 |  |
|
Odpri svoj eDnevnik Na prvo stran Naključni eDnevnik Nadzorna soba Celje.info / Kozjansko.info | |
o H m | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Kirtan krija 2. dan
08:04, 11. marec 2011
.. Objavljeno v Kundalini joga
.. 0 komentarji
.. Stalna povezava .. Obvesti prijatelja o tem sporočilu
In sem vstala zjutraj. Ob 6h. Lulat, umit zobe, neti, kirtan krija...In jok. Ni dobro, je rekla... Sem jo povabila zraven. Pa ne in ne. In se metat po postelji. Šele, ko sem ji razložila, da če delam jogo, ne grem stran od nje, pač pa, ker grem globje vase, grem s tem tudi bliže njej, ki je vedno v mojem srcu, se je nasmejala... Minute pa so seveda odtekle in je zmanjkalo časa... Jeza v meni je naraščala premosorazmerno z njeno tečnobo... Si bom dovolila zmetat ven ta jezni bruh? Ali bolj boli, ko nekdo zavpije nate, ali bolj, ko nekdo "samo" neprijazno, a konstantno zahteva in kritizira in se pritožuje? Današnji dan ne bo moj, ne zato, ker ne bi uživala v tem, kar me čaka, ampak ker je preveč vsega. It po recept, v trgovino 15 km stran in nazaj, oblikovat in objavit celoten program na spletni strani, se zmenit za oglaševanje in druge organizacijske zadeve, ups, najbrž bi bilo pametno še kaj pojest, pa vsaj na grobo malo pospravit, pa speči torto, vmes it po Ronjo in spakirat vse in ničesar pozabit in se selit v Ljubljano... Aha, saj res, še kirtan krija me čaka, ker mi zjutraj ni uspelo... Jeeeeeeee J. P.S.: Želim se učiti ljubiti, da bo Ljubezen moja učiteljica. Trenutno stanje duha: razjarjeno Kirtan krija 1. dan
07:53, 11. marec 2011
.. Objavljeno v Kundalini joga
.. 0 komentarji
.. Stalna povezava .. Obvesti prijatelja o tem sporočilu
Spet me je tipala gospa Depresija... No, zadnje dneve me je krepko grabila za vrat... Pa smo včeraj zjutraj naredili Kirtan krijo, Sa Ta Na Ma meditacijo... Ne zame. Pa se je izkazalo, da je bila tudi zame odskočna deska, da se končno opogumim... In skočim. V vodo? Kar bo, pa bo...In je posijalo spet sonce. Vedno me preseneti, kako močni so učinki te meditacije in kako hitro pride do spremembe! Za trajnejši učinek je potrebno izvajat eno krijo ali pa meditacijo 40 dni, vsak dan. Meni je bilo naročeno, da jo delam 90 dni... desno uho: nekaj se odpira, majčkeno boli... Sem se spomnila, kako mi je nekdo močno zaušnico prisolil po tem ušesu, pa sem si takrat domišljala, da sem oglušela na desno uho... Pa sem se spomnila, kako me je nekdo drug pustil čisto samo z bolečino, ko sem imela vneta ušesa kot otrok, da sem se krčevito držala za radiator, ker mi je trgalo v ušesu... jasnina misli, dolg dih, kletka se odpira... P.S.: Želim se učiti ljubiti, da bo Ljubezen moja učiteljica. Trenutno stanje duha: sem jaz spet jaz? Slastni kmečki kupčki
13:09, 24. december 2010
.. Objavljeno v RECEPTI
.. 6 komentarji
.. Stalna povezava .. Obvesti prijatelja o tem sporočilu
Ne vem, sicer, kaj je kmečkega na teh slastnih piškotih... Morda ravno to, da so pregrešno okusni...3 rumenjaki 250 g kokosove moke 120 g mlete čokolade 120 g mletih orehov 3 beljaki 2oo g skadkorja v prahu + 100 g sladkorja v prahu za valjanje Dobro zmešamo rumenjake , kokosovo moko, orehe in čokolado. Beljake stepemo v trd sneg in mu med mešanjem počasi dodajamo sladkor. Sneg vmešamo v pripravljeno zmes. Z vlažnimi rokami oblikujemo kroglice (cca. 2 cm premera) in jih povaljamo v mletem sladkorju. Polagamo jih na peki papir v pekač in pečemo 15 minut pri 175 stopinj Celzija. Opomba: Ko so hlebčki pečeni, so še mehki. Ohlajeni potanejo trdi. Shranimo jih v škatli za piškote, kjer se spremenijo v slastne hlebčke, ki se kar stopijo v ustih.  P.S.: Želim se učiti ljubiti, da bo Ljubezen moja učiteljica. Trenutno stanje duha: v sladkem pričakovanju... Učiteljica? Učiteljica... Učiteljica!Pa sem.s e m Čisto preprosto. s e m Brez velike začetnice. s e m Brez vejic in brez pik. s e m Sem to, kar sem. s e m Kadar nimam vprašanj. In kadar ni klicajev (samo)prepričevanja. s e m Ti si? S m o . P.S.: Želim se učiti ljubiti, da bo Ljubezen moja učiteljica. Trenutno stanje duha: duh se uči ;o) Veliki briljantni valček ali šalabajzerji v belem...
22:40, 14. september 2010
.. Objavljeno v Zvezno
.. 11 komentarji
.. Stalna povezava .. Obvesti prijatelja o tem sporočilu
Joj, joj, joj, joj, joj!En teden je minil, že je čas, da odstranim šive... Pa izlijmo še jezo... Pa saj niti nisem jezna. Tudi žalostna ne. Je že tako, da mi je zelo pogosto servirana ta lekcija z zdravniki in njihovimi napakami in napakicami... Npr. ko mi osebna zdravnica predpiše neko zdravilo, pa ji je nerodno razložit, katero bolezen zdravi (ni to največja možna stigmatizacija bolezni, če še zdravnik ne zmore izreči njenega imena?). Pa ko so mi po porodu pustili "nekaj koščkov" posteljice v maternici, ker se je v sosednji sobi porodnica drla na ves glas, pa porojene posteljice ni bilo časa natančno pregledati... Pa ko sta skorajda 2 uri minili, da je dežurni zdravnik končno prišel, ker ga pač ni bilo na delovnem mestu, jaz sem pa že skorajda izkrvavela... Zadnja cvetka pa presega vse... Ker pač dobro čutim svoje telo, sem vedela, da nekaj imam. Tam na levem jajčniku. Čutila sem ga. Nekaj me je špikalo. Že pol leta... Pa me je ginekologinja prepričevala, da se mi dozdeva. Jaz pa njo, da ne, da čutim, da me špika, da me boli... In sem jo končno prepričala, da je naredila ultrazvok. Je bila cista. Nič nevarnega - najbrž vodena. Bomo opazovali: kontrola čez en mesec. Čez en mesec sem čutila, da je manjša. Ultrazvok je to potrdil. Kontrola čez tri mesece. Čez tri mesece sem vedela, da je spet večja. In je bila. "Gremo na operacijo?" "Kakšna alternativa?" "Jah, če do zdaj še ni šla stran, pa če vas boli..." Dobro... Sem vzela napotnico, en kup telefonskih številk in priporočil... Čez kak mesec sem se opogumila in poklicala tja, kjer me lahko operira moja ginekologinja. In sem dobila datum čez tri mesece... Ker čez poletje pač nihče ne dela... Teden pred velikim dnem sem se dobila s psihoterapevtko, s katero sodelujeva pri programu Korenine depresije. In sva se pogovarjali o tej moji cisti. "Pa zakaj je ne pustiš, da gre? Zakaj nosiš to breme s seboj? Pomisli: voda - solza - česa še nisi izjokala?" Ni bilo treba dolgo premišljevati. Sem odžalovala, napisala pismo in se poslovila od "ciste"... Pa je prišel torek. In pregled pred operacijo. EKG, pritisk, epruvetke krvi, nekaj vprašanj... Povem, da se me loteva prehlad, pa se to nikomur ni zdelo preveč pomembno: "Da le ni vročine!" Nisem bila prepričana, če sem imela povišano temperaturo (ki seveda še ni vročina) zaradi ovulacije ali zaradi bolezni... Me pošljejo v čakalnico za ultrazvok, tudi tam čakam dobre pol ure, dokler se ne napolni z nosečnicami, pa me brez pregleda pošljejo drugam... "Khm, khm, oprostite, mi ne boste pred operacijo naredili ultrazvoka?" "Ja, najbrž bo jutri zdravnica." Pa sem šla domov. Čeprav sem bila po telefonu baje napačno informirana in bi morala bit že kar takoj hospitalizirana. Sem razložila, da zvečer še učim jogo. Malo kislo smo se vsi nasmehnili, ko so mi dali odvajala, ki sem jih morala pogoltniti takoj, ko sem prišla po pregledu domov... Na srečo so začela delovat šele 10 ur po zaužitju, torej takoj, ko sem se vrnila s "šihta" :-) Sreda zjutraj. V bolniško haljo. Z novimi medvedkovimi copatki z vijoličastim podplatom. Nobenih preiskav več, samo še čakanje. Čakanje v sobi. Čakanje golih nog v spalni srajci v klavstrofobični sobici med omarami in nekimi cunjami pred operacijskim in porodničarskim hodnikom. Pa čakanje na bolniški postelji v hodniku pred operacijsko. Pa čakanje v operacijski... Sestra mi vbrizga nekaj skozi kanelco. "Zdaj boste pa počasi zaspali..." Kako, brez opozorila? Kar tako? Kje pa je moja ginekologinja? "Zakaj sem na ginekološki mizi, če bo operacija skozi pooooopeeeek...?" Sem še uspela zategnit, slišala sem še, da tega še nihče do zdaj ni vprašal, mislila pa sem si, da najbrž zato, ker mi bodo seveda naredili še ultrazvok... Pa sem se zbudila uro in pol zatem... Odprla sem oči kot sova in bila v hipu budna. "Ali so mi odstranili zdaj to cisto?" sem povprašala sestro? "Pa saj je sploh ni bilo!" ji je ušlo... "Kako? Mi niso naredili ultrazvoka?" "Boste zdravnika na viziti vprašali." Hm. Očitno je žalovanje naredilo svoje. Sem jo izjokala. Tudi joga je po vsej verjetnosti pomagala. Pa meditiranje med vsem tistim čakanjem, da me ni pobralo od strahu. Pomirjeval nisem hotela vzeti... Drugo jutro na viziti je bil kirurg, ki je operiral skupaj z mojo ginekologinjo, redkobeseden kot z vsemi ostalimi. "Oprostite, ampak ali je res, da ciste sploh več ni bilo?" sem ga vprašala, ko se je že obrnil, da bi odšel... "Ja, res je ni bilo." "Pa - oprostite - ali ne bi bilo pametno pred operacijo naredili ultrazvok?" "Ja," mu je bilo še bolj nerodno, "to je bila res majčkena napaka z naše strani..." Nobenega pojasnila. Nobenega oprostite. Jaz pa, kot da sem že imuna na te stvari... Ja, zakaj ne bi rezali, ko ima pa gospa že napotnico? Bomo kasirali od ZZZS-ja. Saj je samo majhna travmica... Oh ja... Samo da je vse v redu, a ne? P.S.: Želim se učiti ljubiti, da bo Ljubezen moja učiteljica. Trenutno stanje duha: alfabetično { Prejšnja stran } { Stran 1 od 30 } { Naslednja stran } |
salamandrina.eDnevnik.si Na kratko o meni Na prvo stran Osebna stran Arhiv sporočil Kaj pišejo moji prijatelji Foto album Zanimive straniKategorijeKundalini jogaOtrok Poezija in proza RECEPTI Sanje V smislu zelenega popra pikantno Z vezo o brezveznem Zdrahe Zvezno Najnovejša sporočilaKirtan krija 2. danKirtan krija 1. dan Slastni kmečki kupčki Učiteljica? Učiteljica... Učiteljica! Veliki briljantni valček ali šalabajzerji v belem... Balon je prepoln GOSPEJINO PECIVO Z MAKOM IN JABOLKI Dnevniki, ki jih rada prebiramKoprivaLubenica vnasimavrici razkritOdkrito regrat svetloba gverila zloba77 mislice feniks kaplja petrca izgublena zarja skalaprava BlogBrlog bonbonhaiku alja mezicar007 Chatnoir Kaisa art Dotik noone Dopisovalec sheehs amelie BelaBrada janalumnus ggmitja patak zuzzu68 Marimar odsrcadosrca 
Število zadetkov: 158171 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Pogoji uporabe - e-pošta: info@eDnevnik.si Vse pravice pridržane. © 2005-08 eDnevnik |