Moj eDnevnik

Knjiga...

Kaj se je zgodilo z mojo domišlijo?

Ali veste kaj?

Včeraj, torej v po.,28.5 sem zelo čudne sanje sanjala….

Sanjala sem da sem bila v enega fanta iz našega razred zaljubljena ki je v resnici največji kre…, kako je to možno Niti ne pomislim na njega, niti en trenutek ne, ampak kar naenkrat sem sanjala da sem v njega zaljubljena…čudno, ali ne?? No v sanjah je bil vsaj prijazen in ko sem ustala sem upala da je tudi v resnici prijazen. Ampak ni! No ne bom zdaj nakladala sam povem vam da mi je, od kar sem to sanjala mogoče malo všeč.

Kaj vi mislite, ali je bilo zaradi sanj, ali mi je bil že pre všeč pa nisem upazila…?!

Katera je vaša naj beseda?

GLASBA JE KUL

Glasbo rada posluša vsaka

Lahko je hiphop, rock lahko je tudi polka.

Glasba je lahko zelo glasna

Ki se mi zdi dolgočasna

Jaz pojem in sedim

Včasih zraven zaspim

Glasba je lepa

Glasba je kepa

In v tej kepi je skrite polno domišlije

Ki se nikoli ne razlije

Hip hop je kul

Polka je nul

Vse je kul ampak polka je kr neki

To rečeš ti ampak jz menim da je v reki,

Veliko glasbe in v glasbi je veliko kulskega

Zato ti rečem GLASBA JE KUl (in ne nul)

to je skupina silbermond

Kako se je vse začelo...

Kako se je vse začelo…

No, ja, pravzaprav ne bom začela o tem govoriti, kako sem se rodila itd…ker je dolgočasno in ker se ne spomnim več. Začela bom v vrtcu. Hodila sem v tri vrtce: 1. v Sloveniji, 2. College na Dunaju, 3. Kinderfreunde (Prijatelji otroka) tudi na Dunaju…Zdaj se pa sprašujete,  kako to, da na Dunaju ?

Rodila sem se v Ljubljani, sem pa šla s tremi leti na Dunaj, ko se je moja mami poročila z papijem (papi je po nemško oči) se mi zdi…no, vsaj nekaj podobnega (saj sem vam rekla, da se ne spomnim več)…Pripovedovala vam bom o 3. vrtcu, ker se 1. in 2. ne spomnim… Tam sem imela najboljšo prijateljico Arameš… Prišla je iz Iraka in živela je blizu nas tako, da sem lahko šla vsak dan k njej. In tako smo se vsak dan videli, razen v soboto in nedeljo, ker sem takrat obiskovala omico (babi po nemško) in papija. A veste, kako je bilo to »kul«, ko sem bila tam.  Šli smo k opu (dedi po nemško), obiskovali mojo teto Gabie. In vsi so zelo prijazni… In tako je minilo nekaj časa v vrtcu in sem imela že veliko prijateljev. Ko sem bila šest let stara, sem vse tovarišice spraševala, če sem že predšolski otrok in odgovorile so mi vedno: Ja, Izza, samo ne sprašuj vedno eno in isto…Vedno smo spali popoldan in meni se ni dalo spati, zato sem se začela afnat, ko so šle vse tovarišice ven. Delala sem se, kot da igram kitaro in vsi so se smejali…Kakšen dober občutek, če si glavna itd… in potem, ko so prišle tovarišice notri, sem se delala, da spim …Nikoli me niso videle, tako sem lahko vsakič delala te finte. Potem je šlo tako naprej, dokler se nisem izpisala iz vrtca, da bi šla k omici za poletne počitnice!

RES cele počitnice sem preživela pri njej! A veste, kako je to kul, tam sem in delam, kar hočem, no ja, ne vse kar hočem in bila sem 6,5 let stara ali 7,5…Oprostite, ker ne vem, čeprav bi morala vedeti…Aja, 7,5 sem bila stara…Sem ravnokar izračunala. Prišli so v novo šolo Gabie, mami, oma, papa in zdi se mi, da tudi opa, a nisem prepričana…In tako sem šla v razred z mamo in z papijem in omico in z Gabie in starši so morali odzadaj stati, stisnjeni skupaj z drugimi…Prvčki so pa sedeli odspredaj in učiteljice (imeli smo dve), Helgo in pomočnico Alexandro so se delale nenavadno prijazne… In Helga je vedno omenjala: No, kako ste pridni, no, kako ste pridni…Verjetno jo je nekdo »stepu« in ji govoril, da mora govoriti: »No, kako ste pridni….« Joj, kako mi šlo to na živce! Naslednji dan ali naslednji teden (pač se ne spomnim več) sem dobila novo prijateljico, ki se je imenovala Katharina in postali sva najboljši prijateljici. In zgodilo se je neverjetno presenečenje …12.3.01 se je rodila moja sestrica!

Na sliki je že skoraj 6 let stara

Kako sem bila vesela, da imam končno sestrico. In sestrico sem si tudi želela. Samo, da sem na žalost drugega očeta dobila, ki je bil pred rojstvom še prijazen do mene in potem je postal nesramen…Mami se je na žalost poročila z drugim… No, bom pa kar opisala poroko…Ampak samo do tam, ko se spomnim. Prišel je neki debelinko z očali, ki ni hotel ziniti niti ene besede…In en prijazen, ki je znal tudi malo slovensko, ampak važil se je kot, da bi znal ne vem kako dobro…No, kakorkoli, mami ni imela navadne bele obleke, kot sem si jo predstavljala, ampak belo majico, belo jaknico in bele hlače... Skratka, bila je čisto bela. Ko smo bili tam, je dal novi oče mami šopek belih rož, meni pa »kr en« šopek, ki mi ni bil všeč, ampak ker ga nisem hotela užaliti, sem rekla, da je zelo lep. No, ja, ni bil grd, ampak meni je bil šopek belih vrtnic, ki jih je mami dobila bolj všeč…In tako sta se poročila…Jaz in tisti striček, ki se je važil, da zna dobro slovensko, sva metala riž na mami in na mojega novega očeta…In kmalu sem dobila sestrico. Imenuje se Emely… Luštna je zelo…Samo zdaj je že v teh letih, ko teži in hoče biti vedno glavna…Če povem po resnici, sem bila tudi taka…Mogoče še hujša…Saj je vseeno… Naslednjič nadaljujem.