Uživajmo življenje

Kako ženska zanosi?

Več: TUKAJ s slikcami

Dohodnina po novem

I. Splošne določbe

Določbe glede vsebine in uporabe zakona in glede pripadnosti dohodnine, ostajajo enake.

II. Zavezanec za dohodnino in obseg davčne obveznosti

Tudi določbe, ki opredeljujejo zavezanost za dohodnino, rezidentski status in vire dohodka, ostajajo enake.

III. Predmet obdavčitve

Da bi se izognili nekaterim nejasnostim pri obdavčitvi štipendij in drugih prejemkov v zvezi z izobraževanjem, je med splošna pravila vnesena opredelitev učenca, dijaka ali študenta, ki je za namene tega zakona oseba, katere primarna dejavnost je izobraževanje po študijskem programu za pridobitev izobrazbe v skladu s predpisi.

Po novem ne bo več pomembno razmejevanje dohodkov glede na (ne)odvisnost razmerja pri doseganju priložnostnih dohodkov, ker velja tudi dohodek iz posameznega neodvisnega posla (kakor ga določa 55. člen ZDoh-1) za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja.

Za dohodke po ZDoh-2 po novem ne veljajo niti ugodnosti, ki jih fizična oseba prejme pri nakupu blaga in storitev, kadar je takšna ugodnost pod enakimi pogoji dostopna vsem strankam.

1. Oprostitve plačila dohodnine

ZDoh-1 je vse oprostitve določal v enem členu (20. člen), medtem ko ZDoh-2 oprostitve določa po posameznih sklopih (npr. odškodnine, dohodki v zvezi z izobraževanjem, pomoči in subvencije …) v členih od 20. do vključno 32.

Ohranjajo se oprostitve, ki jih je določal ZDoh-1, poleg teh pa so med oprostitve plačila dohodnine po novem vključeni tudi dohodki iz naslova:

• subvencije mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega problema (3. t. 20. čl.),
• pogodbe o službi v civilni zaščiti, razen nadomestil plače oziroma izgubljenega zaslužka in dejanskega opravljanja službe v civilni zaščiti (4. t. 24. čl.),
• zavarovanja v skladu s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami za pripadnike reševalnih služb in prostovoljcev v nevladnih organizacijah oziroma v civilni zaščiti (5. t. 24. čl.),
• zakona, ki ureja zaščito prič (8. t. 24. čl.),
• opravljanja osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti:
• poleg kmetijskih in gozdarskih okoljskih plačil še plačila za Naturo 2000 in za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike, plačila za dobro počutje živali in podpore neproizvodne naložbe (2. t. 26. čl.),
• kmetijske subvencije v zvezi z dolgoročnimi vlaganji, izplačane kmetom, ki se jim davčna osnova ugotavlja na podlagi katastrskega dohodka ali z upoštevanjem normiranih odhodkov (3. t. 26. čl.);
• zavarovanja škode na premoženju (4. t. 26. čl.),
• denarna pomoč zaradi naravne in druge nesreče, v skladu posebnimi predpisi (5. t. 26. čl.),
• dohodek, ki po drugem odst. 69. čl. ne velja kot dohodek te dejavnosti (6. t. 26. čl.),
• denarnih odškodnin za nepremoženjsko škodo po zakonu, ki ureja varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (7. t. 27. čl.),
• zamudnih obresti, izplačanih na podlagi upravne odločbe ali izvensodne poravnave ali poravnave v upravnem postopku, če ne presegajo zneska zamudnih obresti, ki bi jih v podobnem primeru določilo sodišče oziroma upravni organ (81. t. 30. čl.),
• povračil stroškov za pravne storitve, pod določenimi pogoji (2. t. 30. čl.),
• občasnega dela invalidov, če niso v delovnem razmerju in so vključeni v programe po predpisih, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov (1. t. 31. čl.),
• posmrtnine iz Sklada vzajemne samopomoči (4. t. 32. čl.).

Zakaj nimamo več otrok?

Ali je res pomembna starost?

Mnenje večine je, da čakanje z nosečnostjo do 35. leta poveča tveganje in zaplete v sami nosečnosti.

Čedalje večje število žensk se za prvo nosečnost odloča šele okoli 30. leta. Študija, objavljena v British Medical Journal je pokazala, da se tveganje poveča pri ženskah nad starostjo 30 let. Pri starosti 42 let pa naj bi se več kot polovica nosečnosti končala s spontanim splavom, rojstvom mrtvega otroka, ali rojstvom otroka z Downovim sindromom. Vendar obstaja danes manjše tveganje za rojstvo otroka z Downovim sindromom kot nekoč, zaradi številnih razpoložljivih testov in preiskav.

Obstajajo tudi študije, ki so pokazale, da imajo otroci starejših staršev manj težav v starševskih odnosih ter pri razporeditvi časa, ki ga starši namenijo družini.

Kakorkoli že, včasih so se naše babice odločale za prvega otroka nekje do 24. leta, danes pa nas je tempo samega načina življenja prisilil, da se mnoge ženske odločajo za prvorojenčka šele okoli tridesetega leta.

Bambino.si