ki jo učakajo Romi 10-15% manjša od povprečja drugih v republiki. To so ugotovili tudi slovenski zdravniki na strokovnem srečanju v Novem mestu leta 1988 kjer sem bil tudi jaz prisoten s slovitem pismu tudi o slabem zdravstvenem stanju Romov oz. številne probleme in težave s katerimi so se takrat srečavali Romski pacienti, romski delavci …

5.   vse načrtovane, improvizirane, kampanjske, dobronamerne rešitve, predlogi in osnutki, ki nikdar ne sežejo v jedro problematike, osnutki, sklepi in določila, poročila in seminarske naloge, vse to je brez haska.

Kmalu po tem javnem poročanju sem opozoril, prijavil, poročal in klical preko sredstva javnega obveščanja – pristojne na pomoč pod naslovom: »Etnocid nad romskim prebivalstvom v Sloveniji – in zlasti na Dolenjskem. »Namesto pomoči in rešitve pa mi je na to temo javno podal »Ugovor« bivši predsednik Krajevne skupnosti iz Stranske vasi g. Alojz Muhič« pod naslovom: »Zakaj etnocid« Gospodu Alojzu Muhiču sem v svojem javnem obveščanju v Dolenjskem listu obenem podal kar dva odgovora na to temo. Kasneje pa je ravno ta gospod postal ŽUPAN OBČINE NOVO MESTO. Zato se nisem čudil, da je že takrat in kasneje pri reševanju romske problematike bil velik PROBLEM, ki je še vedno prisoten.

 

Kršenje temeljnih človekovih pravic in svoboščin romske skupnosti v Sloveniji sem nešteto krat preko sredstva javnega obveščanja »prijavljal, opozarjal, obveščal, poročal in klical pristojne na pomoč«

·      Varuha človekovih pravic v Sloveniji,

·      Bivše predsednike Skupščine Republike Slovenije,

·      Bivše predsednike Državnega zbora RS,

·      Urad Vlade RS za narodnosti,

·      Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji,

·      Državni zbor RS – Komisijo za peticije,

·      Inštitut za narodnostna vprašanja v Sloveniji,

·      Bivše predsednike Vlade in Republike Slovenije,

·       Odbor oz. Komisijo za človekove pravice RS,

·      Radio, TV, Časopise,

·      Številne Poslance  v Državnem zboru RS,

·      Številne Ministre RS,

·      In še številne druge pristojne lokalne, državne in evropske organe in inštitucije..

 

Opomba: Če bi bil neki civilni državljan Republike Slovenije bi zanesljivo prejel »NOBELOVO NAGRADO ZA MIR«  Je pa namesto mene dobil DRŽAVNO NAGRADO od bivšega predsednika RS g. Milana Kučana, predsednik Zveze Romov Slovenije g. JOŽKO HORVAT MUC, ki je takrat, ko sem se jaz boril za romske pravice, bil še  PLESALEC v njihovi folklorni sekciji Romov v Prekmurju.  Jaz pa sem dobil največjo nagrado v imenu bivšega župana Občine Novo mesto in v imenu Občine Novo mesto: »EN LITER BELEGA VINA«  »BRAVO SLOVENIJA«  Hahaha.

 

Nadaljevanje!

 

Nadalje sem pisal kot je že objavljeno na e-Dnevnik, slovenski blog in na Facebooku, zato še enkrat ne bom ponavljal. Nato sem pisal ostalo nadaljevanje:

 

Spomnite se: Moj namen, ko sem v tej zadevi vprašal, ali je dejansko v skladu z našo zakonodajo, ko so mi gospodje v občini Novo mesto odrekli pravico, da kandidiram kot predstavnik romske skupnosti na volitvah za lokalno samoupravo leta 1998, češ, da le-ta ni avtohtona na tem področju (takrat je bil župan občine Novo mesto bivši dr. ANTON STARC). To je bila čisto navadna človeška želja pomagati mojim bratom in sestram Romom. Nekaj storiti v okviru zlasti na Dolenjskem, da bi naš Romski položaj vsaj v teh splošnih človeških stvareh vsaj malo izboljšal. S tem nehumanem ravnanju me je že takrat občina Novo mesto zelo, zelo prizadela, užalila, ponižala in mi vse do današnjega dne leta 2014 oz. 2017 zapustila posledico »DUŠEVNEGA TRPLJWENJA« S strani Ustavne presoje na Ustavnem sodišču RS glede te zadeve pa sem hvala Bogu dobil POZITIVEN ODGOVOR …

 

Spomnimo se kaj vse se je hudega, slabega in nečloveškega ravnanja dogajalo z Romi v Sloveniji – in največ prav na Dolenjskem:      

Cigani »RAUS«

·      Cigani ven

·      Cigane v kočevski rog

·      Cigane v rezervat

·      Pisanje grafitov

·      Pisanje peticije krajanov

·      Cestne barikade krajanov

·      Nasilje nad Romi

·      Nestrpnost do drugačnih

·      Sovražni govor, žalitve, ponižanja, Poslanca v Državnem zboru RS Zmago Jelinčič Plemeniti, ki je dobival svoje številne privržence

·      Grozilni plakati

·      »VSE CIGANE BOM POSLAL KOMUNISTOM V LJUBLJANO«, če boste dragi Dolenjci izvolili mene za predsednika Republike Slovenije se je takrat želel prikupiti ljudem dobrotnik iz Negove že pokojni IVAN KRAMBERGEER. »SLAVA MU«

·      Primer OŠ Bršljin v Novem mestu kjer je poskušala politika urejati oz. NE-UREJATI nastale probleme med učenci

·      Integracija romskih otrok v druge šole iz otroškega vrtca PIKAPOLONICA v Žabjaku

·      Bombni napad nedolžne romske družine v Žabjaku

·      Bombni napad in umor matere in hčerke iz Dobruške vasi v občini Škocjan

·      Primeri romske družine Strojanovih

·      Primer SPORNE IN DISKRIMINATORNE IZJAVE posameznim revnim romskim družinam s strani predsednika Krajevne skupnosti Šmihel pri Novem mestu g. Miro Škufca v letu 2014 …

 

Takšno ravnanje sem vsekakor že takrat in še danes javno in upravičeno kritiziram, protestiram, obsojam vse pristojne in odgovorne organe in inštitucije v Sloveniji. Obžaloval sem in še vedno obžalujem in se čudim, da se je vse, to dogajalo v PRAVNI oz. NE-PRAVNI Slovenski državi?_Nekaj podobnega se marsikaj od navedenega dogaja tudi danes, le da se v očeh javnosti resnična dejstva o Romih PREKRIVAJO …

 

Iz lastne izkušnje vem, da je romski problem možno rešiti in da rešitev ni ne vem kako zapletena. Še pred 30. leti nazaj, ko sem bil bivši in prvi Romski predstavnik na Dolenjskem in kot bivši in prvi predsednik romskega društva v Sloveniji, kot bivši član takratne Strokovne skupine za reševanje romske problematike in koz bivši član bivše Komisije za usklajevanje programov socializacije Romov v Novem mestu. Doživel nekatere stvari, za katere vem, da bi lahko pomagale rešiti romsko problematiko. Zapomnil sem si, kako so tisti, ki so resnično imeli srce na pravo mesto in so želeli Romom resnično pomagati , to tudi dosegli z mojo pomočjo, malenkostjo ali velikostjo. Z »Dobroto, razumevanjem in potrpežljivostjo« Zavedali smo se, da reševanje romske problematike mora biti DEJANSKO IN BARVANO. Ne pa ČRNO BELO. Ker pa danes takih ljudi ni veliko ne na ENI in ne na DRUGI strani.  Čudim se in obžalujem, ter sam sebe sprašujem sledeče: le zakaj imamo danes romska društva, romske svetnike v občinske svete oz. »Zvezo Romov Slovenije, Svet romske skupnosti  Slovenije in Forum oz. Zvezo romskih svetnikov Slovenije? Ne. Ne bom Rome krivil, obsojal … Saj dobro vedo celo NEPISMENI ROMI kdo je dejansko GLAVNI KRIVEC?.

 

Leta 2005 pa sem v javnosti poročal tudi sledeče:

Etnični pluralizem do Romov mora dobiti v Republiki Sloveniji stalno domovinsko pravico

·      Romi v RS niso priznani kot manjšina, imajo status »Posebne romske skupnosti« Torej gre za prebivalce priseljence ne za enake

·      Nujno je pomembno uzakoniti pravico do:

·      Materinega jezika,

·      Radio, TV, časopis,

·      Lastne kulture in omogočiti razvoj in obstoj

·      Vedno bolj je prisotna asimilacija, to je pomembno in nujno omejiti – torej z osveščanjem

·      Osebno sem za prilagajanje običajev tam kjer Romi živijo, za pridobivanje navad, ne za prevzemanje tuje kulture

·      Še vedno ni dozorel čas, da bi Romi bili enakopravni, kaj šele enaki

·      Opredeljevanje za Slovenca ni dobro, čeprav je to bilo nujno zaradi režima na Vladi, (še danes) upam, da bodo Romi spoznali, da se nam ni treba sramovati, čeprav smo oz. mi bomo še veliko gorja imeli …

·      Veliko zamisli od enotnosti Romov po pokrajinah in vaseh glede političnih »Iger« za doseganje svojih pravic

·      Upam, da Romi vedo zakaj so zamenjali priimke – posledice se že opazujejo  …

·      Doseči pridružitev v družbo kot je to dosegla Slovenija v EU

·      Romi smo se selili, živeli smo v:

·      Šotorih,

·      Kolibah,

·      Bajtah,

·      Raznih nadkritij

·      Do sedaj v hišah.

·      Gre za velik napredek, gre za stalno naselitev s tem bo boljše izobraževanje, zaposlovanje, in vključitev v družbeno in politično življenje.

·      Izboljšali smo svoj položaj in prehrano, kar je dobro in tako dosegli boljšo fizično sposobnost, s časom bo tako tudi s šolanjem

·      Vedno manj je pretepov, spopadov in drugih kršitev, vse ne bo nikoli dobro, ker tega ni v nobeni družbi: (Poznamo temperament)

·      Romi smo nekaj posebnega, smo preživeli in bomo, bili smo pozabljeni, sedaj se prebujamo in to nadaljujemo. Imamo moč

·      Danes nas hočejo spremeniti čez noč, ne da bi se zavedali, da smo tudi Romi samo ljudje. za vse je potreben čas, pa tudi za prilagajanje, saj smo vedno bili odrinjeni na rob družbe, oz. dobesedno v gozd. Živimo že 14. stoletja skupaj v Slovenski državi bo treba to čim prej spoznati in zadevo urediti. Na žalost to že dolgo traja in žal tudi bo.  

 

Jaz sem kot Rom in človek v teh dolgih 35. Oz. 39. letih naredil vse kar se narediti da. Žal pa sem danes ostal pozabljen in odrinjen. Pristojni v civilni družbi me ne marajo. Pa tudi Romski predstavniki. Ker jih moja resnica boli. Ker so mi nevoščljivi. Še več. Na račun mojih bratov in sester Romov se mi celo maščujejo. Tudi moji ženi Jovanki? Na koncu pa ponovno vabim in kličem na pomoč Slovensko državo in EU, da z vsemi pravnimi in človeškimi sredstvi pomagate, da bo naš »ROMANO ZAKONO« (Romski Zakon), čim prej UGLEDAL LUČ SVETA.

Vabim vse odgovorne po stroki in funkciji, kakor tudi vse prizadete občane in Rome, da naj strpno, potrpežljivo in dialoško rešujejo vse nastale probleme. Kajti le na ta način bo svet, v katerem živimo, delamo in smo, postajali bolj človeški, še posebej takrat, ko bomo zmogli v naše medsebojne odnose vnašali tudi kategorije ki so: »SPREJEMANJE, RAZUMEVANJE, SKUPNO SODELOVANJE, SPOŠTOVANJE, SOŽITJE IN ODPUŠČANJE«  Tudi to je kultura!

 

 

SREČNO SLOVENIJA, EVROPA IN ROMI

 

Kočevje, 22.8.2017   

 

Rajko Šajnovič

 



CIGANSKA RESNIČNA ZGODOVINA

KAM SO ŠLI VSI STARI ROMI?

TEŽAK CIGANSKI BOJ ZA OBSTOJ IN PREŽIVETJE

 Naslov je podoben kot pesem, KAM SO ŠLI VSI CIGANI, ki sta jo pela, pokojni BRENDI IN KORADO.

Cigani nekoč, Romi danes! O, čem nam govori naslov? Odgovor:

Da bo bralcem bolj jasno o čem govori ta naslov se moram vrniti v otroška leta in mojih najlepših spominov. V mojem otroštvu smo vsi Romi takrat še živeli v gozdove pod šotorih. Bili smo zdravi kot riba. Zakaj? Odgovor:  Otroci smo hodili se igrali povsod v gozdu, travnikih, kmečkih kozolcev, plezali na sadna divja drevesa in jedli kislih jabolk, hruške, češnje pa maline, jagode, borovnice, murve, zrne od sončnice na kmečkih njivah, paradižnike, debele jagode, orehe pred kmečke hiše……vse povsod smo se igrali otroške igrice, ki jih danes ni več. Hodili, tekali, preskakovali smo hribe in doline, gozdne luže, plezali po drevesih, se kopali v majhne zdence ali pa kar v umazane gozdne mlakuže. Igrali smo se goli in bosi. Z nami skupaj so se igrali tudi naši najboljši prijatelji kužki. Če so starši imeli leseni vozove in konjičke, smo se lahko igrali z konji in starši so nas dvignili na konjičke, da smo lahko jahali seveda v spremstvu naših očetov. Če pa je bil slučajno konj napadalen pa so nam starši zabranili približevanje ali igranje z konjičkov. Najlepše nam je otrokom bilo, ko smo potovali in se vozili na vozove. Pomagali smo staršem pri obiranju zdravilnih zelišč, ki so jih starši sušili nato pa prodajali. Nabirali pa smo; lipovo cvetje, tršlikovino, korenine srčne moči, borovnice, šmarnice, kostanje, obiranje ročno hmelj, na travnikih smo nabirali podlesek, seme smo sušili in prodajali. Z očkom smo pomagali pri sekanju kole  za njive in sajenju fižola na kmečke njive. Na njive so kmetje takrat vozili na vozove z vprežnimi konjički GNOJ, ki smo ga z vilami trosili po celi njivi, nato so kmetje njive ORALI z PLUGAMI, Ki so ga vlekli konjički, kmetje pa so ročno držali pluge in orali njive. Mnogi kmetje pa so z vozovi vozili GNOJICO, ki smo govorili, da »KHANDI« (Smrdi). Z motikami smo tolkli debele kepe na njivah. Okopavali smo jamice v katere smo sadili ročno krompir, koruzo, fižol… koruzo smo ročno trgali, potem smo jim doma še ličkali, vezali v šope in polagali na droge kozolce. Kmetom smo torej  pomagali vsa domača opravila oz. v gozdove, travnike. Veliko travo smo kosali že ob štiri ali ob peti uri zjutraj s pomočjo lastnikov in njegovih članov družine in sosede, ki so eden za drugim kosili. Potem je sledilo obračanje z grabljami travo in ko je bila suha smo zopet grabili na kupe, ki smo jih nato z vilami nakladali na vozove in še na kozolce. Jaz kot otrok sem stal na voz in z nogami tlačil suho krmo a bilo nas je več oseb.  Na njive, smo kopali jarške za polaganje cevi za pitno vodo, postavljali droge za električne kable, štihali smo jim manjše vrtove, kar ročno z lopatami. Na dvorišču sva z očkom kopali jarške in sadili sadna in različna okrasna drevesa. Ročno smo kopali temeljne za postavitve nove hiše, staršem smo pomagali pri težkem delu v kamnolomih (z kladivom drobljenje kamnov v drobne kamenčke, ki smo jim rekli »ŠODER« ZA NUKLJASTE MAKADAMSKE CESTE. Najtežje je bilo ročno delo za postavitve oz. gradnje nove hiše. Vse smo delali ročno ker takrat niso imeli takšne sodobne materiale oz. stroje oz. mešalce …Beton: Najprej smo po dolžini ne vem točno koliko metrov z vlečno železno korjolo vozili pesek. V sredini smo delali manjše jamice. V te jamice smo sipali cement. Eden je bil na eni strani in drugi na drugi strani in smo hrkati obračali pesek, da se je pomešal cement. Dvakrat smo morali mešati. Nato je eden v plehnate vedre polival vodo in zopet smo vsak na svoji strani istočasno mešali enako oz. dvakrat. Nato smo ta beton z železnimi korjolami vozili v jarške temelje, zidarji pa so delali po zidarsko delo. Beton smo nosili v vedre tudi zidarjem, ki so stali na lesene pode in zopet delali svoje zidarsko delo…podobno smo mešali tudi MALTO za postavitve novih hiš le s to razliko, da smo v tem primeru sipali APNO. To malto smo v težke plehnate vedre dvigovali na lesene odre kjer so zidarji zidali z opekami ali belili stene hiše…na višje odre pa smo vlekli te vedre z apno po špagi in to ročno, da so jih zidarji lahko dosegli, nato so sipali malto v lesene KURITE…tudi betonske zidake smo dvigovali na lesene odre in podajali zidarjem…težak boj za obstoj in preživetje takratnih CIGANOV je bil tudi sledeči:

-        Prosjačenje po kmečkih vaseh,

-        Lov na ježe in uživanje ježevo meso,

-        Tatvina oz. kradli so: Kokoši,

-        Zajci,

-        Mačke,

-        Pse,

-        Vlomili so v zidanice in kradli so: Šunke, suhe salame, suho slanino, vina, žganja…

-        Jedli so tudi crkovino oz. zakopane mrtve prašiče, krave, konje,

-        Pred mesarijo so takrat imeli takoimenovano JAMO, pokrito z deskami. V jami pa so mesarji metali: Vampe, vime, prašičje glave, parklje, repe…

-        Starejše ciganke so mladim kmečkim dekletom in fantom VEDEŽEVALI za denar…

    Mnoge cigane, zlasti posamezne moške osebe, ki so kradli so jih hudobni policisti odpeljali, našli ukradene predmete pri njih na policijsko postajo so jih zasliševali oz. kruto, zverinsko in nečloveško, »Tepli, mučili, maltretirali, kaznovali, obsojali, zapirali in med takšne so preganjali, sumili oz. kaznovali tudi NEDOLŽNE CIGANE oz. celotno cigansko naselje, ki so ga s pomočjo hudobnih krajanov, Logarjev, lovcev, policistov…veselo, PORAVNALI Z ZEMLJO VRED, ter na lico mesta so jih izgnali brez vsega, kar so imeli…pri tem mislim še na konjičke, ki so jih neusmiljeno ubijali, pse, kužke, vse ostalo so jim razbijali, zažgali, uničili…Hudoba navedena oblast jih je kruto maltretirala po domače rečeno tepli so moške, ženske, mlade fante, dekleta, noseče ženske, mladoletne otroke…

Seveda je bila prisotna še daljša , žalostna in resnična ciganska zgodba. Več o tem sem napisal v knjigo pod naslovom: »OVI ROM, ROMANO ČHAVORO« (Biti Rom, romski otrok) leta 2000 pri bivši Dolenjski založbi, kjer je bil odgovorni urednik še bivši g. Franci Šali v Novem mestu.

   Spominjam se kako sem z mamico po vaseh in v bloke v Novo mesto, kmetom in gospodom prodajali v lonec z špago za nošenje in to borovnice. Včasih smo prodali vse. Večkrat pa so nas hudobna gospoda prijavili policiji, ki so naju z mamico ustavili, kričali in »ČHORENE MENGE ZURU KANTICA SA BOROVICE PU CESTA I UPRE GAZONENE ŠKORNJENCA« (Zlivali so nam iz kantice vse borovnice na cesto i zgoraj gazili z škornjami), ter se nam posmehovali in celo z nogami brcali v zadnjo stran na ritko. Posmehovali so se nam tudi mimoidoči pešci in ljudje, ki so gledali skozi okna. »SO ČORDŽATE?« (Kaj ste ukradli?). ter tudi iz mamine cule so vrgli ven vse kar smo dobili pri dobrih kmetih za jesti oz. kuhati…jaz kot otrok sem jokal se stiskal k mamici za široko krilo zadaj za hrbtom. Policisti so kričali in bili zelo, zelo, veseli in važni kaj so počenjali v javnosti z revnim »CIGANOM« Vse so nam odvrgli stran in zakričali: »KANA SIK IZGININEN KHERE, DA TUMENDE NINDAR VEČ NA HIKAMO, DA BIKENEN BOROVICE I ČOREN« (Sedaj pa hitro izginite domov, da vas nikoli več ne vidimo, da prodajate borovnice in kradete). Žalostni, osramočeni, pretepeni, jokajoče in ponižno smo res odšli domov. Nikoli pa nismo mamica ali jaz ukradli niti iglo…ko sva prosjačila. Od takrat nikoli več nisva z mamico prodajala kmetom ali mestnim gospodom borovnice ali kostanje, ki  smo jih ravno tako prodajali.

Doma v gozdu smo bili najbolj veseli. Živeti v gozdove pa je bilo lepo pa tudi nevarno. Pa ne od divjih divjih živalih, ki nam niso storili nič hudega. Primer, nismo se bali strupenih kač. Nismo od njih bežali. Nasprotno. Kače so bežali od nas. Ne spominjam se, da je katera kača ugriznila kakšnega Roma.       

No. Niso pa bili vsi Romi tako pridni in delovni kot moji pokojni starši in nekateri posamezni Romi. Gledal sem svojo pokojno mamico kako nas je zaščitila pred strupenimi kačami. Sežigala je cujne, jih ugasnila, da so se le kadile in ravno tisti smrdljivi dimi so odganjali kače stran. Seveda je mama te smrdljive cunje metala krožno okoli našega šotora.

  Tudi kmetje niso bili vsi tako zaupljivi, prijazni in usmiljeni zlasti do nas revnih otrok. Mnogi so bili tudi hudobni. Niso nas marali. Nasprotno. Bali so se ciganov, ki smo bili; revni, umazani, raztrgani, smrdljivi…imeli so nas za divjake. Kmečki otroci so bežali pred nami. Starši so   strašili svoje otroke, citiram: »Če ne boš priden, če ne boš ubogal/la, te bomo dali ciganom« Kmetje in zlasti njihovi otroci so se nam posmehovali in za nami so kričali, citiram: »CIGU, MIGU, MAČKA  STRIGU, MJAV« Naša Romska oblačila so bila takrat za civilno družbo ČUDNA, SMEŠNA, PONIŽANA. Zlasti široka krila, ki so jih nosili naše mamice, babice, starejše ženske in dekleta. Danes pa so ta krila že v MODI.

 Skratka, Romi nismo takrat delali, da bi obogateli. Nasprotno. Delali smo za lastni obstoj in preživetje svoje revne člane družine. Plačilo pri kmetih, gospodih so bila zlasti v obliki PREHRAMBENIH ARTIKLOV IN ŽGANIH PIJAČAH PA TUDI ZA KAKŠNA OBLAČILA…

 ZDRAVSTVENO STANJE TAKRATNIH CIGANOV OZ. ROMOV IN NJIHOVIH, OTROK!

 Takrat skorajda nismo potrebovali zdravniško pomoč, zdravila, injekcije, bolnišnice, preglede…zakaj? Odgovor:  nenehno potovanje oz. selitve iz kraja v kraj iz gozda v gozd je bilo prvo zdravljenje, (razgibavanje, gibanje, hoja). Pomembno pa je bilo, da smo med različnimi zdravilih zelišč živeli. V gozdove in na travnike. Obiranje raznih zdravilnih zelišč, vdihavanje zdravilnih zelišč, uživanje zdravilnih zelišč, čisto in zdravo okolje…zdravilna zelišča so bila vse povsod po gozdovih in travnikih. Vdihavali smo zdravilna zelišča in ne strupene bacile oz. onesnaženo okolje, smrdeče dime iz avtomobilskih avspuhov, dimnikih…

Naši starši sploh niso hodili oz. potrebovali zdravniško pomoč. Zdravnike, zdravila, injekcije…smo imeli poleg sebe in okoli nas. Mamice so rojevale kar doma, danes pa v bolnišnice. Le enkrat se spomnim, da  je oče poiskal v neko kmečko vas BABICO, ker je bilo nekaj malega narobe. Zdravniki naših mamic so bili ob porodu prisotni le starejše sosedne ženske, babice in le malo kdaj mož oz. moški. Ker je vladala tudi sramežljivost. Oče nas je odpeljal stran k drugim sosedom in nismo smeli biti prisotni. Prisotni so lahko bili tudi BOTRA…

Zobobol, glavobol, želodec, poškodbe… so si sami zdravili. Celo najhujše poškodbe oz. ureznine, čire, rane, bezgavke, lom, udarce, uši, gnide, garje…so si sami zdravili. Gospodarji konj so pozdravili celo svojih konjičkov, če so se urezali, poškodovali…vse seveda z zdravilnimi zelišči in žganjem ali po domače z ŠNOPCEM. Spominjam se, da sem kot otrok zbolel za pljučnico in mi je iz usta tekla kri. Mamica me je peš od Dolenjskih Toplic do Novega mesta, nosila na hrbtu do nekega zdravnika. In zakaj?  Nekaj mesecev smo živeli v Dolenjske Toplice pri pokojnemu stricu v njegovi starejši hiši. Zaprti prostor, igraje otroške igrice, kopanje v gozdno mlakužo in v sobi hiše pa na prepihu. To je bil problem oz. vzrok. Takrat je bilo ogromno starejših Romov – moških in žensk oz. staršev, starih staršev in drugih sosednih starejših Romov. In so mnogo in mnogo leta preživeli in mnogi so umrli zaradi visoke starosti, (90) in morda še več let pa niso bili nikoli pri zdravniku. Morda je kateri posamezni moški ali ženska poiskali zdravniško pomoč na skrivaj, da ne izve njegov, sosed. Spominjam se, da so morali vsi moški in ženske v neki kombi ali vozilo v katerem so imeli rentgen oz. slikanje pljuča. Pri nekaterih starejših Romov so odkrili pljučno bolezen, ki so ji rekli TUBERKOLOZA. Ker ni hotel iti na ta avtobusni rentgen, so morali plačati visoko denarno kazen in po Rome so prihajali policisti, da so jih odpeljali do tega pregleda. Mlada dekleta so njihove, ženske spolne organe oz. menstruacije…pomagali kar njihove mamice, ki so jih učile kaj to pomeni. Še danes vlada med Romi oz. zlasti ženskah velika sramežljivost, če bi sestra vprašala za njihove spolne bolezni, odnosi, kontracepcije, nosečnost, zaščita pred nosečnostjo, nalezljive spolne bolezni…

 Takrat so bili skoraj vsi Romi in njihovi otroci nepismeni. Le peščica staršev so nas pošiljali v šolo, ki pa žal nismo končali osnovno šolo…

Vsi Romi – moški in ženske so kadili in tudi »ČIKINENE DUHANO« (Žvečili tobak), kot žvečilni gumi.

Takšen tobak so uporabljali tudi za zdravljenje različnih poškodb oz. ureznine, čire, hraste…takšen tobak so uporabljali tudi za zdravljenje poškodb svojih konjičkov. Večina otrok je takrat imela GLISTE, ki so jih iz ust bruhali in tudi na blato so jim šli ven gliste. Mnogi zdravniki pa takrat niso poznali zdravljenje otroških glist. To pa so znali le starejši Romi – oški in ženske. Kako? Sami so obrezovali z BRIJAČO otroške gliste, ki so se pojavili na sencih in na hrbtu. Postopek je bil sledeči: V skodelico so dali vodo in v vodo črno moko. To so pomešali in z rokami krožno mazali navedena mesta toliko časa, da so se pod prsti pojavili gliste v obliki kot majhne igle. Te igle to obrezali in otroci smo ozdraveli. Boleče oči nas otrok so mamice zdravile z materinim mlekom iz dojke. Če niso imele same mleka pa so jim pomagale sosedne mamice, ki so na prsih dojile svoje dojenčke. Boleča ušesa so nam otrokom zdravili z rahlem vročem oljem, ki so nam zlivali v majhne žličke v ušesa. Prehlad so nam otrokom zdravili tako, da so topili sladkor iz katerega so naredili kroglice in to so nam dajali za lizanje. Ali pa so sežigali cunjo, ugasnili gorečo cunjo, da se je le kadilo in to so nam dali pod nosnico kot inhalacijo zgornjih in spodnjih dihalnih poti.

Za razne opekline, čire, rane, hraste…so na njih polagali obkladek od čiste smrekove smole in povili ter večkrat ponavljali. Svoj prehlad oz. nahod, kihanje, kašelj…so starejši Romi zdravili kar z žganjem, »RAKJAHA« (Šnopcem). Z tem žganjem so si zdravili tudi že navedene poškodbe sami sebe in svoje domače živali, »GRASTORE I DŽUKLORE« (Konjička in psička). Menim, da bi bilo danes zelo pomembno, da bi tako Romi, njihovi pismeni otroci in zdravniki, prebrali mojo že navedeno knjigo, BITI ROM, ROMSKI OTROK, ki jo lahko naročite oz. si posodite v knjižnice. In izvedeli boste še več o tem kar sem navedel.

 KAM SO ŠLI VSI  STAREJŠI ROMI?

 Naslov je pravi. Zakaj? Odgovor:  V sedanjosti pa je vse drugače. Sprašujem se koliko nas je še živečih starejših Romov zlasti v Suhi in Beli krajini, Dolenjske in Posavja? Vedno manj. Ker jih vedno več umira. In zakaj? Odgovor:

Drugačen način življenja. Šotore so zamenjali za lesene barake in tudi nove hiše. Bivanje v zaprtih prostorih je pomenilo za njih, kot so govorili: »BUNKERI I HREŠTO« (Bunker in zapor). In zaprti prostori so pomenili za cigane: »KHANDIBE, PRZU FRIŠNO ZRAKO, NASVALI I MERIBE« (Smrad, brez frišnega oz. čistega zraka, bolezen in umiranje)…konjičke in vozove so zamenjali razna prevozna sredstva: Mopedi, težki motorji, avtomobili, kombi…

Še danes Romi, ki živimo v zaprte prostore: (barake, prikolice, kontejnerje, večnamenskih prostorov oz. bivalnikov, zidanih hišah v blokovskih stanovanjih)…Romi so najraje zunaj na zraku oz. odprtem prostoru, mnogi zunaj pred že navedenimi stanovanjskih objektov kurijo ogenj, kuhajo, pečejo, sprehajajo, razgibavajo…razen nas, ki živimo v blokih nam ni dana takšna lepota in dobrota…

Poleg vsega hudega, kar so cigani pretrpeli, doživljali, preživeli in še kaj pa so vedno in povsod ohranili svoj način navade, običaje, kulturo…

Še danes, ko se srečamo ali drug drugega obiščemo mi starejši Romi se spominjamo, vemo in o tem govorimo, pripovedujemo otrokom, vnukom, vnukinjam…vsi pa smo enakega mnenja in pravimo: »DEVLORO MENGE POMOZINDŽA, HINE ZU MENDE, MIRSKO MENDE, HIKELE, DŽANELE, REŠINELE, DA PREŽIVINDŽAMO« (Bog, nama je pomagal, bil med nama, pri nama, gledal, vedel, rešil, da smo preživeli). »HVALA TUKE DEVLORO«.  (Hvala ti Bog).

 Nekateri Romi poznamo romsko zgodovino, ki so jo pisali znani in nekateri že pokojni etnologi, romanologi, zgodovinarji, kot so: Vanek Šiptar, dr. Pavla Štrukelj, Franc Mikošič, Rom dr. Rajko Đurić in drugi…

Pisali so, raziskovali…bral sem cigansko zgodovino kjer piše, da so cigani na begu oz. potovanjih pisali svojo zgodbo: »NA LISTIH DREVES. TE LISTE PA SO POŽRLI KOZE«…No. Mi tega ne vemo. Res pa je, da smo mi takrat ob selitvah, potovanjih in begu pred HUDOBNO OBLASTJO BEŽALI in ko smo prišli skupina ciganov do križišča, so naši starši resnično na drevesih z sekiram ali nožem dajali različne znake kam gremo, da so nas lahko našli drugi sosedni cigani, ki so po tej poti hodili, da so nas našli…

O ciganski zgodovini nekoč obstajajo številne knjige, zapise…mi še živeči Romi ne vemo kaj se je dejansko dogajalo v tej ciganski zgodovini?

 Ali obstajajo danes takoimenovana: »VIŠTORJA«  (Zgodovina), ki jo pišejo Romski jezikoslovci, zgodovinarji? Ali pesniki, pisatelji, prevajalci, pravljičarji?...

Seveda obstajajo posamezniki med Romi. Zlasti pri nas v Suhi in Beli krajini, Dolenjskem i Posavja nas je najmanj. Pa še nas ne marajo, sovražijo, prekrivajo resnična dejstva so nam nevoščljivi in »MENGERO ČAČIPE MARSIKONE ZARALE DUHI«  (Naša resnica marsikoga močno boli). Dejstvo je, da govorimo, pišemo, poročamo, objavljamo…«ČAČIPE«  (Resnico).

Hočem in želim javnosti povedati oz. zlasti mlajšim rodom romske populacije, nepismenim Romom, nevednim, notranje nemočnim Romom, ki ne znajo in ne zmorejo, uveljavljati svoje lastne pravice oz. človekove pravice in svoboščine, pacientove pravice Romov…ter tudi vsem pristojnim organom in inštitucijam na lokalni in državni ravni »ROMENGE I RAJENGE«  (Romom in gospodom), povedati sledeči kratki stavek:

 Mi, ki smo še živeči in starejši Romi, ki lastnoročno pišemo: »HILI ČAČI VIŠTORJA«  (Je resnična zgodovina).

Moja želja je, da to resnično cigansko oz. Romsko zgodovino poznajo, berejo in se učijo zlasti naši romski predšolski in šoloobvezni otroci, da vedo kako so živeli njihovi starši, stari starši in naši Romski prednik… O zdravstvenem stanju Romov v sedanjosti pa sem že objavil v očeh javnosti.       

 Dragi bratje, sestre in otroci, Romi,

 Vse vas imam rad. Tudi tiste, ki me ne marate, ki mi nočete pomagati, ki ste moji nasprotniki ali sovražniki in tiste, ki ste mi nevoščljivi!

 Lep pozdrav,

 Kočevje, 19.8.2017

 Rajko Šajnovič

    

 

        



ROMANJE NA BREZJE 2017

V SPOMIN NA

DANAŠNJI DAN, 15. 08. 2017

ROMANJE NA BREZJE



Po več kot 30 letih se mi je želja končno izpolnila. Pred 30 leti sva s pokojno ženo Zofko in njenim otrokom oz. sinom Bojanom in hčerkico Nado, skoraj vsako leto hodila na Brezje. Z vlakom smo šli do Otočja nato pa peš do Brezje. Takrat je bilo vse drugače, kot danes…Po smrti žene Zofke, sem še zadnjič šel na Brezje - sam z avtobusom. Od takrat pa nisem imel več možnosti, vendar sem si v srcu obljubil, da bom še šel. Pa nisem. Končno se mi je želja izpolnila s pomočjo bivšega župnika iz župnišča Trg Svetega Jerneja 3, Kočevje g. Antona Gnidovca. 

Sobota, 28.4.2012 ob 7.30 uri smo se odpeljali z dvema avtobusoma na Brezje. Skupno nas je bilo okoli 100 romarjev. Lep sončen dan smo imeli. Naš avtobus je vozil prijazni šofer, vodička pa je bila gospa Božena Vesel. Najprej nam je povedala zgodovino o Brezij potem pa smo s pomočjo sestre Marine lepo molili rožni venec.To je čudovita molitev, vernika razveseli in do srca prevzame, ker vemo, da nas Marija z veseljem posluša in vsakomur izmed nas izpolni željo, nam prisluhne in nam pomaga na različne načine; v osamljenosti, obupu, žalosti, veselju, radosti, ljubezni ob smrti naših svojcev, trpljenju, joku, invalidnosti, nemoči, bolezni…Že od otroških let imam rad Marijo jo nosim v srcu in jo ljubim, kot svojo lastno mamico. Vedno je bila in vedno bo moja, vaša, naša mama…Po končani molitvi pa me prevzame lepota okolja, gozdov, hribov, zelene narave. Gledam skozi okno avtobusa, vidim zelene gozdove in nostalgično pomislim »MRE ŠUŽE VEŠA« (Moji lepi gozdovi), »MRE BRDI, GAVA, TRAMNIKI, NJIVE, KHENGERJA«…(Moji hribi, vasi, travniki, njive, cerkve)…Vse je zeleno. Gledam rumene cvetove regrata, ki smo jim otroci rekli: »ŠUŽE ŽUTO ROŽICE« (Lepe rumene rožice). Vidim ponekod še kulturno lepoto »GADŽENGARE KOZALCI « (Kmečkih kozolcev). Tu in tam še vidim čudovite »GADŽIKANE GRASTOREN« (Kmečke konjičke) in se spomnim na svojega otroškega prijatelja - konjička. Vidim krave na paši ter stare kmetije, ki so le ponekod ohranjene. Veliko je obnovljenih in novih hiš…Vidim vrtove, lesene ali železne ograje, razna domača sadna in okrasna drevesa, lepe rože vseh vrst. Posebno lepoto pa predstavljajo čudovite cerkvice in cerkve v vaseh in hribih. Vidim traktor, ki ga vozi kmet pred našim avtobusom in zdi se mi, da sploh niso več takšni, kot jih poznam iz otroških let…Nisem pa nikjer opazil konjička, ki bi vozil leseni, kmečki voz. Gledam in gledam. Zdi se mi nekam drugače, novejše, pomanjkljivo, spremenjeno… Zame je bilo nekoč lepše. Vidim motoriste, avtobuse, avtomobile…Ni več prašnih makadamskih cest in naložene kmečkih vozov, ki so jih vozili konji. Na vozovih sem gledal razne pridelke iz kmečkih njiv, travnikov, gozdov, vinogradov…Kmetje so za sabo vlekli »šajterge,« ki so bile ravno tako naložene. Videl sem kmete, ki so ročno kosili s koso, sušili krmo, obračali, dajali na kupe. Pa ženske s srpi v rokah, ko so žele. Kako lepo mi je dišalo… »ŠUŽE LOLE , ROŽICE, PEKI« (Lepe rdeče, rožice, deteljice ). Nisem pa videl dela v gozdovih, v vinogradih, pastirje, ki vodijo krave na pašo, ovce, koze…seno na latah kozolca, različno krmo, koruznico, deteljo. Pogrešal sem tudi nekdanji zdravi zrak in razne dišave zelenega okolja…Tako sem razmišljal in se spominjal kmetov pred 30 leti, njihovih kmetij, njihovega dela… 
V našem avtobusu se romarji pogovarjajo med sabo vsak po svoje…In že smo prišli na Brezje. Avtobus je parkiran. Sanitarije, ženske in moške. Novo! Prej tega ni bilo. Ko sem zagledal cerkev mi je postalo lepo. In v svojem romskem, materinem jeziku sem v sebi rekel: »HVALA MARIJICA. HVALA RAŠAJ TONI, DA MANGE IZPOLNINDŽAŠ MRI ŽELJA, KA HINE PHURANI 30 BERŠA DU MRO MISLI, DU MRI VODŽI« (Hvala Marija. Hvala župnik Tone, da si mi izpolnil mojo željo, ki je bila stara 30 let v mojih mislih v mojem srcu). 
Nostalgično že razmišljam o lepih spominih na tista leta. Takrat smo Romi govorili: »DŽAM PU DEVLORESKARO DROM« (Gremo na Božjo pot). Prišli pa smo na Brezje od tri do pet dni prej. Preko dneva smo bili vsi Romi, moški, ženske in otroci v bližnjem parku. Jedli smo, pili, igrali, peli, plesali. Naselili smo se v bližnje gozdove, postavili šotore, kuhali, spali. Mladi romski mladeniči in dekleta so prenočili tudi v bližnjih kmečkih kozolcih. Okoli cerkve je bilo več »KRAME« oz. prodajalcev raznih spominčkov…zbrali smo se pred bližnjo gostilno, kjer smo ravno tako kulturno praznovali. Vsi Romi smo bili takrat, kot najboljši prijatelji, znanci, sosedje, sorodniki. Vsi smo bili enotni, združeni. Niti na misel nam ni prišlo, da bi se sramovali svoje pripadnosti, drugačnosti, materinega jezika. Nismo se umikali ali bežali stran drug od drugega, kot je to danes običaj. Med sabo nismo govorili »PU GADŽIKANE« (kmečko) oz. v slovenskem jeziku…takrat nihče od Romov ni imel osebnega avtomobila ali drugega prevoznega sredstva, razen vozov in konjičkov. Mi, ki nismo imeli prevoza, smo iz svojega kraja odhajali na Brezje z vlakom, le malokateri Romi je šel z avtobusom. Z vlakom smo prišli do železniške postaje Otočje od tam pa peš do Brezij. Hoja do cerkve, prenočišče…to je bilo lepo in tako je bilo prav. Pokojna žena Zofka jaz in otroci smo tudi prenočili v cerkvi. Bilo je nepozabno. Bilo je lepo. Bilo je, kot v neki čudežni pravljici. Bilo je BOŽANSKO…Še ptički so se z nami vred veselili in prepevali leteč po zraku ali na vejah dreves. Na vso to lepoto takratne kulture sem pomislil s solznimi očmi, ko sem prišel na Brezje. In danes oz. sedaj? 

Skoraj vse se je spremenilo. Cerkev je obnovljena. A vedno lepa. Okolica cerkve je asfaltirana. Gostilna je še vedno na istem mestu le, da je obnovljena, drugačna. Mize in klopi so na dvorišču. Videl sem le nekaj romarjev. 
Kulturni kipi stojijo a zdijo se mi drugačni, novejši. Park je lep. A drugačen. Višji je prizidek ograje. Nove klopi, zelena trava, prodajalci imajo svoje lesene barake ali brunarice …vse drugače. Prodajajo razne spominke…kupil sem le razglednico Brezij in pišem svoji ženi Jovanki. Trgovina je le nekaj metrov stran od cerkve. 

Gremo v cerkev. Imamo prvo mašo, ki jo je vodil pater in rektor narodnega svetišča g. SILVIN KRANJC in naš župnik g. Anton Gnidovec. Molitev je lepa še lepša mi je pesem, ki jo romarji čudovito pojejo. Po maši grem k Mariji pomagaj, kot nekoč. Po kolenih hodim okoli ZAVETIŠČA in prosim, molim v materinem jeziku in po svoje. Se zahvalim Mariji za vso dobroto in lepoto za pomoč, usmiljenja, zdravje. Za: 
Mojo ženo Jovanko, za svoje člane družine oz. sorodnike, prijatelje…za mojo pokojno mamico Vero, očeta Rudolfa, sestro Jožefo, pokojno ženo Zofko…za pokojne starše moje Jovanke, za mamo Mileno, očeta Ilija in sestro Miro…ob oltarju pustim Marijino sliko s Jezusom v naročju, mojo sliko in sliko moje Jovanke, za zdravje…Po našem romskem običaju pri Mariji puščamo še druge predmete: Sveče, šopek las, verižice. Molijo po svoje po romsko… Z aparatom iz telefona slikam v cerkevi božje podobice in kipce. Podpišem se v knjigo in zapišem: »MARIJICA POMOZIN I SAŠČAKER MANDE I MRA JOVANKA« (Marija, pomagaj in ozdravi mene in mojo Jovanko)…Nenadoma sem zagledal »ČIRIKLJORJA, KA LETINELE OKALO MARIJICA« (Ptičko, ki je letela okoli Marije). Ne vem ali so jo zagledali tudi drugi romarji? 
Le kako je prišla notri v cerkev? Zakaj? Odkod? Ali je to bilo neko znamenje? Ali je bil, to morda neki Angel? Nato gremo ven. Imamo odmor. Pred gostilno si kupim pivo. V trgovini pa cigarete. Hodim naokoli, slikam in zopet gremo v cerkev. Molitve pred Marijinim oltarjem je vodil naš župnik g. Anton Gnidovec. Na koncu si vzamem še nekaj revij in grem ven. Hodim naokoli in se čudim oz. razmišljam. Vse se je spremenilo na Brezjah. Le Marija mati Božja je vedno enaka, lepa, samo ena Marija mati božja. Slike Marije matere božje so različne dimenzije. Ročno narisane, slikane…A Sveta Marija, mati božja bo vedno le ena na celem svetu. In cerkev. Čeprav je obnovljena, mi je znana, domača…imam drag spomin na preteklost pred 30 leti in na vso lepoto, ki sem je bil deležen. Če bom imel ponovno priložnost, bom zopet šel na romanje na Brezje…vsi verniki, katoliki, romarji, so dobri in prijazni ljudje, ki radi pomagajo sočloveku…Sestre, g. župnik, Anton Gnidovec, so prijazni, vljudni, prisrčni, ki nam pomagajo, nas vodijo, učijo…to resnično zgodbo podarjam vsem današnjim ROMANJEM, cerkvam, župnikom, Usmiljenim sestram, Sveti Mariji Materi božji na BREZJU, ter današnji cerkveni maši v spomin na Sveto Marijo iz Brezja…ob tej priložnosti pa bom dodal še molitev v mojem materinem jeziku in seveda tudi prevedel v slovenščino: 

ZAHVALA TUKE MARIJA, KA POMOZINE 

MARIJA POMOZIN, 
TUNI MOTHAVE DEVLORESKARO ASIBE, 
SVITONE KRISTOSOSKARO LJUČI 
I KERE KHERIBE SVITO DUHO. 
VAŠU PHRO KHER TUNI IZBIRINDŽAŠ 
KAVA KOŠČAKAČI SLOVENSKO PHUV, 
DA MENGE LAKO DEVEL PU TUTE 
BAJTALO DEL PHRO ČUMIDIBE. 
ZAHVALINAMO PE TUKE VAŠU DEČHI USMILIMBE, 
KA MENGE DEJ, I TUTE AKHARAMO: 
MARIJA, KA POMOZINE, HVALA TUKE! 

ZAHVALA MARIJI POMAGAJ 

Marija Pomagaj, 
Ti razodevaš Kristusovo luč 
In ustvarjaš bivališče Svetega Duha. 
Za svoj dom si izbrala 
Ta košček slovenske zemlje, 
Da nam lahko Bog po tebi 
razkošno razodeva svojo ljubezen. 
Zahvaljujemo se ti za tolike milosti, 
Ki nam jih posreduješ, in ti kličemo: 
MARIJA POMAGAJ, HVALA TI!

In še molitev v romščino in slovenščino pod naslovom:

POZDRAVINDI MARIJA

POZDRAVINDI, MARIJA,

MILOSTI PHERDI,

DEVLORO HILO TUHA.

BLAGOSLOVINDI HINJAS MIRSKO DŽUVLJA

I BLAGOSLOVINDO HILO ČHAVO

DU TUTE, JEZUSO.

SVITO MARIJA, DAJ DEVLESKERI,

MANG VAŠU MENDE GRIŠNIKI,

KANA I DU URA, KA MERAMA.

AMEN.

 

ZDRAVA MARIJA

 

ZDRAVA, MARIJA,

MILOSTI POLNA,

BLAGOSLOVLJENA SI MED ŽENAMI

IN BLAGOSLOVLJEN JE SAD

TVOJEGA TELESA, JEZUS.

SVETA MARIJA, MATI BOŽJA,

PROSI ZA NAS GREŠNIKE

ZDAJ IN OB NAŠI SMRTNI URI.

AMEN.

 

Kočevje, 15.8.2017

 

Rajko Šajnovič 



Zdravstveno varstvo Romov v Sloveniji

Zdravstveno varstvo Romov!

Tudi mnogi Romi, smo bolni oz. pacienti in zato tudi mi iščemo zdravniško pomoč in jo tudi dobimo. Svoje zdravje iščemo v vseh zdravstvenih institucijah in pri različnih zdravnikih oz. od osebnega zdravnika/zdravnico, dežurnih zdravnikov,  specialistov do zdravljenja v bolnišnicah ali v zdravilišču…V večina primerih naletimo na korekten odnos s strani zdravstvenega osebja, se pa tudi dogaja, da naletimo na takšne zdravnike in  medicinsko osebje, ki imajo do nas predsodke, ker naj bi bili drugačni, zato ker smo »cigani«, zato se do nas obnašajo neprijazno, se nam posmehujejo, nas ponižujejo. Njihov odnos do nas je hladen, brez prijazne besede in človeškega nasmeha. Romi smo kot pacienti velikokrat zapostavljeni in nismo v enakem položaju kot drugi pacienti. Pri postopkih pri zdravstvenem osebju je včasih čutiti rasno nestrpnost, ki se kaže v raznih zbadljivkah, ponižujočih besedah in v posmehovanju. Ko pa smo že dolgoletni pacienti pa nas mnogi Zdravstveni delavci oz. zdravniki, sestre…imajo že, »ČEZ GLAVO« in nas ne marajo več…

Zdravniško osebje, ter sestre…ne poznajo posebne romske navade, običaje, kulture… v mnogih romskih pacientov vlada strah, sramežljivost…bojijo se, da bodo dobili napačna zdravila, injekcije, zdravljenje…mnogi zdravniki so lahko najboljši od najboljših. Lahko so bili nagrajeni, pohvaljeni, lahko so vodje oddelka, direktorji,  primariji…in mnogi izmed njih, vidijo pred seboj, (CIGANA, CIGANKO, CIGANČKA), ki so manjvredni, umazani, smrdljivi, lenuhi, potepuhi, kradljivci…zato gledajo pred seboj CIGANA in ne PACIENTA…tudi oni, imajo v tem trenutku strah v notranjosti, predsodek, hladen in diskriminatorni odnos…Pa vendarle vsi vemo, da 5 prstov na eni roki niso vsi enaki ne na eni in ne na drugi strani.

Romski pacienti se najbolj bojijo svojih bolečin oz. misleč, da so neozdravljivo bolni? Znano je, da vlada pri mnogih romskih pacientov, največji vzrok bolezni, zaradi: (kajenja, nezdrave prehrane, nehigiene, ne čistoče, alkoholizem)…zato je še vedno mnogo Romskih pacientov takšnih, ki raje poiščejo zdravstveno pomoč pri različnih vedeževalcev, jasnovidcev, domačih zeliščarjev za svoje zdravje in za zdravje svojcev, prosijo BOGA oz. Jezusa Kristusa in Sveto Marijo. Zato hodijo na Romanje vse povsod oz. gredo, kot sami pravimo na (BOŽJO POT) in to ne glede na daljavo, kilometrino, oz. celo v sosedne države…res pa je, da so tudi nestrpni na čakalno dobo v čakalnici in res je, da so mnogi romski pacienti zaradi svoje nepismenosti, nevednosti, straha, notranje nemočni, stresni, nervozni, neprilagojenosti oz. niso navajeni dolgo časa biti v zaprte prostore  oz. so živčni in tudi na zelo nizki kulturni ravni, zato kričijo so nasilni, napadalni, zahtevajo svoje pravice…jaz, sem osebno proti temu nekulturnemu obnašanju posameznih romskih pacientov.

Mnogokrat sem tudi sam poizkusil na kilograme kislih limon in grenkih solzah, ko sem se znašel med takšno zdravstveno osebje, kot sem že navedel – hladne in diskriminatorne odnose…zgodilo se je v Zdravstvenem domu v Novem mestu, da bi zaradi kršenja mojih pacientovih pravic, ostal brez desne noge a zahvaljujoč bolnišnici (za žilne bolezni) so me pravočasno rešili z operativnim posegom (čiščenje zamašenih žil). Vendar je to že druga resnična in žalostna zgodba…

Znano je že, da poznam dobre, srčne, prijazne…zdravnike, specialiste, sestre, patronažne sestre, tehnike, reševalce, direktorje oz.  direktorice, primarije v Zdravstvenih domovih, bolnišnicah in tudi zdravilišča, zato sem jih tudi javno »POHVALIL in se jim ZAHVALIL« Bolnišnico na interni oddelek  v Novo mesto, Zdravilišče TOPOLŠICA, ZDRAVILIŠČE dobrna,  Zdravstveni dom v Kočevju in to pismeno, osebno na spletni strani interneta in na radio univox, tudi v Kočevju pod naslovom:

                 HVALA VAM LJUDJE V BELEM.

Moja formula pa je bila in vedno bo, da v nasprotnih primerih, (kršenja pacientovih pravic Romov) pa želim najprej najti skupni dogovor, pomoč, rešitev, jezik in dialog. Vse se da rešiti po skupnem dogovoru in po mirni poti. Obratno pa seveda moram kot Rom oz. Romski pisatelj…ukrepati pri odgovornih in pristojnih organih oz. poročati tudi v očeh javnosti na moji spletni strani interneta. Mnogi romski pacienti mi povedo in prosijo, da jim pomagam tudi, kot že znani samostojni Romski zastopnik pacientovih pravic…

Veliko problemov so Romski pacienti imeli v novomeški občini, da je moral ukrepati celo zastopnik pacientovih pravic v Novem mestu (skupna srečanja, pogovore, obravnave,  sestanki)…a žal so zmagali zlasti splošne zdravniki oz. zdravnice, ki so jih zastopali mnogi predstavniki, odvetniki…in ne moji romski pacienti in jaz, kot njihov nešolani, neizobraženi, neuki, zastopnik pacientovih pravic. Zastopnik pacientovih pravic, ki smo ga prosili, da zastopa naš interes pa delal ravno obratno (podkupovalec, izdajalec)…ni branil naš interes temveč ravno tistrga zdravnika oz. zdravnico, ki je kršila pacientovih pravic Roma oz. Rominjo… jaz sem primer, sam našel skupni dogovor, pomoč, rešitev, jezik in dialog, da je zdravnica, ki je kršila moje pacientove pravice, plačala,1.500,00 evrov, odškodnine…

Moja želja je vedno bila in vedno bo, da rešimo zdravstvene probleme in težave, kot sem že navedel po skupnem dogovoru in po mirni poti, brez PRITOŽBE…

 Tako jaz, kot moja žena Jovanka, sva oba invalida, pacienta, tudi tukaj v Kočevju, kjer imava oba odlično osebno in družinsko zdravnico, ki je na novo tudi direktorica Zdravstvenega doma v Kočevju. Sedem let sva že njihovi, pacienti. Zlasti svojo osebno in družinsko zdravnico…sva imela tako rada kot, da bi bila najina, najboljša prijateljica, lastna sestra…Javno sva se osebno zahvalila za prijaznost, pomoč, rešitev oz. zdravljenje našo, osebno zdravnico, p nujno medicinsko pomoč v tem Zdravstvenem domu. Pa dežurne zdravnike oz. zdravnice, reševalce, dr. Dušana Božiča, ki je specialist interne medicine, sprejemne sestre pri dr. Božiču in sestre v kleti, kjer imajo rentgen…tudi ob tej priložnosti se vsem prav lepo in prisrčno zahvaljujem tudi v imenu moje žene Jovanke. To so zdravniki, zdravnice, sestre, tehniki, reševalci, ter vsi zaposleni v lekarni Kočevje, ki svojim pacientom pomagajo in nas rešijo bolečin…s srcem, dušo in telesom. Vse, kar lahko rečem je edino ena beseda: HVALA. Lahko smo veseli, srečni in zadovoljni, da smo, njihovi, pacienti…

Iz lastnih izkušenj  oz. poizkusov kislih limon in grenkih solzah na področju Zdravljenja oz. Zdravstva (zdravnik, zdravnica, bolnišnica)…moram resnično poročati in obenem tudi opozoriti, sledeče:

Mi, Romski pacienti zlasti v Suhi in Beli krajini na Dolenjskem in Posavja, gremo k osebnemu zdravniku/zdravnici in nestrpno, sramežljivo in v strahu čakamo v čakalnico. Sprejemne sestre najprej pokličejo vse ostale civilne paciente in predzadnji ali zadnji pa končno pokliče nas. Mnogokrat že strani sestre doživljamo v pričo drugih pacientov žalitev, posmehovanje, ponižanje…če rečemo kakšno pritožbo oz. žal besedo, naletimo na hladen in diskriminatorni odnos, (Romski pacient, sprejemna sestra, osebni zdravnik/zdravnica) in nas ne marajo več. Pred sabo pa vidijo le »CIGANA« in ne  pacienta…zlasti nepismeni, pol pismeni, nevedni in notranje nemočni pa ne znajo uveljavljati svoj interes oz. pacientove pravice…

Čakalna doba je neznosna. Zlasti, če te pošljejo na CT ali UZ preglede v Ljubljano…mnogokrat osebni zdravnik/zdravnica pozabljajo poslati napotnico, da dobiš termin naročanja. Včasih te pošljejo napačno na iste preglede po 2x. pozabljajo dati poleg naloga za reševalca, tudi pomembno napotnico. Če prosiš, da te predlagajo za zdravljenje v neko Zdravilišče pa čudežno dobimo negativen odgovor. Tudi, če le to predlagajo drugi ortopedi, bolnišnice ali tudi zdravilišča, dobiš ravno tako negativen odgovor? Če kličeš na pomoč svojega osebnega zdravnika/zdravnico pa se sprejemna sestra sploh ne oglasi ali pravi pokliči čez to in to uro. Ko pokličeš pa ne dobiš več odgovora ali pravi, da zdravnika ni več je šel domov, ven na terenu v drugo ordinacijo je odsotna je zbolela je na dopustu ali pa pravi: »Bom povedala zdravniku/zdravnici in te bo poklical/poklicala nazaj? Čudež je, da te končno zdravnik/zdravnica resnično pokliče… jaz  imam to nesrečo oz srečo, da kličem na pomoč zdravnico po e-pošti in tudi dobim odgovor. Res je, ko jo spomnim oz. vprašam, če je že poslala napotnico?... se resnično (opravičuje in prizna, da je pozabila in da bo takoj poslala napotnico na naslov za pregled v Ljubljano). Mnogi drugim Romskim pacientom pa to ni dano. Moja nesreča ali sreča pa je ta, da od tistega dogodka oz. leta 2011 hranim vse pomembne zdravniške izvide in vse e-pošte, ki jih pošiljamo Romski pacient in osebna zdravnica.

In vse navedeno je vzrok, da mnogi in mnogi Romski pacienti ne gredo radi oz. od straha k zdravniku…res je, da prihajajo z avtomobili na urgenco oz. k dežurnim zdravnikom ali pa jih pokličejo na dom oz. želijo od straha in nemoči, da so prisotni svojci. Res je tudi, da mnogi Romski pacienti gredo k zdravniku ali v bolnišnico, ko je že prepozno…kakšno diagnozo oz. bolezen imajo Romski pacienti pa prekrivajo pred sosednimi Romi. In to naj bo tudi njihova, skrivnost za javnost.

Še en pomemben in resničen dogodek moram javnosti poročati:

Neki znani Romski pacient je pred dva meseca padel v kopalnico na betonske ploščice na hrbet kjer si je močno poškodoval levo rame in na zadnjo stran glave. Že drugi dan je povedal svoji osebni zdravnici pa ni dobil niti odgovora? Ponovno je po e-pošti prosil, rotil zdravnico za pomoč. Dobil je odgovor, da naj si sam kupi neko mazilo za rame (dve vrste je navedla, katero mazilo naj kupi v lekarni. Dneve in dneve si je ta pacient naročil po internetu razna mazila, dajal si je na rame in a celo glavo hladne obkladke od jabolčnega kisa pomešan z vodo in na boleča mesta si je polagal tudi vroče obkladke. Vse je bilo brez koristi. Iz dneva v dan so postajali bolečine močnejše. Prosil in rotil je zdravnico, naj ga pošlje na slikanje levega ramena ne pa glave. Dobil je CD in pokazal zdravnici, ki si je ogledala posnetek in z roko je celo pokazala na levo rame, pacientu kje je dobil udarce. Rekla je, da ni nič hudega, da so kosti celi, da ni hujših poškodb. Zopet brez zdravljenja oz. fizioterapije. Zopet je pacient prosil in rotil, da ga pošlje na pregled v Ljubljano. In je tako tudi bilo. Dva meseca po poškodbi. Specialist v Ljubljani si je ravno tako pogledal ta CD posnetek in rekel: »Gospod, kosti so cele, nič ni nevarno, zlomljeno in še: te vaše bolečine so vzrok starosti? Priporočal je v zdravniškem izvidu sledeče, citiram:

Oskrba:

Hlajenje z ledom večkrat dnevno, počitek, analgetiki. Svetujem napotitev na fizioterapijo. 

 

Zdravnica mi je po tem izvidu po e-pošti napisala, citiram, »tudi za ženo«
 
»Spoštovani, 

 

Zdravila sem za oba predpisala, lahko jih dvignete v lekarni. Za oba sem napisala tudi delovni nalog za fizioterapijo, odnesli ga bomo na fizioterapijo in bodo sporočili skupni termin. Lahko pa jih tudi pokličete na 018939029 in se dogovorite.

Zopet čakalna doba? Koliko dni, mesecev? Za poškodovano glavo od udarca pa ni še danes nič rekla, nič predlagala, nikamor poslala naprej pod NUJNO?

To se mi zdi nepošteno, nepravično in kršenje pacientovih pravic…kaj bi se zgodilo primer, če bi ob neki nezgodi oz. prometni nesreči …kjer bi se poškodovanec lažje ali hujše poškodoval in ko bi prišla prva medicinska pomoč (reševalec)… k  poškodovanemu udeležencu, človeku, bi ga kar pustili na cesto?

 

Ko je ta romski pacient po e-pošti pisal svoji osebni zdravnici takole, citiram:

 Spoštovana,

 

Hvala za sporočilo. Zopet čakalna doba? koliko? 3, 5, 9, mesecev? Vidite kaj se je zgodilo nazadnje z mojo Jovanko in kdo bo ostal glavni krivec, kdaj, zakaj, kako in na kakšen način...

Največja napaka v zdravstvu je DOLGA, PREDOLGA ČAKALNA DOBA, poslabšanje in širitev bolezni, nepravilna diagnoza, zdravila, injekcije...No. To pa vi najbolje veste. Takšne paciente, ki imajo več zdravstvenih problemov (kot moja žena in jaz)...bi morali splošni, družinski, zdravniki pošiljati na podobne preiskave pod NUJNO in ne pod HITRO?

Vse to in še marsikaj pomembnega bom poročal tudi najvišjim pristojnim zdravstvenim organom in inštitucijam v Sloveniji in v kratkem, ko bomo imeli okroglo mizo, kjer bodo med drugim prisotni tudi predstavniki Državnega zbora RS in še...dnevni red bo: Zdravstveno varstvo Romov, kakšni so odnosi med zdravnikom in pacientom in obratno ...ob tej priložnosti bom seveda poročal o mojem zdravstvenem problemu in od moje žene oz. vsak posameznik bo povedal tudi svoje lastne zdravstvene probleme in probleme svojih članov družine...

Vse bo objavljeno tudi v moji novi knjigi "BITI ROM, MOJA RESNICA" in pa seveda na moji spletni strani interneta…

Tudi jaz vam želim lep pozdrav in lep vikend,

Pa brez zamere,

Ko je ta dopis prebrala moja osebna zdravnica je postalo vse drugače oz zamera, nespoštovanje pacientovih pravic, hladen in diskriminatorni odnos, sovraštvo in celo maščevanje? Morda bi ali bo v javnosti odgovorila, da to ni res in…ne. To so moja resnična dejstva.

Ob tej priložnosti mi ne zamerite, če opozorim in polagam roko na srce vsem, ki so odgovorni in pristojni s strani Ministrstva za zdravje RS, Zdravniška zbornica RS,  Zdravstvenim ustanovam, Rdečem križu, Krajevni skupnosti, civilni zaščiti, Centru za socialno delo, predstavnike občine, romski svetniki, ki zastopajo naš, Romski interes v občinske svete…sledeče:

Če že prihajajo neki pristojni civili v romska naselja, kjer imajo posebne tečaje za Rome – ženske, učijo (ŠIVANJE, KUHANJE)…potem bi lahko v vsaki občini kjer živijo Romi, bilo zelo pomembno, dragoceno in življenjsko važno, da bi kdaj pa kdaj obiskali romska naselja, zbrali oz. povabili vse romske stanovalce – moške in ženske, ter mlade Rome in jim dejansko pokazati kako se, da pomagati, rešiti in nuditi:

(PRVO POMOČ NEZAVESTNEMU ČLOVEKU),

 Zakaj? Navedel bom že znani dogodek, ko je moja sestra Antonija Brezar,  ob streljanju v romskem naselju Šmihel oz. Pot v gaj v Novem mestu, padla v nezavest. Dobila je srčni obstoj. Nihče od številnih svojcev, ki so bili prisotni se niso spomnili, da ji takoj nudijo PRVO POMOČ, čeprav je bilo med njimi tudi nekaj, ki so ob vozniškem izpitu, morali polagati tudi tečaj o prvi pomoči. Res je, da je žena njenega sina Gorana, takoj poklicala prvo pomoč na št. 112. A ni bilo nikogar? Antonija Brezar je bila že doma klinično mrtva in to ENA URA. V podobnih primerih se svojci sploh ne spomnijo, da lahko svojca, ki pada v nezavest in ima zastoj srca, rešijo sami z prvo pomočjo (pritiskanje na prsnem košu in z umetnim dihanjem)…

Šele po eni uri so sestro Antonijo Brezar, sami odpeljali v bolnišnico na interni oddelek. Zahvaljujoč odličnim zdravnikom, specialistom, sestram, tehnikom in s pomočjo primarija dr. Rafaela Kapša, so rešili mojo sestro Antonijo, da je srce zopet normalno delovalo…no o tem sem že poročal v javnosti. Moram dodati, da ob podobnih primerih, ko nekdo od romskih svojcev pada v nezavest je med svojci in ostalih stanovalcev zelo nizka kulturna raven oz. imajo čudne navade in običaje:

»Vsi se zberejo okoli nezavestnega svojca. Začnejo klicati na pomoč, jokajo in znajo le to, da nezavestnega z vodo umijejo po obrazu in v usta mu/ji, dajo piti vodo« Mnogi izmed njih pa niti ne vedo kaj pomeni nuditi prva pomoč oz. kdaj, kako in na kakšen način? (Jaz sem že pred letih nazaj nudil podobno prvo pomoč nezavestnim romskim posameznikom – moškim in ženskam, ki so padli v nezavesti od vinjenosti in ponesrečenemu, pokojnem Romu, ki ga je sosed z sekiro globoko ranil v glavo. Najprej sem kar z odejo ustavil krvavitev, nato pa hitro nudil že navedeno prvo pomoč z pritiskom na prsni koš in dihanjem, usta na usta). Ko je končno prišel z reševalnim avtomobilom zdravnik, tehnik in šofer so se čudili, da je pri zavesti oz. da mu srce bije. Vprašali so kdo je ustavil močno krvavitev iz glave in nudil nezavestnemu, prvo pomoč? Ne jaz. Temveč vsi prisotni so pokazali s prstom na mene. Že sem se prestrašil, da nisem morda naredil kaj narobe? Šele, ko so mi podali roko in me pohvalili zdravnik in tehnik mi je bilo lažje pri srcu posebno, ko mi je zdravnik rekel, da sem ga pravočasno rešil…od svojcev pa se mi ni nihče zahvalil. Največja zahvala in pohvala mi je bila, da sem rešil nezavestnega pokojnega soseda. Kot najbližji sosed sem veselo, srečno in ponosno odšel domov, ko so odpeljali težkega ranjenega Roma. Mi Romi pravimo ob podobnih primerih, da mi je pomagal »DEVEL«  (Bog).    

Pristojne organe in inštitucije pa prosim za razumevanje, spoštovanje, pomoč in rešitev, kot sem že navedel.

 Pa brez zamere. To je le moja želja, predlog in klic na pomoč.

Kot Romski pisatelj bi javno vprašal:

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije

OE LJUBLJANA,

Oddelek nadzornih zdravnikov…

sledeče:

»Koliko romskih pacientov so poslali na zdravljenje v neko Slovensko Zdravilišče  primer, od leta 2015/2016 in 2017?

 

Saj čeprav smo Romi, tudi mi  vsak mesec plačujemo za Zdravstveno zavarovanje v Sloveniji!

 Že v naprej se vam za pomoč prav lepo zahvaljujem in se vam opravičujem za morebitne pisne napake.

 Želim vam obilo delovnega uspeha, veselja, sreče, zdravja, mir in vse dobro.

 In na koncu bi dodal še en stavek, ki ga je napisal moj, prijatelj, citiram:

Prosim vas, ne kažite Romom in Romskim pacientom poti s prstom, pomagajmo jim, da se rešijo spon, ki jih dušijo. Naj zaživijo rešitve, ki se skrivajo v njih samih. Dajmo jim čas in dovolj svobode.

Kočevje, 30.7.2017

Rajko Šajnovič



LAŽ ALI RESNICA

LAŽ ALI RESNICA ALI?...

 

Takole mi vsakič odgovorijo, ko se prijavljam na njihov, razpis za finančno pomoč mojih projektov oz. pomembne in dragocene ROMSKE KULTURE!

 

Citiram:

Pozdravljeni, 

Pred vami je julijska številka Kohezijskega e-kotička, kjer boste našli informacije o projektih, aktualnih razpisih, napovedih razpisov in druge zanimivosti. 

Podrobnosti v Kohezijskem e-kotičku nahttp://www.eu-skladi.si/sl/aktualno/e-novice/e-novice-2017-julij.pdf 

Prijetno branje in lep dopust vam želi team Kohezijskega e-kotička! 

Spremljajte nas lahko na:

-        eu-skladi.si, svrk.gov.si 
-        FB/EUskladi 
-        @SVRK_RS 
-        You tube SVRK 
-        instagram.com/svrk.si/ 
 
MOJ ODGOVOR!

Spoštovana, (odsotna in ne odsoten)

Spoštovana ga. Nataša Rojsek,

 

Kdo in zakaj ste mi potem poslali (julijsko številko Kohezijskega e-kotička, spodaj?)

Če ste res na dopustu, potem pošljite oz. odstopite oz. dajte moj že poslani dopis v obravnavo ga.Nataši Kogelj, , ki vas nadomešča.

Prosim za pošteni, resnični in pravični odgovor,

Ali pa gre za neki čudež pod naslovom:

 

"ČE SI ROM, SI LE CIGAN)

 

Pa brez zamere,

 

Njihov, negativni odgovor!

Citiram:

Odsoten sem do 14.08.2017.

 

Sem na dopustu.V času odsotnosti me nadomešča Nataša Kogej (400

3662, natasa.kogej@gov.si).

"Dear Sir/Madam,

Thank for your e-mail. I am currently out of the office. If you need

immediate assistance during my absence, please contact Nataša Kogej at

phone number 00 386 1 400 3662 or via e-mail natasa.kogej@gov.si.

 

Thank you.

 

Kind regards,"

 

Opomba: To je samodejni odgovor na vaše sporočilo "RE: [E-NOVICE]

KOHEZIJSKI E-KOTIČEK ŠT. 104" poslano naprej 25.07.2017 9:28:43.

 

To je edino sporočilo, ki ga boste prejeli, ko je oseba odsotna.

 

Odsoten sem do 14.08.2017.

Sem na dopustu.V času odsotnosti me nadomešča Nataša Kogej (400 3662, natasa.kogej@gov.si). 
"Dear Sir/Madam,
Thank for your e-mail. I am currently out of the office. If you need immediate assistance during my absence, please contact  Nataša Kogej at phone number 00 386 1 400 3662 or via e-mail natasa.kogej@gov.si.

Thank you.

Kind regards," 

Opomba: To je samodejni odgovor na vaše sporočilo  "Re: [e-novice] Kohezijski e-kotiček št. 104" poslano naprej 25.07.2017 9:28:43

Spoštovana ga. Nataša Rojsek,

Kdo in zakaj ste mi potem poslali (julijsko številko Kohezijskega e-kotička, spodaj?)

Če ste res na dopustu, potem pošljite oz. odstopite oz. dajte ga., ki vas nadomešča.

Prosim za pošteni, resnični in pravični odgovor,

Ali pa gre za neki čudež pod naslovom:

"ČE SI ROM, SI LE CIGAN)

Pa brez zamere,

V priponki pa jim vedno pošiljam moj dopis, (citiram):

Zadeva: Prošnja za finančno pomoč mojih projektov

Spoštovani,

Rajko Šajnovič. Dovolite mi, da vam po tej poti stisnem roko v pozdrav, kot samostojni kulturni ustvarjalec.

Takole kličem na pomoč v javnosti pa je brez koristi?.

Sporočilo za vse pristojne organe in inštitucije na področju kulture v Sloveniji pa tudi ZALOŽNIKI, TISKARNE? …

Rajko Šajnovič. Dovolite mi, da vam  po tej poti stisnem roko v pozdrav. Če želite moje sodelovanje se že v naprej veselim. Sedaj vam moram povedati koliko svojih knjižnih  del so že natisnili in že predstavili v javnosti in koliko svojih del oz. projektov imam že končane oz. jih imam še doma in čakajo na ZELENO LUČ?  

Kot pesnik, pisatelj, prevajalec, pravljičar, svobodni umetnik…sem napisal  številna dela: npr.

-        Prva pesniška zbirka: »POT / DROM«  leta 1995,

-        Prva knjiga: »OVI ROM, ROMANO ČHAVORO« (Biti Rom, romski otrok) leta. 2000.

-        Knjigo: »ROMANE VIŠTORJE« (Romske pravljice) leta  2005

-        Prevedel: »DŽILAVANI BUTI I DŽILAVA«  (Poezije in pesmi) FRANCETA PREŠERNA, leta  2006

-        Prevedel pesniško zbirko: »ROMANO ČINGADIBE«   (Romov krik), Lojzeta Podobnika, leta 2007

-        Pesniško zbirko: »RAJKOSKARE DŽILAVA«  (Rajkove pesmi) v soavtorstvu z Lojzetom Podobnikom, leta 2010

-        Prevedel:  »BIBLIJA VAŠU ČHAVORA«  (Sveto pismo za otroke), leta 2011

-         Prevedel pravljico:  »MOJCA POKRAJCULJA«  (MOJCA POKRAJCULJA), leta 2011

-        Prevedel 13 knjižnih otroških pravljic oz. trijezično slikanico v narečju in dialektu Romov na Dolenjskem in trijezični slikovni slovar »SIKAVU PE ROMANE« ( UČIM SE ROMSKO) za starostno skupino od 2 do 3 let od 4 do 5 let od 6 do 8 let

-        Nova knjiga pravljic:  »ROMANO MOTHAVIBE I VIŠTORJE«  (ROMSKE ZGODBE IN PRAVLJICE).

DELA, KI JIH IMAM ŠE DOMA IN ČAKAJO NA TISK«

-        Nova knjiga: »OVI ROM, MRO ČAČIPE« (Biti Rom, moja resnica)

-        Nove romske pesmi:  »ROMANE DŽILAVA – MRO ŽIVLJENJI«  (Romske pesmi – Moje življenje)

-        Prevod:

  1. »SLOVENSKO BASNI-VIŠTORJA, KA NASTOPINEN ŽIVALJA,

2.   SLOVENSKO NARODNO VIŠTORJE,

3.   SLOVENSKO GADŽIKANO MOTHAVIBE«

1.   (SLOVENSKE BASNI IN ŽIVALSKE PRAVLJICE)

2.   (SLOVENSKE NARODNE PRAVLJICE)

3.   (SLOVENSKE LJUDSKE PRIPOVEDI).

-        Prevod:

 »DŽILAVA – MUZIKANE MAČKICE«  (PESMARICA – GLASBENE MUCE)

-        »ČHAVORANO KHELIBE«  (OTROŠKE IGRICE) – Rajko Šajnovič

-        Prevod:

»ROMANI VIŠTORJA – ROMA, KON HINETE?«  (ROMSKA ZGODOVINA – ROMI, KDO STE?)

-        2. Del:  »ROMANO MOTHAVIBE I VIŠTORJE«  (ROMSKE ZGODBE IN PRAVLJICE) – Rajko Šajnovič

-        »ČHAVORANO STRIPO 1. 2. 3. DELI«  (OTROŠKI STRIP 1. 2. 3. DEL – Rajko Šajnovič

-        »SLOVENSKO – ROMANE ALAVA«  (SLOVENSKO – ROMSKI SLOVAR) – Rajko Šajnovič

-        »DŽILAVA«  (PESMI), ki se pojejo – Rajko Šajnovič

-        Prevod:

 »PRINDŽARDE ČHAVORANE DŽILAVA«  (ZNANE OTROŠKE PESMI) – z notami vred

-        Prevod:

»DŽILAVANE – ČHAVORANE DŽILAVA« (PESMARICA – OTROŠKIH PESMI)

-        Prevod in avtor:

Rajko Šajnovič.  »ROM HILO AVERAVRESTAR« - ROMANI KULTURA«  (ROM JE DRUGAČEN OD DRUGIH) – ROMSKA KULTURA

-        Prevod in avtor:

Rajko Šajnovič. Verska literatura. Knjiga – »DARA KU DEVEL«  (VRATA K BOGU)

-        Prevod:

Verske literature. Knjiga – »MENI HINO – MARO ŽIVLJENJI« (JAZ SEM – KRUH ŽIVLJENJA) …

      Kratki uvod nekega pesnika:         

Rajko Šajnovič je dobil  kar nekaj pisnih, praktičnih … nagrad oz. zahvale s strani Osnovnih šol iz Šmihela pri Novem mestu in iz Kočevja. Nekaj pa tudi s strani Zveza Romov Slovenije, Foruma romskih svetnikov RS, Urada Vlade RS za narodnosti. Svoja pomembna in dragocena ustvarjalna dela je med drugim, podarjal in še vedno podarja tudi cerkvam oz. župnikom in usmiljenim sestram, romskim pomočnikom …

 Rajko Šajnovič je že leta 1982 že v Novem mestu postavil PRVI in NAJLEPŠI MOST ROMSKE KULTURE do vseslovenskih Romov in Slovenske družbe. Seveda je ravno tako med prvimi Romi v Sloveniji postavil MOST tudi na področju politične participacije že leta 1991 s pomočjo Inštituta za narodnostna vprašanja RS na čelu direktorja g. Mirana Komaca …

 Toliko o mojem aktivnem in ustvarjalnem delu.

 Verjamem in sem prepričan, da se bo od pristojnih organov in inštitucije v Sloveniji na področju pomembne in dragocene »ROMSKE KULTURE V SLOVENIJI» Vendarle USMILIL in da mi bodo omogočili, da bi dali v tisk vsaj nekaj mojih že navedenih projektov, ki jih imam še doma?

 Za sodelovanje in pomoč se vam že v naprej lepo zahvaljujem. opravičujem se vam za vaš dragoceni čas in za morebitne pisne napake!

Spoštovani,

Moja resnična in žalostna zgodba je še daljša in jo že pozna Vaše ministrstvo, Svet romske skupnosti Slovenije, Urad Vlade RS za narodnosti in v očeh javnosti….Za vaše razumevanje, spoštovanje, pomoč, rešitev in pozitivni odgovor se vam že v naprej prav lepo zahvaljujem. Ne dovolite, da se bo naša romska kulturna dediščina  znašla v ((muzej pozabe).  Govorim za Rome iz Suhe in Bele krajine, Dolenjske in Posavja…

Kočevje, 26. 7. 2017

Lep pozdrav iz Kočevja,

Rajko Šajnovič

 



Slovenija in Hrvaška

SLOVENIJA IN HRVAŠKA

 Kot Rom, pisatelj…sem se odločil, da poročam o tem, kakšen prijateljski odnos smo imeli in še vedno imamo Romi do Hrvaške. Lep in nepozabni spomin imam na Hrvaško. Še v bivši Jugoslaviji, smo mogi Romi preživljali po več dni poleg vode, ki smo ji govorili KOLPA. Poleg te Kolpe je bil lesen most, kjer smo hodili na Hrvaško stran prosjačiti po vaseh. Hrvati, nam nikoli niso zapirali vrata. Nasprotno. Bili so prijazni in v vsaki hiši smo bili dobrodošli. Gospodinje in gospodarji so nam dajali za jesti in za piti.

Potem smo mnoge romske družine hodili na Hrvaško stran oz. smo se vozili z vlakom do Karlovca. Nato smo hodili peš nekaj kilometrov, da smo prišli na Hrvaške travnike kjer smo ročno nabirali PODLESEK, ki smo ga nato olupili, semena smo sušili in prodajali. Nikoli nas niso Hrvaški lastniki nagnali stran. Nihče ni nad nami vpil…

Potem se spominjam kako smo nešteto romskih družin hodili oz. se vozili z vlakom ali pa smo šli z vozovi in konjičke na tako imenovano »BOŽJO POT« oz. ROMANJE na KAMANJE. Najprej smo vsi Romi šli v cerkev, nato pa je pred cerkvijo na travniku bila VESELICA. Na vsaki strani smo poslušali čudovito lepo narodno glasbo in pevce. Bilo je čudovito. Vsi Romi smo se prijateljsko srečali iz vseh krajev Slovenije. Skupaj smo sedeli pred dolge klopi in mize, ter jedli, pili, peli in plesali. To je bil morda največji Hrvaški praznik, če se ne motim? Vsako leto smo hodili na Kamanje oz. na Hrvaškem. Prišli smo že en oz. dva dni prej in bili ter se veselili še toliko dni po tem. Seveda so igrali in peli glasbeniki tudi v nekem domu oz. velikem prostoru kjer so bili poleg nas še mnogi drugi oz. različni ljudje oz. pripadnosti oz. narodnosti. Bila je tudi veselica. Mi Romi, stari in mladi,  ki smo znali smo plesati z mnogimi drugimi plesalcev na narodno glasbo se držali za  roke in plesali NARODNO KOLO…

 Radi smo imeli Hrvaško in Hrvate. Še vedno radi gredo mnogi Romi  na Hrvaški strani ali kot pravimo mi Romi, »PU MORI« (Na morje), kjer ravno tako uživajo se kopajo, veselijo in lepo jim je. Tudi nam Romom ni vse eno kaj se danes dogaja med Slovenijo in Hrvaško? Zakaj? Kako? Na kakšen način je prišlo do tega sovraštva ali…in kdo je za to pristojen, odgovoren, krivec?...

Hudo nam je Romom, da ne morajo ali ne želijo ali nočejo ali ne znajo tisti »TAPRAVI POLITIČNI CIGANI«, da bi skupno sodelovali, ter našli skupno pomoč, rešitev, jezik in dialog?

V imenu Slovenskih Romov vas, »SLOVENSKI IN HRVAŠKI POLITIKI« prosimo, da najdete skupno rešitev »PO MIRNI IN PRIJATELJSKI POTI?«

 Mi nedolžni, prijazni, prijateljski, ne-politični Romi,  imamo radi, »SLOVENIJO IN HRVAŠKO«

Naša romska, največja želja je in POLAGAMO VAM ROKO NA SRCE, »SLOVENSKI IN HRVAŠKI POLITIKI, IMEJTE TUDI VI SRCE NA PRAVO MESTO« Saj smo bili in vedno bomo PRIJATELJI.

                                               Kočevje, 23.7.2017

 Rajko Šajnovič



Pošteni Romski kulturnik

Rajko Šajnovič

Trg Svetega Jerneja 2

1330 Kočevje

 

Datum: 15.3.2016

 

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport

Masarykova cesta 16

1000 Ljubljana

 

Zadeva: Prošnja in klic na pomoč

 

Spoštovani,

 

Me že poznate in ste mi tudi že pomagali, da sem lahko izdal v letu 2015 ROMSKE ZGODBE IN PRAVLJICE. Že decembra 2015 …Sem se tudi že zahvalil. Sedaj pa vas ponovno prosim in rotim, da mi pomagate dati v tisk vsaj eden, dva ali še več pomembne in dragocene moje projekte, ki jih imam doma (v sponki). Rad bi razširil most romske dvojezične kulture. Rad bi prenesel svojo bogato Romsko kulturno dediščino na mlajši rod romske populacije oz. vsem VRTCEM IN OSNOVNIM ŠOLAM, kjer imajo romske učence. Pa ne le za romske šoloobvezne otroke, tudi za ne-romske učence, romskim pomočnikom, pomočnicam, učiteljem, ravnateljem …

Sam si ne znam pomagati, ker aktivno delujem in ustvarjam kot samostojni Romski kulturni ustvarjalec. Zato vas ponovno kličem na pomoč.

 

Z ugodno pomoč, rešitev in odgovor se vam že v naprej lepo zahvaljujem. Opravičujem se vam za vaš dragoceni čas in za morebitne pisne napake.

 

Lep pozdrav iz Kočevja,

 

Rajko Šajnovič

 

Opomba:  Ne dajo romskemu kulturnemu 39. Letnemu aktivistu Rajku Šajnoviču, DELATI? Ali so pozabili ali so spregledali ali pa so sedaj pri njih na višjih pristojnih mestih: »TISTI TAPRAVI CIGANI?« Ker mi ne dovolijo delati, da bi pomagal Slovenskim otroškim Vrtcem in Osnovnim šolam oz. »ROMSKIM IN CIVILNIM« Predšolskim in šoloobveznim otrokom! Do danes mi še niso odgovorili? Sprašujem se zakaj? Moj odgovor je sledeči. Zato, ker:

 

»ČE SI ROM, SI LE CIGAN«

 

Kočevje, 22.7.2017

 

Rajko Šajnovič



Pošteni Romski kulturnik

Rajko Šajnovič

Trg Svetega Jerneja 2

1330 Kočevje

 

Datum: 15.3.2016

 

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport

Masarykova cesta 16

1000 Ljubljana

 

Zadeva: Prošnja in klic na pomoč

 

Spoštovani,

 

Me že poznate in ste mi tudi že pomagali, da sem lahko izdal v letu 2015 ROMSKE ZGODBE IN PRAVLJICE. Že decembra 2015 …Sem se tudi že zahvalil. Sedaj pa vas ponovno prosim in rotim, da mi pomagate dati v tisk vsaj eden, dva ali še več pomembne in dragocene moje projekte, ki jih imam doma (v sponki). Rad bi razširil most romske dvojezične kulture. Rad bi prenesel svojo bogato Romsko kulturno dediščino na mlajši rod romske populacije oz. vsem VRTCEM IN OSNOVNIM ŠOLAM, kjer imajo romske učence. Pa ne le za romske šoloobvezne otroke, tudi za ne-romske učence, romskim pomočnikom, pomočnicam, učiteljem, ravnateljem …

Sam si ne znam pomagati, ker aktivno delujem in ustvarjam kot samostojni Romski kulturni ustvarjalec. Zato vas ponovno kličem na pomoč.

 

Z ugodno pomoč, rešitev in odgovor se vam že v naprej lepo zahvaljujem. Opravičujem se vam za vaš dragoceni čas in za morebitne pisne napake.

 

Lep pozdrav iz Kočevja,

 

Rajko Šajnovič

 

Opomba:  Ne dajo romskemu kulturnemu 39. Letnemu aktivistu Rajku Šajnoviču, DELATI? Ali so pozabili ali so spregledali ali pa so sedaj pri njih na višjih pristojnih mestih: »TISTI TAPRAVI CIGANI?« Ker mi ne dovolijo delati, da bi pomagal Slovenskim otroškim Vrtcem in Osnovnim šolam oz. »ROMSKIM IN CIVILNIM« Predšolskim in šoloobveznim otrokom! Do danes mi še niso odgovorili? Sprašujem se zakaj? Moj odgovor je sledeči. Zato, ker:

 

»ČE SI ROM, SI LE CIGAN«

 

Kočevje, 22.7.2017

 

Rajko Šajnovič



SLOVENSKIM BOGATAŠEM PODARJAM...

To svojo, pesmico podarjam vsem Slovenskim bogatašem, da vedo kako smo revni Romi živeli nekoč in tudi ponekod še danes!... 

VEŠORO I KOLIBA         GOZD IN ŠOTOR 

 MRE SPOMINI                 MOJI SPOMINI

 VEŠORO HILO PAŠE DU                             Gozdiček je blizu v

VEŠORO TRDŽOVI KOLIBICA,                      gozdičku stoji šotor,

DU KOLIBICA ŽIVINEN:                                 v šotoru živijo:

MRI DAJORI I MRO DADE,                          Moja mamica in očka,

ONI VEČ MULE.                                           oni so že umrli.

MRI PHURANEDE PHEN NANI,                    Moja najstarejša sestra Nani,

OJ VEČ MULI.                                             je že umrla.

MRI POSRIDUMNI PHEN TONČKA,              Moja srednja sestra Tončka,

JOŠ ŽIVINI,                                                 še živi.

MENI PA HINO NARTERNEDE,                    Jaz pa sem najmlajši,

ČHAVO, JOŠ ŽIVINO.                                  sin in še  živim.

 SPOMINI!                          Spomin!

 GRASTORO RIDŽO PE                                Konjiček Ridžo se

PU TRAMNIKO ČARJAVI,                            na travniku paše,

GULO KOLIBICA,                                          pred šotorom,

KAŠTUMNO VOZAČI TRDŽOVI,                    leseni voziček stoji,

MRO DŽUKLORO TARZAN,                            moj kužek Tarzan,

BAŠI PU SESE I                                           laja na policiste in

PU NAHEL GADŽE A                                    na hudobne civile a

PURAČE PA DADEHA,                                 ponoči pa z očkom,

JEŽIN LOVINI.                                                      ježe lovi.

 GULO KOLIBICA DU                                       Pred šotorom v

VEŠORO PE                                                     gozdu se

ČHAVORENCA KHELO,                               z otrokom igram,

VESALO HINAMO I                                        veseli smo in

ŠUKAR MENGE HILO.                                    lepo nam je.

 

Kočevje, 21.7.2017

 Rajko Šajnovič



NIMAM RAD NOVO MESTO

DUŠEVNO TRPLJENJE RAJKA IN JOVANKE ŠAJNOVIČ

 

Upravna enota Novo mesto

(Za tujce)

 

Pred nekaj letih nazaj, ko sva z ženo Jovanko še živela v Romsko naselje Šmihel 74 oz. Pot v gaj 24 je žena na Upravni enoti za tujce v Novem mestu prosila, da bi dobila kot TUJKA, Slovensko državljanstvo. Ena hudobna gospa je rekla, da mora napisati prošnjo. V prošnji pa je bilo navedeno, da mora plačati takso, če se ne motim v višini 180,00 evrov. Ta višina zneska za takso pa je bila previsoka, da nismo bili zmožni plačati. Jaz in žena Jovanka sva izčrpala vse svoje znane poti – in izčrpala tudi sama sebe. Najina borba za pravičnosti tako na lokalni kot na državni ravni je naletela na gluha ušesa. Žena je že takrat prebivala v Sloveniji okoli 30 let. V zakonsko zvezo sva stopila leta 1986 v Novem mestu. Prošnje, pritožbe, klice na pomoč …vse je bilo brez koristi? Res pa je, da je žena Jovanka, dobila šele leta 2002 potrdilo za stalno bivanje v Republiki Sloveniji.

 

Na Upravni enoti v Novo mesto je verjetno tista hudobna gospa, ki je imela hladen in diskriminatorni odnos do moje žene in mene, prijavila na CARINSKI URAD CELJE-DAVČNO IZVRŠBO glede 180,00 evrov za neplačano takso, kot sem že navedel. Zaradi zdravstvenih vzrokov – zdravljenja v bolnišnicah in odhoda v DOM DANIELA HALASA V VELIKE POLANE, sploh nisva dobila nobeno pošto več. Vso pošto so pošiljali na najin navedeni naslov, ki so jo dobivali moji sorodniki, ki pa nama niso pošiljali pošto, ki jih je bilo okoli 100 in različne vsebine oz. pošte.

25. maja 2015 pa je žena dobila na sedanji naslov opomin s strani že navedenega naslova DAVČNO IZVRŠBO. Od 180,00 evrov in s obrestmi vred, da mora plačati 262,76 evrov. Če ne plača v navedenem roku, da ji bodo na njen račun oz. na banko dali IZVRŠBO…

Prijazni gospod na CARINSKI URAD CELJE je razumel in upošteval oz. smo našli skupni dogovor, da bomo navedeni dolg plačali v celoti dne, 31. 05. 2015. In tako je tudi bilo. Skratka, TAKSO IN OBRESTI, kot je navedeno je žena pošteno plačala. Slovensko državljanstvo pa še danes ni dobila?

 

Upoštevamo Zakon. Vemo, da je potrebno dolg plačati. Ni lepo in ni prav, da s strani Upravne enote za tujce v Novem mestu nismo našli skupno sodelovanje, pomoč, rešitev, jezik in dialog? Tista hudobna gospa pa verjetno ne ve kaj pomeni beseda »ČORORIPE«  (Revščina), človek oz. človečnost, onemoglost, lakota, nemoč, bolezen, invalidnost … takšna politika pa mi ni bila in še vedno ni všeč in jo ne maram. Podobno, kot sva z ženo Jovanko, doživela v Mestni občini Novo mesto v petih letih bivanja v Kočevju še nisva doživela.

Sem že javno poročal kaj se je čudnega dogajalo, ko sva z ženo, živela še v tistem prekletem in začaranem objektu za Rome oz. v »DARAMNO KHER«  (HIŠO STRAHOV), ki so jo od leta 1979 porušili šele leta 2014 …No. To pa je že druga žalostna in resnična zgodba. Na koncu bi dodal še sledeči stavek: Občina Novo mesto se mi je mačehovsko, napolitansko, hladno in diskriminatorno …zaradi tega, ker že 35 let pomagam svojim bratom in sestram ROMOM. Zlasti zaradi tega, ker sem bil: POBUDNIK UVEDBE ROMSKEGA SVETNIKA V OBČINSKE SVETE …  

Vesel, srečen in ponosen sem, da sem pošteni, delovni, aktivni in ustvarjalni SLOVENSKI ROM. Rom, ki v sebi nosi oz. ima VELIKEGA ČLOVEKA.  Takšni podobni in hudobni ljudje pa so »KOLE ČAČE ROMA«  (TISTI TAPRAVI CIGANI). Pa brez zamere Mestna občina Novo mesto in lep pozdrav iz Kočevja,

 

Rajko Šajnovič       

 

        

 



Prijava in zahtevek za odškodnino

PRIJAVA IN ZAHTEVEK ZA ODŠKODNINO POD NASLOVOM: »DUŠEVNO TRPLJENJE«

Obrazložitev:

»HIŠA STRAHOV« Romsko naselje  Šmihel oz. Pot v gaj. Leto 2011. V tem romskem naselju je Mestna občina Novo mesto že leta 1979 postavila zidani objekt za 8 romskih družin. Začasno. So takrat rekli na občini. Za 10 let. Žal pa še danes stoji. V tem objektu sem stanoval tudi jaz z pokojno mamo in kasneje s svojo ženo Jovanko. O tem objektu sem nešteto krat že poročal preko sredstva javnega poročanja oz. tako na Lokalni ravni kot tudi na državni in evropski ravni. Tudi na spletni strani interneta. Moji bralci se bodo spomnili, da sem klical pristojne na pomoč. Pa je bilo vse brez koristi. 13 let sem se boril. Izčrpal vse svoje znane poti – in izčrpal tudi sam sebe. Brez koristi. V ozadju je dejansko vladala: »SEGREGACIJA, PREDSODEK, HLADEN IN DISKRIMINATORNI ODNOS DO DRUGAČNEGA, MRŽNJA, SOVRAŠTVO, MAŠČEVANJE… do mene, ROMA…Prosil sem, rotil, klical na pomoč. Vse je bilo brez koristi. Prosil sem za kakšno drugo primerno stanovanje kjer koli v Sloveniji. Brez koristi? Kot javnost že pozna ta dogodek je bilo to stanovanje neprimerno za bivanje; mraz, vlaga, plesen, smrad, na tisoče čudnih črvov, miši, podgane, poplava…. Nihče od pristojnih ni ukrepal. Iz leta v leto je postal ta romski objekt, ki še vedno stoji, HIŠA STRAHOV. Poleg že navedenega je že pred leti nazaj prišlo do razna epidemična obolenja tako starejših stanovalcev kot mladoletnih otrok. Vsakdo kdor koli pride po glavni poti oz. asfaltirani cesti, vidi ta objekt le z sprednje strani. Ne pa z zadnje strani. Strešna opeka je škodljiva za zdravje. Uničena. Iz strehe že rastejo neke veje oz. drevesa oz. rastline. Poročal sem že tudi na radio Studio D Novo mesto, na TV – VAŠ KANAL Novo mesto, časopis Dolenjski list Novo mesto, TV – Koper…Vse je bilo brez koristi. Po moji pobudi so si ta objekt še v času bivšega župana občine Novo mesto Franci Koncilija, ogledali bivša predsednica in člani Državnega sveta – Komisije za peticije ga. EDA OKRETIČ SALMIČ, če se ne motim? Opozorili so župana oz. občino, da čim prej uredijo oz. rešijo to zadevo….Bilo je brez koristi? Ne bivši ne današnji župan MO NM ni oz. niso nič naredili. Tudi bivši in današnji romski svetniki oz. svetnica, niso nič naredili….. Nekoč 8 romskih družin, ki smo od začetka živeli v tem objektu so nekateri že: Pokojni. Drugi so si pomagali, da so si zgradili prizidek, tretji so si v neposredni bližini zgradili nove hiše, eni so se izselili v neposredni bližini in si postavili lesene barake….Romi iz tega naselja vedo povedati, da sem od začetka bil jaz kot takratni predsednik hišnega sveta. Skrbel sem za red in čistočo. Vsaki družini sem na vrata postavil dnevni red za čiščenje oz. dežurstva. Iz vsake družine je bil oz. bila takrat po en teden dežurni, kjer je skrbel za hišni red oz. pospravljanje, čiščenje, ribanje v skupne sanitarije. S strani centra za socialno delo Novo mesto, sem za ta objekt prosil in tudi dobil razna čistila…Bilo je lepo in vse v redu do leta 1983, ko sem se iz tega naselja oz. objekta preselil v mestni blok na bivši naslov: Majde Šilc 2, Novo mesto. 10 let sem živel v tem mestnem bloku. V mojem stanovanju pa je ostala moja pokojna mama Vera z nečakinjo Natašo…leta 1986 je umrla moja najdražja in ljubeča mamica Vera. V mojem bivšem stanovanju na št. 74 je nato živela moja nečakinja Milena z svojo družino. Vrnil sem se nazaj leta 1993. z ženo Jovanko, sva nekaj časa prebivala v istem mojem bivšem stanovanju oz. pri nečakinji. Nato mi je nečakinja odstopila svojo leseno drvarnico na zadnji strani poleg okna 3 x 3 metre Dolžine, širine…čez približno eno leto sem si z ženo sam postavil leseno barako v kateri sva živela z ženo toliko časa dokler ni družina Milene TUDIJA,dobila drugo stanovanje (MATERINSKI DOM) v Straži. S tem je naju z ženo rešila tako, da sva se ponovno vrnila v tem mojem bivšem stanovanju oz. objektu na št. 74. Ta skupni objekt za 8 romskih družin pa se je v teh dolgih letih spremenil v HIŠO STRAHOV. Kot sem že navedel. Ostali smo le še nekaj romskih družin v tem objektu. Dodati moram še skupne sanitarije: Brez elektrike in vode. Okna in vrata uničena. Školjke so bile zamašene. Greznice polne, uničene. Brez vrata in oken. Čiščenje, pomivanje je bilo malo kdaj s strani stanovalcev, razen moje žene Jovanke in Rajka ŠAJNOVIČA, moje sestre Antonije Brezar in nato še s strani moškega oz. SANDIJA BREZARJA. S cevjo, ki smo jo nastavili na pipo, smo ročno pomivali in čistili. Brez koristi. Človeško blato in urin se je pomešal z vodo in se izlivala na površini zemlje oz. na drugi oz. zadnji strani stranišča. Od smradu nismo mogli v poletnih časih niti popiti kavico na dvoriščih. Okolica je bila onesnažena in smrdljiva. Začele so se zdravstvene probleme, tako nas starejših stanovalcev, bolnih, invalidov, kot tudi mladoletnih

romskih otrok. Pokazale so se želodčne, trebušne bolezni, bruhanje, prehladi, kronični bronhitis, astma…in mnogi smo potrebovali zdravniško pomoč in zdravljenje. Res je, da v tem romskem naselju imajo zgrajene čudovite zidane hiše, da imajo v neposredni bližini tudi večnamenski prostor oz. kontejnerje v katerem deluje tudi Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto. Izvajajo razne dejavnosti, delajo in pomagajo romskim otrokom, imajo razne tečaje, delavnice….Bogatejši Romi imajo čudovito dvorišče , viseče razno vrstne rože, kmečki kozolec, razna sadna in okrasna drevesa, palčke na dvorišču in v bližini…k njima prihajajo in odhajajo različni ljudje oz. pristojni organi, gosti, prijatelji, celo bivši predsednik RS g. DANILO TURK…Vse je lepo in prav. Le ta »HIŠA STRAHOV« in revni Romi, ki živijo v lesen barake, jim delajo ovire oz. sramoto s svojo revščino in »SMRADU IZ TEGA OBJEKTA«. V neposredni bližini živijo najrevnejši Romi v lesenih in neprimernih barakah…med njimi je tudi moja sestra Antonija BREZAR, ki ima sedem otrok, veliko število vnukov in vnukinj. Ki je rojena leta 1945. Je vdova, bolna, gospodinja, varovanka, skrbnica…prosila je nešteto krat pomoč na Mestni občini Novo mesto na Center za socialno delo MO NM… brez koristi. Želi si primerno stanovanje oz. kakšen večnamenski prostor oz. prikolico ali leseno barakico ali kontejner…brez koristi? To je romska družina, ki ima stanovanjski, socialni in zdravstveni problem. Neprimerno stanovanje, bolezen, invalidnost…Pa so pristojni organi in inštitucije na MO NM, bivša romska svetnica ga. Duška Balažek, ter ostali romski predstavniki »SLEPI IN GLUHI« nihče jim noče ali ne želi ali ne sme pomagati in rešiti iz tega njihovega »ZAČARANEGA KROGA?« Nihče, nima »SRCE NA PRAVO MESTO«? V tem romskem naselju je še vedno kar nekaj zelo revnih Romov »Šajnoviči, Brezarji, Brulčevi«…ki živijo v lesene barake in v »HIŠI STRAHOV« oz. skupnem romskem objektu. Ti Romi resnično živijo v bedi, v velikem pomanjkanju. Teh nesrečnežev nihče ne vidi, ker živijo na robu barakarskega naselja in v škodljivem ter nevarnem objektu za Rome…Oni so odmaknjeni od ostalih »BOGATIH« odmaknjeni zato, ker so jih zaradi revščine, umazanije in razcapanih cunj izločili, ne samo »civili«, predvsem njihovi sonarodnjaki. Za njih so ti ubogi Romi navadni »cigani«, ki jim delajo sramoto, za njih so nasilneži, večno umazani smrduhi, za njih so reveži, ki niso vredni pomoči ….To je za mene bratomorna resnica, nikogar ni, da bi tem revežem podaril košček kruha, jim izrekel toplo besedo. Je pa kar nekaj takšnih, ki izkoriščajo njihovo bedo in jih silijo v nizkotna dejanja, v kriminal. Njihova revščina je: Še vedno se po mestu in naseljih pojavljajo Romkinje, moški in otroci – nabiralci hrane, ki z zamaščenimi malhami na ramenih v vrečah in havbe oz. prtljažnike revnih avtomobilov, obiskujejo smetišča, trebušaste pocinkane posode in iz njih pobirajo hrano, da z njo hranijo sebe, lačne otroke, bolne, ostarele, starce…To so tiste »ciganke, cigani«, tisti ciganski otroci, ki se jih ljudje izogibajo, jih podijo, na njih ščuvajo pse, jih zmerjajo in včasih na njih padajo tudi brce in udarci, jih zmerjajo z grdimi besedami…O njih govorijo samo grdo, tako grdo, da se jih otroci (civili) bojijo in o njih mislijo, da so nekakšne pošasti, ki se jih je treba izogibati ….Z njimi se je prepovedano družiti, kaj šele, kaj početi. Pa tudi, če so med temi otroki tudi nekateri predšolski in šoloobvezni romski otroci oz »cigančki« Ali je to civilizacija, je to srčna kultura v tem romskem naselju Šmihel oz. Pot v gaj: Ne to je sramota, to so strahovi, ki uničujejo človečnost in ljudi…. To ni dobro. Pomembni vzroki, ki zavirajo vključevanje Romov v družbo so: nezaupanje do izvoljenih predstavnikov, prepiri in nesodelovanje med romskimi naselji, neodgovorno opravljanje funkcij mnogih romskih predstavnikov, oz. svetnikov oz. svetnice, elitizem, zastopanje lastnih interesov in še kaj. Prisotne so anomalije…to ni dobro. Velika resnica pa je, da večina Romov še ne ve kaj hočejo. Resnica boli in še dolgo bo skelelo mnoge pristojne organe in inštitucije tako na Lokalni ravni kot na državni ravni. Resnica boli in še dolgo bo skelelo. Še, ko sva jaz in žena Jovanka, živela v skupnem objektu na št. 74 oz. Pot v gaj 24, sem že leta 2009 prijavil oz. klical na pomoč Zdravstveno inšpekcijo, sem dobil pozitiven odgovor oz. so prišli k meni in si ogledali to »HIŠO STRAHOV« so ugotovili in mi pismeno odgovorili, citiram v celoti: Številka : 06120-367/2009-11-11304 Datum : 24. 07. 2009 Rajko Šajnovič Šmihel 74 8000 Novo mesto ZADEVA: Neustrezne higienske razmere v večstanovanjskem objektu, Šmihel 74, 8000 Novo mesto V zvezi z vašo prijavo, katero ste podali zaradi neustreznih higienskih razmer v večstanovanjskem objektu na naslovu Šmihel 74, 8000 Novo mesto vas obveščamo, da smo z ugotovitvami ob inšpekcijskem pregledu dne 22. 06. 2009 in s podano Oceno tveganja za pojav nalezljivih bolezni, katero je podal Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto, obvestili lastnika objekta Mestno občino Novo mesto, v nadaljevanju postopka, pa je bila izdana tudi upravna odločba za odpravo neskladnosti, ki predstavljajo večje tveganje za pojav črevesnih in raspiratornih nalezljivih bolezni. O ugotovitvah inšpekcijskega pregleda je zdravstveni inšpektorat OE Novo mesto obvestil tudi Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat za okolje in prostor RS. Lepo pozdravljeni ! Vlasta Černe, dipl. san. ing. INŠPEKTORICA II Brez koristi? Ostalo je tako kot je bilo? Pristojni so bili »gluhi in slepi« V tem objektu na št. 74, sva jaz in žena Jovanka, zbolela. Zboleli so tudi stanovalci in zlasti mladoletni otroci. Morali smo se zdraviti v bolnišnicah. Primerno stanovanje pa sem si po 13. letih moje borbe oz. klice na pomoč, da bi mi dali drugo primerno stanovanje je bilo brez koristi. Z pomočjo bolnišnice v Novem mestu, sva jaz in žena šla leta 2011 v DOM DANIJELA HALASA V VELIKE PLANE. Od tam sem po telefonu poklical svojega dolgoletnega prijatelja iz Kočevje, BORISA ZUPANCA in ga prosil, da nam pomaga v Kočevju najti kakšno poceni in primerno stanovanje. In zahvaljujoč mojemu prijatelju, sva danes v primernem blokovskem stanovanju v Kočevje. Z ženo sva končno našla tisto najino »MESTO POD SONCEM«. V tem primernem stanovanju sva se z ženo na »NOVO RODILA« in zaživela »ČLOVEKA VREDNO ŽIVLJENJE«. Mestna občina Novo mesto pa nama je zapustil »POSLEDICE DUŠEVNEGA TRPLJENJA« Sedaj pa javno kličem na pomoč pristojne organe in inštitucije, da rešijo stanovalce, ki še vedno živijo v »HIŠI STRAHOV«, da jih rešijo oz. nemudoma izselijo iz razpadlega in škodljivega objekta in naj jim dajo začasno vsaj kakšno leseno barako oz. večnamenski prostor oz. kontejner. Vsak čas se lahko poruši streha na njihove glave in BOJIM SE, DA NE DOBIJO OTROCI IN STARŠI MOREBITNA EPIDEMIČNA OBOLENJA? V tem objektu na št. 76 oz. Pot v gaj….živi med drugimi, tudi moj nečak SANDI BREZAR, ki je vdovec, oče, gospodar, varovanec in skrbnik štirih mladoletnih otrok. Otroci so kar naprej bolni. Eden je bil v tem letu 2013 na zdravljenju v bolnišnici Novo mesto… »ČORORIPE DU ROMANO GAV ŠMIHELI, JOŠ ŽIVINI« (Revščina v romskem naselju Šmihel, še živi). Prosim, da rešite te revne romske družine. Usmilite se revščine in zlasti mladoletnih otrok, da ne bo PREPOZNO?

Takole sem že poročal v očeh javnosti a je bilo vse brez koristi? Še vedno se moja borba se je nadaljevala tudi v DOMU STAREJŠIH OBČANOV – VELIKE POLANE v ZDRAVILIŠČU in tudi tukaj v Kočevju. Še vedno mi nočejo pomagati, da bi dobil BREZPLAČNO PRAVNO POMOČ IN ODVETNIKA? Zahtevam upravičeno ODŠKODNINO s strani glavnega krivca oz. Občine Novo mesto oz. od Slovenije? Celo Državni zbor RS, komisija za peticije in enake možnosti so mi že trikrat odgovorili NEGATIVNO? Pa imam doma vse dokazne dokumente; Prošnje, pritožbe, prijave, klic na pomoč, priporočila, da mi mora občina Novo mesto pomagati oz. dati kakšno drugo primerno stanovanje pa celo fotografije glavnih krivcev v občini Novo mesto, tudi s strani bivših romskih svetnikov oz. svetnice pa nešteto pismenih odgovorov; bivših predsednikov Vlade RS, bivših predsednikov RS, Ministrov, Poslancev, političnih strank, Poslancev EU v Sloveniji, varuha človekovih pravic, Inštituta za narodnostna vprašanja RS, Vlada RS za narodnostna vprašanja RS, ministrstvo za lokalno samoupravo RS, ministrstvo za okolje in prostor RS, ministrstvo za pravosodje RS, bivšega predsednika Državnega zbora RS, torej, različne pristojne organe in inštitucije tudi na državni ravni…vse te pomembne dokumente hranim v svoj arhiv; ROMSKA ZBRANA DELA…pristojno sodišče v Novem mestu se zagovarjajo, da oni ne vedo kaj prav za prav od njih zahtevam? Sodišče v Kočevju so mi odgovorili, da pri njih ne rešujejo navedeni primer in da so za to pristojni sodišča v Ljubljani? V Ljubljani pa mi niso dali nekatera pristojna sodišča, niti odgovora?  Nekateri odvetniki oz. odvetnice mi niso dali niti odgovora, drugi so mi rekli, da je moj primer zapleten in da mi ne morejo pomagati, drugi spet, da je za to pristojno sodišče, ki določajo oz. izberejo odvetnika? Iz EU pa niti odgovora nisem dobil? Vsi vedo, da sva jaz in žena invalida, stara 65 in 69 let, socialno in zdravstveno ogrožena, žena hodi na dve bergle in hojico. Oba sva že bila zaradi neprimernega in že navedenega stanovanja v Šmihelu oz. Pot v gaj… večkrat na zdravljenju v različne bolnišnice v Novem mestu in v Ljubljani, imela sva tudi že operativne posege, bila sva tudi v zdravilišču…stanovanje v Kočevju pa sem dobil jaz in to zahvaljujoč mojemu že navedenemu prijatelju. Čeprav so ta objekt »HIŠA STRAHOV« zahvaljujoč moji malenkosti ker sem pritiskal oz. poročal v očeh javnosti, šele leta 2014. Jaz pa se še vedno borim kot Rom, ki nosi v sebi velikega človeka. Kot Romski pesnik, pisatelj, prevajalec, pravljičar, svobodni umetnik, borec za romske pravice…a žal te pravice niso v Sloveniji, ko gre za »CIGANA«? Dejstvo je, da so meni in moji ženi zapustili bivši in sedanji pristojni organi in inštitucije tako na lokalni ravni občine Novo mesto, kot tudi na državni ravni in morda tudi na EU ravni? »Največje razočaranje, žalitev, predsodke, hladne in diskriminatorne odnose, kršenje človekovih pravic in svoboščin, kršenje pacientovih pravic, kršenje pravic invalidov, nečloveka vredno in dostojno stanovanje oz. življenje, misli, skrbi, strah, jok in stok, posmehovanje, ponižanje, demagoški in mačehovski odnosi, predvsem pa »TEŽKO DUŠEVNO TRPLJENJE« Pa nihče do sedaj še ni bil od navedenih in pristojnih organov zaradi tega obravnavan, kaznovan…Hehehe, hehehe. Le kdo pristojnega gospoda, kršitelja, krivca, bogataša …kaznoval zaradi »CIGANA, CIGANE?« Le kdo bo v Sloveniji dal »CIGANU/CIGANOM, ODŠKODNINO?« O tem lahko Rom le sanja?

To je še daljša, žalostna, resnična in dolga zgodba, ki se je dejansko začela že leta 1999.  Kako, zakaj, kje, kdaj in na kakšen način s strani občine Novo mesto pa bom poročal v bližnji prihodnosti…

Ne grozim. Borim se za preprečitev kršenja človekovih pravic in svoboščin za poštenje, pravičnosti, enakopravnosti, človeka vredno in dostojno življenje za mir in svobodo za mene, mojo ženo in vse podobne revne, nevedne, notranje nemočne Rome za strah, skrbi, bolezni, invalidnost in še kaj…zato še vedno kličem na pomoč pristojne in odgovorne organe in inštitucije v Sloveniji.

In kaj pravi SLOVENSKA USTAVA?

26. člen
(pravica do povračila škode)

Vsakdo ima pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja.

Oškodovanec ima pravico, da v skladu z zakonom zahteva povračilo tudi neposredno od tistega, ki mu je škodo povzročil.

 

5. člen

Država na svojem ozemlju varuje človekove pravice in temeljne svoboščine. Varuje in zagotavlja pravice avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti. Skrbi za avtohtone slovenske narodne manjšine v sosednjih državah, za slovenske izseljence in zdomce, ter pospešuje njihove stike z domovino. Skrbi za ohranjanje naravnega bogastva in kulturne dediščine ter ustvarja možnosti za skladen civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije.

14. člen
(enakost pred zakonom)

(dodano leta 2004, Ur.l. RS, št. 69/04) 
V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino.

Vsi so pred zakonom enaki.

21. člen
(varstvo človekove osebnosti in dostojanstva)

 

25. člen
(pravica do pravnega sredstva)

Vsakomur je zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih.

35. člen
(varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic)

Zagotovljena je nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic.

40. člen
(pravica do popravka in odgovora)

Zagotovljena je pravica do popravka objavljenega obvestila, s katerim sta prizadeta pravica ali interes posameznika, organizacije ali organa, in prav tako je zagotovljena pravica do odgovora na objavljeno informacijo.

 

51. člen
(pravica do zdravstvenega varstva)

Vsakdo ima pravico do zdravstvenega varstva pod pogoji, ki jih določa zakon.

Zakonsko določa pravice do zdravstvenega varstva iz javnih sredstev. 
Nikogar ni mogoče prisiliti k zdravljenju, razen v primerih, ki jih določa zakon.

 

52. člen
(pravice invalidov)

Invalidom je v skladu z zakonom zagotovljeno varstvo ter usposabljanje za delo.

Otroci z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju ter druge huje prizadete osebe imajo pravico do izobraževanja in usposabljanja za dejavno življenje v družbi.

72. člen
(zdravo življenjsko okolje)

Vsakdo ima v skladu z zakonom pravico do zdravega življenjskega okolja.

Država skrbi za zdravo življenjsko okolje. V ta namen zakon določa pogoje in načine za opravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti. 
Zakon določa, ob katerih pogojih in v kakšnem obsegu je povzročitelj škode v življenjskem okolju dolžan poravnati škodo.

 

78. člen
(primerno stanovanje)

Država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje…

 

Dragi moji bralci, prijatelji, pristojni in odgovorni organi in inštitucije…opravičujem se vam za vaš dragoceni čas in za morebitne pisne napake. Še nisem vrgel puško v koruzo. Prepričan sem in verjamem, da mi bodo pristojni končno pomagali, obravnavali moj primer, rešili in pošteno ter pravično poklicali na pristojno sodišče, kjer mi bodo priznali »brezplačno pravno  pomoč in odvetnika v Sloveniji?

Le njima, bom prinesel in zaupal vse moje že navedene dokumentacije oz. dokazne in resnične dokumente, ki jih imam doma…

Zaradi tega, ker že (39) let pomagam svojim bratom in sestram ROMOM IN TO VSE BREZPLAČNO OZ. ZASTONJ. Zlasti zaradi tega, ker sem bil: »POBUDNIK UVEDBE ROMSKEGA SVETNIKA V OBČINSKE SVETE« me niso in me še vedno ne marajo pristojni občinski organi in inštitucije v Občini Novo mesto in tudi na državni ravni mi nočejo pomagati, rešiti moje probleme in težave, temveč se meni in moji ženi MAŠČUJEJO. «MAŠČUJEJO SE MI NA RAČUN MOJIH ROMOV, ZATO SO MI NEVOŠČLJIVI KAR SEM, VEM, ZNAM IN ZMOREM, KAR V JAVNOSTI RESNIČNO POROČAM, OBJAVLJAM, KOMENTIRAM, PIŠEM BLOGE«…    

Vesel, srečen in ponosen sem, da sem pošteni, delovni, aktivni in ustvarjalni, najstarejši SLOVENSKI ROM IN ROMSKI AKTIVIST. Rom, ki v sebi nosi oz. ima VELIKEGA ČLOVEKA.  Takšni podobni in hudobni ljudje pa so »KOLE ČAČE ROMA«  (TISTI TAPRAVI CIGANI).

 

Pa brez zamere Mestna občina Novo mesto, Slovenija in lep pozdrav iz Kočevja,

,

 

Kočevje, 16.7.2017

 

Rajko Šajnovič

 

 

 

 



10 BOŽJIH ZAPOVEDI

V imenu Jezusa Kristusa, podarjam 10 BOŽJIH ZAPOVEDI vsem bogatašem v Sloveniji oz. vsem tistim: »TAPRAVIM CIGANOM IN NJIHOVIM, BOTROM«

 

10 BOŽJIH ZAPOVEDI

 

1. Veruj v enega Boga!

2. Ne skruni božjega imena!

3. Posvečuj Gospodov dan!

4. Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in ti bo dobro na zemlji!

5. Ne ubijaj!

6. Ne nečistuj!

7. Ne kradi!

8. Ne pričaj po krivem!

9. Ne želi svojega bližnjega žene!

10. Ne želi svojega bližnjega blaga!

 

To je božja beseda.

Bogu hvala.

Amen.

 

                             Kočevje, 8.7.2017

 

                              Rajko Šajnovič



PRAVI ČLOVEK NA PRAVO MESTO

PRAVI ČLOVEK NA PRAVO MESTO!


ČE BI BIL JAZ, »SLOVENSKI ROM«  PREDSEDNIK VLADE RS , PREDSEDNIK RS, PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA RS, POSLANEC, MINISTER…ZA SLOVENSKE ROME?

Posebno obvestilo:

"Dragi občani in občanke, dragi državljani in državljanke Republike Slovenije, če boste mene izvolili za svojega predsednika ali ministra ali poslanca ali ...Vam obljubim, da bom vse tiste "TAPRAVE CIGANE" oz. bogataše oz. milijonaše, milijardere ..."VRGEL VEN NA CESTO" in z vašo pomočjo bi predlagal nove politike, poštene, pravične, prijazne, resnične kandidate" in skupaj bi pomagali: "REVNIM, OSTARELIM, ONEMOGLIM, BOLNIM, INVALIDOM, DELAVCEM, KI SO OSTALI NA CESTI, ZDRAVSTVU, PODJETJEM ... in zlasti tistim, "LAČNIM IN BOLNIM OTROKOM, KI JIH GLEDAMO PO TELEVIZIJI" Hehehe, hehehe. Pa brez zamere!

Pa še nekaj bi rad dodal: Jaz že 39 let takole in še drugače oz. pošteno, pravično in tudi, "ZASTONJ POMAGAM SVOJIM SLOVENSKIM BERATOM IN SESTRAM, ROMOM« In ravno zaradi tega me mnogi pristojni ljudje in tudi Romi, "NE MARAJO IN SO MI NEVOŠČLJIVI" In ravno zaradi tega mi "NIHČE IZMED NJIH NE POMAGA" Ker jih, "MOJA RESNICA MOČNO BOLI"


Kočevje, 8.7.2017


Rajko Šajnovič



ROMANO DROM/ROMSKA POT

Vse to podarjam vsem Romom, njihovim otrokom in vsem ljudem in njihovim, otrokom v Sloveniji ter drugod po svetu!  

 

DROM/POT

Leta: 1995

 

Rajko Šajnovič se je rodil 10. decembra  1947 v Komarni vasi v Beli krajini. Zdaj živi v Kočevju.

DROM/POT  je moja prva pesniška zbirka za katero sem takrat  prejel tudi visoko občinsko nagrado: EN LITER BELEGA VINA v imenu bivšega župana g.  Franci Koncilija in v imenu občine Novo mesto.

Pesmi pa sem pisal še prej. Nekaj mojih pesmi je bilo objavljeno tudi v takratni reviji Rast, št  5/6, letnik 1994.

 

V Romih je pravzaprav poezija navzoča, a z njo se le redko kdo od njih predstavi javnosti oz. zlasti pri nas Romih v Suhi in Beli krajini, Dolenjske in Posavja.

Rajko Šajnovič, Rom iz Kočevja, je to storil v Novo mesto in tako izpovedal v svojem in slovenskem jeziku romsko usodo, ki je ljubezen v grenkosti in revščini ter občutje ogroženosti in zapostavljenosti. Ko v pesmih riše in zarisuje občutja in razsežnosti romske/svoje bivanjskosti in odzrcali v njih vsa njim/njemu lastna duhovna stanja in razpoloženja, ne pristane v objokovanju in tarnanju, niti v brezupu, saj najde moč in vero v življenju ter tudi prostor zase in svoje ljudi. Rom je velik in ponosen človek, Rom ima svoje mesto na Slovenskem, je slovenski Cigan, le pustiti in omogočiti mu je treba, da živi po svojem izročilu in v skladu s svojo naturo. Lok mojih pesmi sega od ljubezenske lirike do socialne tematike in kulture ter narodnostne problematike. Polne so po vsebini in barvite v izrazju, preproste in izvirne v podobah. Recimo, zapuščena žena si želi, da bi njen dragi voda, ki bi jo pila, in ga tako poljubljala; ogrej vodo s plamenimi očmi in z njim mi zali srce goreče, prosi mladenič, ki se je zaljubil; usta so mi izgorela  od tvojega skrivaj klicanega imena, pove dekle. Ali uboštvo se začne globoko v gozdu, ko mora mati svoje novorojeno dete umiti kar z umazano cunjo, namočeno v gozdno mlakužo, daleč stran od porodnišnice in babice. Pretresljiva je prošnja: Vzemi revščino, civil, saj drugega nimam, samo pusti mi svobodo in ne preganjaj me več!

Okolico okrog svojega doma/šotora/kolibe primerjam s pokopališčem, ko gledam vso nabrano navlako, ki jo je odvrgel civil. Ko opazujem to zavrženo smetišče, na katerem in s katerim živim. Pa vendar je z mano/nami bela svetloba, se čistost in nepokvarjenost moje/naše duše in misli.

V meni je Rom, Rom pa je velik človek. Lepa, skoraj simbolna je pesem DROM/POT. Pot je tista, ki Romom kroji življenje, pot je naša usoda, pot je vse, zato: Kaj če umre pot, s kom bo potem Rom?

In globoka je vera, da bomo Romi našli zemljo, kjer bodo vsi ljudje njeni, in bomo enako ljubljeni in spoštovani kot drugi ljudje. Zdi se, je za nas, ki živimo na Slovenskem. Lahko ta zemlja le Slovenija, saj smo vendar le, kaj drugega kot slovenski Cigani. Rad uporabljam besede, ki so nam, Romom vsakdanjost:             

Voda, kamen, drevo, veter, petje, igranje, ples … in dejanskost. Ogenj bo oslepil (ugasnil): otroci okoli ognja drže v rokah kamenje namesto kruha; pravi ženi, močna si kot voda, kot kamen; opazujem drevo pozimi in se mi zdi kot mrtvaški sen niti; vetrovi se tepejo, a Rom je velik človek, velik človek je v Ciganu!

 

In še ena pesmica pod naslovom:

 

PROŠNJA

 

O, GOSPOD,

NE PREGANJAJ  ME VEČ;

NIČ ŽALEGA TI NISEM STORIL

IN NISEM KRIV, ČE SEM CIGAN.

 

UTRUJEN SEM ŽE

OD TRNOVIH POTOV;

TI PA MI NOČEŠ POMAGATI,

SRAM TE BODI…

 

ŽELIM ZAŽIVETI KOT ČLOVEK,

POTREBUJEM MIR IN SVOBODO.

ŽELIM PETI, IGRATI IN PLESATI;

PUSTI MI TO VESELJE, GOSPOD!

 

O, LE KAJ HOČEŠ OD MENE?

HOČEŠ MOJO REVŠČINO?

VZEMI JO, SAJ TI SI OBLAST, JAZ PA CIGAN;

LE NE PREGANJAJ ME VEEČ, ROTIM TE…

 

Kočevje, 6.7.2017

 

Rajko Šajnovič

 

  

 



DOVOLJ MI JE...

DOVOLJ MI JE!

Dovolj mi je! Res, dovolj mi je Janeza Janše,Jankoviča, Bavčarja, Šrota, Zidarja, Jakliča… dovolj mi je ostalih politikov, dovolj mi je pokvarjenih direktorjev, dovolj mi je podkupljivih županov, dovolj mi je kradljivcih tajfunov, tudi podobnih romskih predstavnikov na lokalni in državnih ravneh …dovolj mi je, resnično! Slovenija je propadla, enostavno, zbrišimo jo iz zemljevida, pozabimo na zgodovino naroda, zaprimo vse muzeje, zažgimo vse knjige ki so kdajkoli prišle izpod rok naših pisateljev, pesnikov!

Resnično mi je dovolj pisanja člankov, dovolj mi je komentiranja, pisanja blogov, poročanja v očeh javnosti, klicanja na pomoč, pisanja prijav, pritožb, dovolj mi je borbe  za človekove pravice, revnih, onemoglih, osamljenih, trpečih, bolnih, invalidov, otrok…  dovolj mi je na odgovarjanja neumna vprašanja, ne grem se več! Dovolj sem opozarjal, dovolj sem govoril, zadeve pa se ne premaknejo! Sedimo, molčimo in čakamo! Koga čakamo, povejte mi? Odrešenika? In kdo je ta odrešenik? En golobučni preprodajalec orožja, en očalarski pravnik, ena šivilja v kratkem krilu? Kdo hudiča je odrešenik, povejte mi, vam ga grem sam iskat in vam ga bom pripeljal, sem v Slovenijo, še v celofan vam ga bom zavil in dostavil na dom! Samo povejte mi prosim, kdo je ta odrešenik? Vam še ni postalo jasno, da ste odrešeniki za vse težave vi sami! Vam res še ni jasno, da imate svojo usodo v svojih rokah? Ja vem, berem očitke pod besedili ki jih napišem, očitke v smislu "Še en ki samo govori in sedi za računalnikom in tipka!" Pa to ni res! Verjemite mi da ni res, čeprav se ne čutim dolžnega, da bi komerkoli razlagal o svojih podvigih in o svojih  "poštenih, pravičnih, človeških, humanih, kulturnih, ustvarjalnih, političnih participaciji Romov, akcijah« Nisem Che Guevara, nisem Fidel Castro, nisem Martin Krpan, nisem Ivan Kramberger, nisem politik Nisem odgovor na vsa vaša vprašanja, še zase ne znam več v tem ponorelem svetu poskrbet! Kdo sem? Jaz sem ti! Jaz sem tisti sosed, ki  je ostal brez hiše, ker mu je novomeška občina porušila brez soglasja oz. nezakonito…Jaz sem tisti upokojenec, ki cele dneve presedi pred blokom oz. računalnikom  in kolnem ta sistem in politike! Jaz sem tisti klošar, ki na Prešernovem trgu prosi za drobiž! Jaz sem tisti rudar, ki je ostal brez službe v Zasavju! Jaz sem tista šivilja, ki je ostala brez službe v Polzeli! Jaz sem tisti delavec, ki je ostal brez dela v Cimosu, v Svet, jaz sem tisti delavec, ki ga je direktor pripeljal na rob obstoja! Jaz sem tisti človek, ki je skočil iz devetega nadstropja! Jaz sem tista mamica, ki mora zjutraj poslati otroka lačnega v šolo! Jaz sem tista stara mama, ki je morala na banki zaprositi za kredit, da bo lahko dostojno pokopala svojega moža! Jaz sem tisti otrok, ki se na dvorišču igra s kamnom, ker mu starši ne morejo kupiti žoge! Jaz sem ti! In bolj kot se trudi izstopati, bolj sodim v kalup revščine! Jaz in moja žena Jovanka, sva postala invalida, zahvaljujoč novomeški občini in Sloveniji za DUŠEVNO TRPLJENJE.  Ne. Ne grem se več «SUPERMENA IN ROBINA HOODA«

JA, JAZ SEM TI!!!! Ne sprašujte me kaj storiti, ker ne vem! Revolucija? Mogoče! Krvava? Zakaj pa ne! Mirna, dostojanstvena? Mogoče nam pa na ta način uspe! Vem le to, da tako ne gre več naprej! 99,9% ljudi umira na obroke, medtem ko elita živi na veliki nogi! Dovolj mi je!!! Sprejmite odločitve, uprite se, vsak na svoj način! Vse kar vas prosim je le to, da ne molčite, da ne sedite doma pred televizorjem, da ne stokate o svojih problemih ob pivu! To je vse kar vas prosim! Bodite ponosni nase, bodite močni, trdni, trmasti, ne stojte nemo ko vidite, da se nekomu dogaja krivica!!! In krivica se dogaja meni, moji ženi, mojim bratom in sestram Romom…Romski svetniki, obiščite kdaj pa kdaj tudi nas Rome in naših otrok, ki živimo v blokih. Tudi mi smo bili in bomo vaši volivci, tudi mi smo revni, bolni, invalidi…tudi mi potrebujemo vašo pomoč. Pridite in tudi nama podajte roko in nam pomagajte iz blata…romska društva tudi vaš predsednik oz. predsednica obiščite nas, ki živimo v blokih in nama pomagajte po svojih močeh…«Zveza Romov Slovenije, Svet romske skupnosti Slovenije in Forum romskih svetnikov Slovenije«, ki zastopate romski interes na državni ravni – PREBUDITE SE! Vesel in srečen bom, če bo tokrat drugače?  »DA ROMSKI PROBLEM V SLLOVENIJI NE BO VEČ PROBLEM«

Lahko noč oz lep dan ti želim, ja, tebi ki to bereš!!! Deli to naprej v kakršne koli obliki le da zaokroži med ljudi!

Opomba: Delno je tudi povzeto!


Kočevje, 18.6.2017


Vaš prijatelj:

Rajko Šajnovič

 



ROMSKA KULTURA V BITI IN NE IMETI

Takole sem klical na pomoč ministra za kulturo RS g. ANTON PERŠAK.

Sedaj pa kličem na pomoč še   Vas, spoštovana ga. Nataša Rojšek, ter vse pristojne organe in inštitucije, ki jim kaj pomeni romska kultura v Sloveniji in v EU in vas obenem  prosim tudi za finančno pomoč?...

Rajko Šajnovič

Trg Svetega Jerneja 2

1330 Kočevje

 

Zadeva: Prošnja za pomoč tiskanje mojih projektov (Založba, tiskarna)…

 

Ministrstvo za kulturo

Maistrova ulica 10

1000 Ljubljana

MINISTER

g. Anton Peršak

 

Spoštovani,

Rajko Šajnovič. Dovolite mi, da vam po tej poti stisnem roko v pozdrav, kot samostojni kulturni ustvarjalec.

Takole kličem na pomoč v javnosti pa je brez koristi?.

 

Sporočilo za vse pristojne organe in inštitucije na področju kulture v Sloveniji pa tudi ZALOŽNIKI, TISKARNE? …

Rajko Šajnovič. Dovolite mi, da vam  po tej poti stisnem roko v pozdrav. Če želite moje sodelovanje se že v naprej veselim. Sedaj vam moram povedati koliko svojih knjižnih  del so že natisnili in že predstavili v javnosti in koliko svojih del oz. projektov imam že končane oz. jih imam še doma in čakajo na ZELENO LUČ?  

Kot pesnik, pisatelj, prevajalec, pravljičar, svobodni umetnik…sem napisal  številna dela: npr.

-        Prva pesniška zbirka: »POT / DROM«  leta 1995,

-        Prva knjiga: »OVI ROM, ROMANO ČHAVORO« (Biti Rom, romski otrok) leta. 2000.

-        Knjigo: »ROMANE VIŠTORJE« (Romske pravljice) leta  2005

-        Prevedel: »DŽILAVANI BUTI I DŽILAVA«  (Poezije in pesmi) FRANCETA PREŠERNA, leta  2006

-        Prevedel pesniško zbirko: »ROMANO ČINGADIBE«   (Romov krik), Lojzeta Podobnika, leta 2007

-        Pesniško zbirko: »RAJKOSKARE DŽILAVA«  (Rajkove pesmi) v soavtorstvu z Lojzetom Podobnikom, leta 2010

-        Prevedel:  »BIBLIJA VAŠU ČHAVORA«  (Sveto pismo za otroke), leta 2011

-         Prevedel pravljico:  »MOJCA POKRAJCULJA«  (MOJCA POKRAJCULJA), leta 2011

-        Prevedel 13 knjižnih otroških pravljic oz. trijezično slikanico v narečju in dialektu Romov na Dolenjskem in trijezični slikovni slovar »SIKAVU PE ROMANE« ( UČIM SE ROMSKO) za starostno skupino od 2 do 3 let od 4 do 5 let od 6 do 8 let

-        Nova knjiga pravljic:  »ROMANO MOTHAVIBE I VIŠTORJE«  (ROMSKE ZGODBE IN PRAVLJICE).

 

DELA, KI JIH IMAM ŠE DOMA IN ČAKAJO NA TISK«

 

-        Nova knjiga: »OVI ROM, MRO ČAČIPE« (Biti Rom, moja resnica)

-        Nove romske pesmi:  »ROMANE DŽILAVA – MRO ŽIVLJENJI«  (Romske pesmi – Moje življenje)

-        Prevod:

          1. »SLOVENSKO BASNI-VIŠTORJA, KA NASTOPINEN ŽIVALJA,

2.   SLOVENSKO NARODNO VIŠTORJE,

3.   SLOVENSKO GADŽIKANO MOTHAVIBE«

1.   (SLOVENSKE BASNI IN ŽIVALSKE PRAVLJICE)

2.   (SLOVENSKE NARODNE PRAVLJICE)

3.   (SLOVENSKE LJUDSKE PRIPOVEDI).

 

-        Prevod:  »DŽILAVA – MUZIKANE MAČKICE«  (PESMARICA – GLASBENE MUCE)

-        »ČHAVORANO KHELIBE«  (OTROŠKE IGRICE) – Rajko Šajnovič

-        Prevod: »ROMANI VIŠTORJA – ROMA, KON HINETE?«  (ROMSKA ZGODOVINA – ROMI, KDO STE?)

-        2. Del:  »ROMANO MOTHAVIBE I VIŠTORJE«  (ROMSKE ZGODBE IN PRAVLJICE) – Rajko Šajnovič

-        »ČHAVORANO STRIPO 1. 2. 3. DELI«  (OTROŠKI STRIP 1. 2. 3. DEL – Rajko Šajnovič

-        »SLOVENSKO – ROMANE ALAVA«  (SLOVENSKO – ROMSKI SLOVAR) – Rajko Šajnovič

-        »DŽILAVA«  (PESMI), ki se pojejo – Rajko Šajnovič

-        Prevod:  »PRINDŽARDE ČHAVORANE DŽILAVA«  (ZNANE OTROŠKE PESMI) – z notami vred

-        Prevod:  »DŽILAVANE – ČHAVORANE DŽILAVA« (PESMARICA – OTROŠKIH PESMI)

-        Prevod in avtor: Rajko Šajnovič.  »ROM HILO AVERAVRESTAR« - ROMANI KULTURA«  (ROM JE DRUGAČEN OD DRUGIH) – ROMSKA KULTURA

-        Prevod in avtor:  Rajko Šajnovič. Verska literatura. Knjiga – »DARA KU DEVEL«  (VRATA K BOGU)

-        Prevod:  Verske literature. Knjiga – »MENI HINO – MARO ŽIVLJENJI« (JAZ SEM – KRUH ŽIVLJENJA) …

      Kratki uvod nekega pesnika:         

Rajko Šajnovič je dobil  kar nekaj pisnih, praktičnih … nagrad oz. zahvale s strani Osnovnih šol iz Šmihela pri Novem mestu in iz Kočevja. Nekaj pa tudi s strani Zveza Romov Slovenije, Foruma romskih svetnikov RS, Urada Vlade RS za narodnosti. Svoja pomembna in dragocena ustvarjalna dela je med drugim, podarjal in še vedno podarja tudi cerkvam oz. župnikom in usmiljenim sestram, romskim pomočnikom …

 Rajko Šajnovič je že leta 1982 že v Novem mestu postavil PRVI in NAJLEPŠI MOST ROMSKE KULTURE do vseslovenskih Romov in Slovenske družbe. Seveda je ravno tako med prvimi Romi v Sloveniji postavil MOST tudi na področju politične participacije že leta 1991 s pomočjo Inštituta za narodnostna vprašanja RS na čelu direktorja g. Mirana Komaca …

 Toliko o mojem aktivnem in ustvarjalnem delu.

 Verjamem in sem prepričan, da se bo od pristojnih organov in inštitucije v Sloveniji na področju pomembne in dragocene »ROMSKE KULTURE V SLOVENIJI» Vendarle USMILIL in da mi bodo omogočili, da bi dali v tisk vsaj nekaj mojih že navedenih projektov, ki jih imam še doma?

 Za sodelovanje in pomoč se vam že v naprej lepo zahvaljujem. opravičujem se vam za vaš dragoceni čas in za morebitne pisne napake!

 

Spoštovani,

 

Moja resnična in žalostna zgodba je še daljša in jo že pozna Vaše ministrstvo, Svet romske skupnosti Slovenije, Urad Vlade RS za narodnosti in v očeh javnosti….Za vaše razumevanje, spoštovanje, pomoč, rešitev in pozitivni odgovor se vam že v naprej prav lepo zahvaljujem. Ne dovolite, da se bo naša romska kulturna dediščina  znašla v ((muzej pozabe).  Govorim za Rome iz Suhe in Bele krajine, Dolenjske in Posavja…

 Kočevje, 14.6.2017

 Rajko Šajnovič

 



LAŽ JE TRPEČA, RESNICA JE BOLEČA

Predsednik Foruma romskih svetnikov Slovenije g. Darko Rudaš – LAŽE. Zakaj? Zato, ker še danes ni izpolnil svojo obljubo. S tem žali, razočara, posmehuje, ponižuje mojo osebnost, dostojanstvo, zato kot Roma, ki nosi v sebi velikega človeka, kot Romskega aktivista oz. najstarejšega in najboljšega, (tako pravijo drugi in ne jaz), Romskega pesnika, pisatelja, prevajalca, pravljičarja in samostojnega borca za Slovenske Rome v Sloveniji in to že 39 let (pomagam Slovenskim Romom in njihovim, predšolskimi in šoloobveznimi otrokom in to vse ZASTONJ!  

Kar je naredil predsednik Foruma romskih svetnikov Slovenije g. Darko Rudaš, pa se uradno imenuje:

 (Kaznivo dejanje goljufije)

FORUM ROMSKIH SVETNIKOV SLOVENIJE!

Sem že poročal o tem, da so mi podelili ob 10. obletnici instituta romskega svetnika v RS s strani Foruma romskih svetnikov Slovenije, PRIZNAJE za pobudo uvedbe romskega svetnika v občinske svete 26. 4. 2013 s uradnim pečatom Foruma romskih svetnikov Slovenije kjer se je lastnoročno podpisal:

PREDSEDNIK FORUMA

ROMSKIH SVETNIKOV

Darko Rudaš

 Najprej mi je Darko Rudaš po e-pošti pisal:

 Spoštovani  g. Rajko Šajnovič,

 Letos institut romskega svetnika obeležuje 10 let obstoja, seveda so še kako sveži spomini na vaš so – prispevek k vzpostavitvi instituta romskega svetnika in Forumu  se tega z vsem spoštovanjem tudi zavedamo. V drugi polovici decembra 2012 ob praznovanju 10 letnice Forum romskih svetnikov v Državnem Svetu RS pripravljamo posvet  »Politična participacija Romov na lokalni ravni«.  To pa bo priložnost, da se vam na svečani prireditvi podeli »ZAHVALNA LISTINA« za vaš velik prispevek pri izgrajevanju politične podobe Romske skupnosti v RS.

 Lep dan,

Darko Rudaš, predsednik Foruma romskih svetnikov Slovenije

Ker nisem imel prevozno sredstvo se nisem mogel udeležiti na navedenem posvetu. Sem se pa predsedniku zahvalil za poslano PRIZNANJE. Obljubil mi je, da se bodo ob priložnosti udeležili sestanka v Kočevju kjer bodo prisotni vsi romski svetniki, Župan Občine, Mediji …da me bodo ob tej priložnosti povabili, da PODPIŠEM ČASTNO LISTINO IN SE VSI SKUPAJ SLIKAMO? Pa to seveda ni bilo res?  Večkrat sem ga opozoril na to oz. spraševal kdaj se srečamo tukaj v Kočevju mi je odgovoril, da enkrat bo in bo in bo. Pa do danes tega še ni bilo? Predsednik g. Darko Rudaš je LAGAL!

Nato mi je nekega dne poslal po e-pošti vabilo oz. spodaj navedeno:

No in zdaj še realizacija najinega dogovora.

V državnem Svetu RS imamo 22. 10. 2015 posvet, sprašujem vas, ali bi se lahko udeležili tega dogodka? in končno sfinalizirali vaše zasluženo priznanje.

 

S prisrčnimi pozdravi,

Darko Rudaš

Seveda sem bil vesel udeležbe tega dogodka. Pisal sem predsedniku g. Darkotu Rudašu, da mi naj pomaga preskrbeti prevoz za ta dan, vabilo in odgovor. A žal zopet ni bilo nič?  Predsednik g. Darko Rudaš je LAGAL!

S tem me je: Razočaral, užalil, posmehoval in ponižal. Starega človeka 69 let. Mojo osebnost in dostojanstvo. Blatil je moje znano ime in priimek. Ponižal si me kot romskega pesnike, pisatelja, prevajalca, pravljičarja, svobodnega umetnika in kot svobodnega borca za ROMSKE PRAVICE.  Ponižal si moje poštenje, pravičnost, dostojanstvo,

človečnost … Globoko si mi je zapustil DUŠEVNO TRPLJENJE …«LAKO TUTE OVI LAČ PREDSEDNIKO« (Lahko je tebe sram predsednik).

 Predsednik DARKO RUDAŠ ne čudim se potem, da je »ROMANO PROBLEMO, BARO PROBLEMO« (Da je Romski problem, velik problem).

 Ne. Ne bom te kaznoval ker nisem »SODNIKO«  (Sodnik). Ne bom te tožil ker nisem  »IZDAJALCO« (Izdajalec). Nasprotno.  »TRE GRIHI TUKE POMEKJO A VAŠU DEVEL PA NA DŽANO?« 

(Tvoje grehe sem ti oprostil a za Boga, pa ne vem)?

 Pa brez zamere?  Jaz nisem ti?  Jaz sem med drugim tudi pisatelj, ki govorimo, pišemo in poročamo le resnična dejstva in ne lažemo.

»MENI HINO ROM I BARO MANUŠ HILO DU MANDE«

(Jaz sem Rom in velik človek je v meni).

Opomba: 

RESNIČNA DEJSTVA

Še to PRIZNANJE nebi nikoli dobil, če nebi jaz povedal oz. pisal predsedniku Foruma romskih svetnikov Slovenije g. Darku Rudašu, da bi bilo lepo, prav in pravično, če bi hodili po poti pravičnosti kot primer, predsednik RS, ki daje najbolj delovnim, aktivnim, ustvarjalnem in zasluženim posameznikom, različna PRIZNANJA, ZAHVALE, POHVALE, NAGRADE s strani Slovenske civilne družbe in to v očeh javnosti. Rekel sem mu tudi to, da bi moral tako narediti:

1.  JOŽKO HORVAT MUC, kot predsednik ZVEZE ROMOV SLOVENIJE,

2.   JANJA ROŠER, kot predsednica SVETA ROMSKE SKUPNOSTI RS

In zakaj?

Odgovor:

Zato ker se je ravno Rom Rajko Šajnovič boril, da bi prišlo do tega. To pa sem storil že leta 1989 oz. 1991 s pomočjo Inštituta za narodnostna vprašanja oz. gospoda Mirana Komaca in s pomočjo bivšega predsednika RS g. Milana Kučana …

Šele po tem mojem pisanju je resnično ta pošteni in pravični korak naredil le DARKO RUDAŠ.

Tako bi morali narediti še:  Jožko Horvat Muc in Janja Rošer pa nista?

Tako bo z vsemi dokaznimi gradivi pisalo v moji novi knjigi:

 »OVI ROM, MRO ČAČIPE«

(Biti Rom, moja resnica)

To je resnična ROMSKA ZGODOVINA IN KULTURA!

VEM, DA MNOGE PREDSTAVNIKE NEROMSKE IN ROMSKE POSAMEZNIKE NA LOKALNI RAVNI IN NA DRŽAVNI RAVNI:

  »ČAČIPE DUHI«

(Resnica boli)

In dokler bo tako bo Romski problem še vedno Problem!

Zavedati se morate, da

»ČAČIPE PRIJE ILI KASNEDE AVI AVRI«

(Resnica prej ali slej pride na dan)

  RAJKO BRAJDIČ ŠAJNOVIČ

PLEMENITI

 Kočevje, 14.06.2017

Rajko Šajnovič

 

 



{ Prejšnja stran } { Stran 1 od 19 } { Naslednja stran }

Na kratko o meni

Rajko Šajnovič star 67 let. Stanujoč v Kočevju. Invalidski upokojenec. Poročen. Romski pesnik, pisatelj, prevajalec, pravljičar, svobodni umetnik in še kaj. Rad pomagam sočloveku. Rad humanitarno pomagam šoloobveznim Romskim in civilnim otrokom oz. osnovnim šolam in vsakomur, ki me prosi za mojo pomoč. Javnosti so že bila predstavljena moja številna avtorska in prevajalska dela. Doma pa imam že končana dela: "Moje nove pesmi - moje življenje, resnične romske zgodbe in pravljice, Slovenski romski slovar, otroške igrice, stripe, uganke, pesmice, številne prevedene pravljice, moja nova knjiga Biti Rom, moja resnica in še bi lahko našteval. Ne poznam pa človeka oz. sponzorja, lektorja, urednika, direktorja, tiskarno, ki bi mi pomagali, da bi tudi te pomembne in dragocene moje projekte strokovno obdelali, natisnili, predstavili? ...moja znana formula pa je: Biti pošten, prijazen, dober, pravičen, priden, šolan, izobražen, deloven, aktiven, human, ustvarjalen. Spoštujem ljudi,ki so pošteni, ki radi pomagajo sočloveku, ki vedo kaj pomeni beseda: Revščina, ki imajo srce na pravo mesto ...spoštujem ljudi, ki so onemogli, ostareli, osamljeni, žalostni, lačni, zapuščeni, pozabljeni, revni, bolni, invalidi ...rad imam Romsko kulturo in kulturo večinskega naroda ...moja znana formula je tudi: Pomagati drug drugemu po pošteni poti, skupno sodelovanje, da bi našli skupno razumevanje, spoštovanje, pomoč, rešitev, jezik in dialog. Nimam pa rad ljudi, ki sočloveka izkoriščajo, lažejo, drug drugemu kradejo, ki bi naredili vse le za lastne koristi, cilje in namene, ki bi lastnemu bratu, sestri, materi, očetu, sorodniku, najboljšemu prijatelju in še kaj: "Zlorabljali svoj delovni položaj, izkoriščali, naredili kaznivo dejanje: goljufije, tatvine, kršenja temeljnih človekovih pravic in svoboščin, hladni in diskriminatorni odnos, korupcijo in še kaj. Ta politika mi ni všeč, ki se dela danes v naši preljubi Slovenski državi ali Domovini s strani mnoge Slovensko civilno družbo in tudi med mnogimi pristojnimi romskimi predstavniki v Sloveniji ...pa naj mi moji bralci in prijatelji ne zamerijo. Takšni smo pač resnični pesniki, pisatelji ...tudi med Romi. A nas je žal toliko, da nas lahko znajo prešteti na prste ene roke celo nepismeni Rom ali njihov otrok. Jaz sem Slovenski Rom in velik človek je v meni, CIGANU! Vaš prijatelj: Rajko Šajnovič
sajnovicBrajdic.eDnevnik.si

«  september 2017  »
pontorsrepetsobned
 123
45678910
11121314151617
18192021222324
252627282930 

Na prvo stran
Osebna stran
Arhiv sporočil
Kaj pišejo moji prijatelji
Foto album

Zanimive strani


Kategorije

2. "SO PE KAVA KERI ROMENCA" (Kaj se to dogaja z Romi)

Najnovejša sporočila

Kočevski Rom
Romkina Suzana Grm
Darko Rudaš 2017
NE-PRAVNA SLOVENSKA DRŽAVA
CIGANSKA RESNIČNA ZGODOVINA

Moji prijatelji

Kleopatra
darja1
klotilda
lea199
malayka
mathea
morskadeklica
odsrcadosrca
Rika
vvooodnarka
ZB
orhideja
svilan
ton
Babica
pravakala
jurson
manu
ink164




Število zadetkov: 793727
Avtor vsebine tega eDnevnika je sajnovicBrajdic.
Pogoji uporabe - Varovanje zasebnosti - e-pošta: info@eDnevnik.si
Vse pravice pridržane. © 2005-15 eDnevnik