Grška kriza

Intervju prenesen s spletne strani " NEZAŽELJENO.com "

 Kdo je... Stefanos Manos.

Ekonomist, politik in večkratni minister, ki se je  rodil leta 1939. Doštudiral je strojno fakulteto in ima naslov MBA iz Harvarda. Manos je  bil prvič v parlamentu  v barvah desničarske Nove demokracije  leta 1977. Bil je petkrat minister, v začetku osemdesetih let je bil v funkciji  ministra za industrijo kot začetnik /pionir/  grške  privatizacije. Leta 1998 so težko obvladljivega  Manosa odslovili iz Nove demokracije in v  naslednji parlament je bil izvoljen kot neodvisni kandidat  na kandidatski listi socialistov. Pred enim letom je zasnoval  malo liberalno stranko Drasi. Je znana osebnost grškega  javnega življenja.

Dolgoletna navada grške vlade je kupovanje volilcev na ta način, da jih zaposli. Tipičen mladi  grški državljan ima samo to željo, da postane državni uslužbenec. Ali se vam to zdi  nekaj čudnega? Njemu nikoli. Ker v trenutku, ko dobi službo v javnem sektorju, je dobil definitivo. Nihče ga ne more vreči iz službe in v njej ostane vse do penzije.

Ali to gotovost dobi že prvi dan službe?

Prav gotovo. Formalno sicer mora preteči šestmesečna poskusna doba, a po poteku tega roka nikoli nikogar ne odpustijo. Torej človek, ki je  v 25 letih nastopil v državno službo, ima pred sabo 35 let zagarantirane plače. In vseživljensko penzijo. Ko umre, preide pokojnina na soprogo. V kolikor za njim ostanejo neporočene hčerke, dobijo tudi one državno pokojnino.

Od kdaj je tale všeživljenska garancija državnih uslužbencev?

To traja že zelo dolgo. Je celo zasidrana  v ustavo. Seveda je v ustavi navedeno, da obstaja  možnost izgube delovnega mesta v državnem sektorju, v kolikor bi bilo delovno mesto ukinjeno. A delovna mesta v javnem sektorju se principelno ne ukinjajo. V kolikor pa bi le izjemoma do tega prišlo, se to dogodi za ceno vrtoglavih odškodnin. Bivši minister za gospodarstvo je nekoč dejal, da PASOK nima v svojem slovarju besede „odpuščanje“.

Kakšne pa so v javnem sektorju plače?

Povprečno  2,5krat večje kot v privatnem. Kako je pa pri vas?

Kje bi v javnem sektorju bilo potrebno največ  brisanja?

Največjo skupino javnih uslužbencev predstavljajo učitelji. Grčija zaposluje na šolah prve in druge stopnje štirikrat več učiteljev na enega dijaka kot recimo Finska. In v kolikor je finsko sekundarno  šolstvo smatrano za evropsko špico, je vprašljivo, zakaj le potrebujemo štirikrat toliko  učiteljev. Novi premier Papandreu se sicer hvali, da bo znižal izdatke, a v isti sapi je naznanil, da bo sprejel v delovno razmerje sedem tisoč novih učiteljev. Pri tem jih že sedaj imamo cirka za 80 tisoč več kot bi bilo potrebno. Torej, če  si vzdržuje toliko učiteljev, je jasno da ne bo noben pošteno delal !

Teoretsko lahko razdelite razrede na  četrtine in vsak učitelj bo imel delo ?

So kraji, da ne bi pomagal niti takšen ukrep. Pred nekaj meseci se je odkrilo, da na odročnem otočku Agios Efstratios deluje  šola, kjer je nameščenih štirideset učiteljev za vsega skupaj  deset dijakov.

Kaj pa ti odvečni učitelji delajo?

Hodijo po plačo, a ne poučujejo. Nekaj jih je takih, ki med delovnim časom vozijo taksi, veliko jih je v turističnih službah. In tisti, ki zares poučujejo, to delajo zelo površno, tako da morajo starši svojim otrokom privatno plačevati dodatno šolanje v popoldanskih urah. Dodaten pouk pa praviloma vršijo spet učitelji  iz državnih šol. Tako ljudje, ki ne delajo tega, za kar so plačani s strani države, dobijo kar dve plači. Pa nobena oblast si ne upa narediti temu konec. Da pa ne bi govoril samo o učiteljih – prezaposlenost vlada v vseh državnih podjetjih. Če vzamemo recimo pod drobnogled grško narodno banko – povejte,  koliko ljudi dela v vaši Narodni banki?

Ne vem na pamet.

Če vzamem dve priblizno enako dežele z desetimi ali enajstimi milijoni prebivalcev kot je recimo Grčija in Češka. Grška centralna banka ima 3000 zaposlenih. Sem gotov, da češka centralna banka zaposluje bistveno manj ljudi ( kasnejše preverjanje je pokazalo, da ČNB navaja 1484 zaposlenih – op. ured.), in ker ni Češka še v coni Eura, naj bi imela objektivno več dela. Za grško centralno banko  o vsem pomembnem odloča danes Frankfurt. Dejsto je, da bi zadostovalo v banki samo  200 maksimalno 300 ljudi. Ostali so popolnoma odveč.

Ampak, saj gre samo za eden centralni urad, verjetno, da odpust 2700 uslužbencev ne bi bil za državo  velikega pomena.

Ne, a ne smete pozabiti, da to je samo eden od primerov. Lahko bi nadaljeval z naštevanjem državnih uradov kar po vrsti. V zadnjih petih letih – ko je vladala desnica – se je število zaposlenih v parlamentu podvojilo. Sprašujete, kako to? Poslancev smo imeli pred  petimi leti enako število kot danes. Ampak zaposleni parlamentarci nimajo samo 14 plač letno, kot je navada drugje, ne, oni dobivajo 16 plač. Pri čemer petnajsta in šetnajsta plača nista obdavčeni.

Ali so kakšna podjetja v lasti države?

Tam je to isto v svetlo plavi izvedbi. Za primer navedem Olympic Airways – pred restrukturalizacijo  v letu 2003  je to bila državna letalska družba, ki je pridelala cirka  milijon Eur na dan. Zaposlenih je imela dvakrat več ljudi, kot je bilo potrebno. Višek pilotov so zamaskirali ne samo z redukcijo ur, ampak tudi s predpisom, da pilot, ki leti v New York, tam mora prenočiti vsaj dve ali celo tri noči. Da ne bi bil v Grčiji preveč na očeh ljudi.

Kaj pa je s tem naredila oblast?

Po petih letih je problem rešila a šele za ceno strašanskih finančnih kompenzacij. Danes celi tropi bivših pilotov sedijo doma in dobivajo po 14 tisoč Eur na mesec za to, da  ne počno ničesar. Takšnih primerov je na stotine. V državnem Telekomu so zaposlovali 25 tisoč ljudi, dokler ni njihov izvršni direktor izjavil, da jih potrebuje samo 12 tisoč, drugače ga bo uničila privatna  konkurenca. A oblast ni želela izpasti kot tista, ki meče ljudi iz službe,  zaradi tega je vsak zaposleni, ki se je strinjal s tem, da družbo zapusti, dobil povprečno 200 tisoč Eur odstopnine za kompenzacijo.

Ali ima višina  zneskov odstopnine ali odškodnine v javnem sektorju vpliv na zneske v privatnem sektorju?

Jasno, da je to povezano. Zakon predpisuje podjetnikom, da izplačajo dolgoletnim zaposlenim nekaj mesečnih plač, odvisno od dolžine zaposlitve v podjetju. Menim, da je to za evropske razmere kar širokogrudno. Kakšni so predpisi glede teh zadev pri vas?

Tri mesečne plače.

Pri nas je za dolgoletne uslužbence v privatnem sektorju določen minimum 24 plač. Ker pa se to zdi državnim uslužbencem premalo, dobivajo nekje 72, pa celo do 100 mesečnih plač. Denarne potrebe za ljudi, ki jih  država sploh ne potrebuje naraščajo do vrtoglavih višin. In to je eden od centralnih grških problemov. Na žalost v Bruslu ni znano dejansko stanje zadev v Grčiji. Očitno niso še dojeli vsega tega.

 

Kako to? Ali nima Unija v  Atenah svoje ljudi, saj ni Grčija v izolaciji

Domnevam, da če bi se seznanili z vsemi temi zadevami, ne bi bili niti  sposobni vsega tega verjeti.

Kaj torej lahko naredimo s tem?

Vsa grška bolezen je ozdravljiva, možno jo je zdravit, v kolikor bodo politiki našli dovolj poguma poseči v javni sektor. V kolikor bi se znebili nepotrebnih ljudi, deficit bi izpuhtel. Naša država ima veliko špeha, ki bi ga bilo potrebno odvreči /veliko maščobnih blazin, ki jih je treba otesati/.

Mislite, da se bo nova vlada trudila s tem, da odvrže špeh?

Nagibam se bolj mnenju, da bo dvignila davke, da se izogne socialnim nemirom. To pa bo  katastrofa. Predvidevam, da trgi bodo zaznali, da je situacija nevzdržna – in to ne takoj v enem mesecu, bolj verjetno je, da v naslednjem letu. Takrat pa denar, ki si ga mora zdaj  oblast sposoditi bo še bolj podražil.

Grški dolg ogroža vso eurocono. Kaj menite, da bi bilo zdaj s strani  EU najbolj modro?

Zdaj je ugoden trenutek, ker je oblast poslala v Brusel predlog varčevanja in čaka na njegovo odobritev. Osebno bi na mestu Unije predlog takoj zavrnil in zahteval dejanska proračunska brisanja, črte čez proračun.

Menite, da bo začela grška oblast varčevati, v kolikor ostale dežele iz Eurocone zagrozijo, da ne bodo dali nikakršne pomoči?

Takšni splošni vzkliki nam ne bodo prav nič pomagali. Grki namreč zelo pogosto reagirajo prav po otročje. Bolje bi bilo, če bi Evropska komisija ali nemška  vlada zahtevali od naše vlade odgovore na konkretna vprašanja. Zakaj si krucifiks vzdržujete takšen javni sektor? Reči morajo: Ne bomo vam pomagali, če ne znižate števila učiteljev.

Kje pa naj bi potem ti učitelji dobili delo? Saj Grčija nima nobene industrije.

Saj lahko gredo delati v turistične službe. Po kvalificiranih ocenah se ustvarja  30, morda celo 40 procent našega BDP v sivi ekonomiji. Zelo veliko ljudi bi samo legaliziralo svoje dohodke iz sive ekonomije. In ne bi več dobivalo še plače od države.

Kdaj pravzaprav prišlo da takšne prezaposlenosti v javnem sektorju? Za časa starega  Papandreua?

Papandreu starejši  (Andreas P., oče današnjega premiera, je bil na oblasti med leti 1981 in 1989 in potem med  1993 in 1996 - op. ured.) je dejansko vpeljal  večino vseh teh zadev, ki nas zdaj bremenijo. Vzamite napr. njegovo mnenje, da je državo treba obvladovati s pomočjo svojih ljudi –  s čímer je bil mimogrede podoben vašim komunistom. Človek je moral biti član njegove stranke, da bi dobil določeno delovno mesto. Jačal je  odbore. Profesorjev na univerzah niso izbirali po kvalitetah,  ampak so jih volili  študentje. Stari Papandreu, živa groza.

V letu 1981, ko pa je začela njegova era, je Grčija vstopila v evropske združbe. Kaj se je takrat pri vas spremenilo?

Naše članstvo bi razdelil v dve fazi. Prva  je omejena z  vstopom v letu 1981. Takrat so začele pritekati dotacije, ki so spremenile predvsem podeželje. Njim gre hvala, da se je bistveno razširila cestna mreža.

Pri nas dotacije iz Unije  evidentno podpirajo korupcijo. Kako je s tem v Grčiji?

Jasno, da tudi to se je dogajalo. Evropa je pošiljala denar, na mestu pa se je pojavila potreba po uradniku, ki ga bo delil in ta je po grobi oceni 10% kasiral zase.  Fakt je,  da je sčasoma postalo izplačevanje  dotacij  bolj strogo. Najprej je zadostovalo, da vložiš prošnjo za recimo dotacijo za gojenje  oljk za 100 ton oliv, in nobenega ni zanimalo, če slučajno ne producirate samo 10 ton. Potem je prišlo do štetja oljk in korupcija se je nekoliko znižala. Predvidevam  pa, da so se uradniki, ki so bili določeni  v Bruslu  za  stike z Grčijo postopoma pustili skorumpirati. Potrditi pa moram, da je bila prva faza za Grčijo prav ekstremno ugodna.

Druga faza začenja z vstopom v Evrocono?

Da, v letu 2001. Vstop je ponujal velike  šanse. Prvič v zgodovini smo imeli  stabilno valuto. Firmam in posameznikom ne bi bilo treba vkalkulirati v svoje cene devalvacije /inflacije/. Veliko Grkov je do takrat imelo svoje prihranke v tujini. In nikakor ne v  drahmah, ampak v v dolarjih in švicarskih frankih. Tako se lahko Euru zahvalimo, da bi Grčija lahko postala kraj, kjer lahko vlagaš denar. Investitorjev naj ne bi bilo strah, da jim devalvacija razvrednoti njihove investicije. A teh šans nismo izkoristili. Tako se zdaj tuje investicije bližajo ničli, medtem ko recimo Bolgarom je uspelo pritegniti  desetkrat, morda celo petnajstkrat več vlagateljev kot nam. Mi smo Euro izkoristili samo za podražitve.

Ali ne živcira normalnega Grka pomislek, da postaja tarča posmeha po vsej Evropi ?

 Prav gotovo da, ampak ne dovolj.

Kakšen pa ima Grk dejansko odnos do zahodne Evrope? Ali smatra, da je Grčija njen sestavni del, ali bolj razmišlja v dveh kategorijah: mi – Zahod?

Bolj blizu je tej drugi varianti.

Ali lahko ocenite, kaj bo čez eno leto?

Sem pesimist, čeprav je  situacija popolnoma obvladljiva. Na žalost, pa ga ni pri nas politika, ki bi imel željo, da zadeva na seriozen način obvladuje.  Še se bo dvigala  cena, za katero si država izposoja denar. Pričakujem socialne nemire.

Ali bo lahko Grčija izključena iz evrocone?

Tega ne domnevam. Če pa bomo zunaj evrocone bomo tudi zunaj  Evropske unije. To pa bi bila za  Grčijo  katastrofa.

NACIONAL, Hrvaška

03.08.2010

Pahor na Brijunima

Nakon obitelji srpskog predsjednika Borisa Tadića dio svog godišnjeg odmora na Brijunima je odlučio provesti i slovenski premijer Borut Pahor. Pahor je na Brijune doputovao ovih dana brodom, te je smješten u vilu Brijunka gdje bi trebao provesti idućih nekoliko dana. Slovenski premijer na Brijunima boravi na poziv hrvatske premijerke Jadranke Kosor s kojom je proteklih godinu dana uspostavio iznimno dobre odnose, a na Brijune je doputovao neposredno nakon susreta s hrvatskom premijerkom na slovenskom jezeru Bohinj gdje su dogovorili načelno rješenje problema s povratom duga Ljubljanske banke.

 

                   

 

Fotografija: Nacional

 

_______________

 

Našemu dragemu premieru Borutu Pahorju želi prijetno počitnikovanje njegovih nekaj sto tisoč slovenskih brezposelnih, upokojencev, sužnjev Vegrada in drugih podobnih slovenskih firm ter vsi ostali slovenski reveži in tisti, ki bodo vsak čas to še postali, ker  ne morejo več plačevati mesečnih položnic, nimajo denarja za dnevne nakupe hrane zase in za svoje družine in o morju niti ne sanjajo več. Tem dobrim željam se pridružujejo tudi njihovi otroci, ki morje vidijo le še na TV ali pa imajo nekateri redki to srečo in jih do slane vode popelje kakšna humanitarna organizacija.

 

Slovenski davkoplačevalci bomo, kot vse kaže, to počitnikovanje zelo drago plačali. Na tem svetu ni nič zastonj. Še najmanj pa v politiki kjer se vse krepko plača.

 

Obstaja pa pri državljankah in državljanih tudi grenak priokus ob pomisli na zelo čudno pozicijo slovenskega pogajalca, ki po pogajanjih o reševanju težkih vprašanj med obema državama, potem naslednji dan odpotuje na dopust na povabilo in stroške nasprotnega pogajalca. Skoraj prepričan sem, da gospod Drago KOS že sproža potrebne postopke ugotavljanja kršitve kakšnega slovenskega zakona ali pa vsaj kakšnega železnega  moralno političnega in diplomatskega načela, ki v odnosih dveh držav ter diplomaciji morajo veljati in se spoštovati. Še posebej, če gre za dve državi, ki imata veliko nerešenih medsebojnih težav in jima za vratom visi še zelo neprijetna dediščina iz bližnje preteklosti. In tudi zaradi splošno znanega načela, da v politiki, tudi mednarodni, ni prijateljstva, temveč so le interesi. V takšnih primerih pa bi moral vsak slovenski politik ravnati premišljeno in skrbno paziti na svoje izrečene besede ter še bolj na svoja dejanja ter vedno in povsod v ospredje postavljati interes države in ljudstva te države in šele potem kakšen osebni interes brezplačnega dopustovanja pri pogajalskem partnerju.

 

Si upamo zamisliti situacijo, da bi kak javni uslužbenec letoval v zasebnih počitniških prostorih kakšnega zasebnega podjetnika, ki ob tem še posluje z državo in ta javni uslužbenec o dodelitvah poslov tudi odloča ? V državi Sloveniji bi nastal pravi hura in vsi novinarji, razni pisuni, politični moralisti in še kdo  bi se razpisali tako da za kaj drugega niti prostora ne bi več bilo. Sklicevale bi se novinarske konference, Drago KOS bo pridno zbiral dokaze, državno tožilstvo bi zbiralo dokaze, kriminalisti bi zbirali dokaze, SOVA bi zbirala dokaze, v Državnem zboru bi bila vložena interpelacija proti ministru, ki je temu javnemu uslužbencu nadrejen in dogajalo bi se še veliko kaj. V čem se ta Pahorjev dopustniški  primer razlikuje od tega namišljenega primera z javnim uslužbencem ? V ničemer, razen v tem, da v slovenskih medijih zaznamo le kratko vestičko povzeto po hrvaških medijih, da Pahor na njihove stroške uživa na Brionih. Ultra in nakupovanje v Milanu sta v primerjavi s tem dopustovanjem prava malenkost.

 

Država Slovenija ni zasebna lastnina gospoda Pahorja, njegove stranke SD in njegovih koalicijskih partnerjev kot tudi ni zasebna lastnina opozicijskih kričačev z Janezom Janšo na čelu. Država Slovenija je še vedno lastnina slovenskih državljank in državljanov in tisti, ki tega še danes ne vidijo in ne razumejo, bodo v kratkem imeli priložnost to tudi spoznati in le želimo si lahko, da bodo sporočila tudi še pravočasno prav razumeli. Če temu ne bo tako, potem nam vsem ne bo mogel nihče več pomagati in tudi potrebe za pomoč več ne bo, ker nas bo vse skupaj odpihnilo na smetišče zgodovine in za nami bo ostal le grenak spomin našim zanamcem.

 

Dragi predsednik vlade g. Pahor, dobro se odpočij, ker prihajajo težki časi. Ne le za tvoje osiromašene in brezpravne državljane, ki dopuste preživljajo doma ob preklinjanju usodnih razmer v katerih so se, tudi po tvoji zaslugi, znašli, temveč tudi zate in za tvoje vladne, politične, kapitalske in finančne prijatelje ter  partnerje doma ter izven meja deželice.

Novice.Dnevnik.si

sobota, 24.07.2010  

Borut Pahor: Postali smo zrelejši za občutenje vojnih ali povojnih tragedij

Ljubljana - Kadarkoli smo priče novim razkritjem vojnih ali povojnih tragedij, smo bolj moralno šokirani, kar kaže na to, da dozorevamo kot narod, je po poklonu žrtvam povojnih pobojev v Barbara rovu in žrtvam nacizma v Starem Piskru v Celju dejal premier Borut Pahor. Ljubljanski nadškof Anton Stres je poudaril sočutje, ki ga dolgujemo žrtvam pobojev.

»Slovenci smo s tem, ko smo postajali zrelejši kot narod in država, postali zrelejši tudi za občutenje tragedij, ki so se dogajale med drugo svetovno vojno in po njej," je v izjavi po poklonu žrtvam v Starem Piskru in v Hudi jami dejal Pahor.   ………………………….

           

Fotografija: Dnevnik

_______________

V primerih, ko se predsednik vlade ter največje pozicijske stranke in šef največje cerkvene organizacije ( RKC ) v državi spravita skupaj med rjuhe, se državljankam in državljanom praviloma ne piše posebej dobro. Pahor je kot kaže v prazno izstrelil že vse ideološko demagoške naboje po katerih je njega in njegovo stranko SD doslej poznala slovenska javnost in se je zatekel k preizkušenim in do sedaj uspešnim trikom temelječim na stari in za politike koristni zgodovinski razdvojenosti Slovenk in Slovencev. Naj Bog živi novo spravo s Pahorjem in Stresom na čelu!

V čem se torej sedaj še razlikujeta politično ideološki platformi Pahorja in njegove SD od Janše in njegove SDS ? Vedno bolj ju je mogoče zaznavati kot politično ideološka enojajčna dvojčka s to veliko razliko, da se Janša pred javnostjo ne pretvarja in se ne kaže v drugačni podobi kot v resnici je. Tega pa za Pahorja seveda ni mogoče trditi. Na oblast je prišel kot relativno konzervativen levičar, da bi v svojem desničarstvu v zelo kratkem času Janšo za daleč presegel.

Civilizacijsko dejanje je poklon vsem žrtvam medvojnih in povojnih nesrečnih dogodkov in slovenskega bratomornega  klanja, le nekam hudo pozno se je Pahor tega spomnil. In sedaj, ko je tako veličastno opravil in se spravil z vsemi mrtvimi izpred šestdeset in več let, bi bilo prav, da se še vsaj malo posveti več sto tisočim živim, ki živijo na robu revščine in socialnega brezupa. Z njimi pa bo sprava malo težja in še na kako veliko in učinkovito pomoč svojega kolega Stresa ne more pretirano računati.

Prav ima Pahor, ko pravi, da smo postali zrelejši za občutenje vojnih in povojnih grozot. Postajamo pa tudi zrelejši za občutenje današnjih  političnih ter socialnih grozot, ki nam jih dnevno uprizarja Pahorjeva koalicijska oblast ter elite, ko jo podpirajo in s katerimi se ne bo dalo opraviti s položitvijo kakšnega šopka rož in prižigom kakšne svečke. Z mrtvimi izpred več kot pol stoletja se da manipulirati in se jih izrabljati za politično ideološke cilje ter ohranjanje razdvojenosti slovenske družbe, kar že dvajset let uspešno počneta slovenska politika in največja slovenska verska združba. Z živimi in vedno bolj lačnimi ter socialno obupanimi pa bo to veliko težje in brez morebitnega hudega državnega nasilja skoraj nemogoče. To Pahor seveda dobro ve in tudi tu je verjetno razlog, da sedaj išče tihe zaveznike pri šefih RKC, pri desničarskih kapitalsko finančnih lobijih v Evropi in svetu ter svojih koalicijskih partnerjih, ki bi se jih v normalnih razmerah v vsaki normalni državi kar najhitreje znebili in jih odslovili. Ker pa Slovenija ni in nikoli še ni bila »normalna« država, so seveda takšne oblastne bratovščine in zavezništva nujna, če se želiš kljub evidentnim neuspehom svojega vladanja obdržati na oblasti ter lobijem, ki so ti prevzem oblasti omogočili in zunanjim prijateljem izpolniti obljube, ki si jih dal, ko na oblasti še nisi bil.

Našemu dragemu predsedniku vlade bi kazalo sporočiti, da smo državljani zelo moralno šokirani tudi, ko poslušamo njegove javne nastope in prebiramo zakone, ki jih sprejemajo poslanci njegove koalicije in še bolj pri prebiranju zakonov, ki naj bi šele prišli v parlament ali ko spremljamo delo vlade, ki jo vodi. In da smo državljani moralno šokirani tudi, ko spremljamo brezštevilne ter nikoli do konca razčiščene afere v katere so do vratu vpleteni njegovi partnerji v oblasti in niče nikoli zaradi tega ne čuti ne političnih in ne pravnih posledic.

Lepo je, da oba občutita neizmerno sočutje do strahot in grozot, ki so prizadele tisoče nesrečnih v vojni in povojni vihri. Vendar bi sedaj bil že čas, da bi to isto sočutje začela občutiti tudi nad nesrečnim življenjem več sto tisoč živih upokojencev od katerih jih veliko živi že krepko v revščini in veliko na samem pragu revščine. Živih brezposelnih ali pa še  zaposlenih, ki jim za njihovo delo nihče ne izplača plač in nesrečo njihovih družin ter nesrečo še veliko drugih skupin državljanov za katere v teh dvajsetih letih obstoja države še ni bilo časa poskrbeti, ker so pač politično kapitalske in finančne elite in RKC morale najprej poskrbeti zase in za svoje premoženje. Sedaj, ko pa bi morali poskrbeti za znosno življenje večine državljank in državljanov pa je zmanjkalo vsega in država se nam je začela sesuvati sama vase.

Spoštovana gospoda naj prihranita še kak šopek rož in kakšno svečo, da jo bosta lahko prižgala v spomin živim socialnim mrtvecem in slovenski pravni ter socialni državi.

Izraelski predsednik Šimon Peres na uradnem obisku v Sloveniji: "Nihče ne bi trpel, če mi ne bi trpeli"

Izraelski predsednik Šimon Peres na uradnem obisku v Sloveniji zagotovil, da bi morsko blokado Gaze lahko odpravili v petih minutah

______________

V čem se to razlikujejo posledice politike in ravnanj Miloševiča in Peresa in v čem sta si tako hudo različni usodi Kosova in Gaze, da enega razglasimo za balkanskega klavca in drugega sprejemamo z vsemi državniškimi častmi in vzvišenimi besedami ?

Kosovo:

                  

Gaza:

                          

Kje torej slovenski politiki vidijo to razliko ? Je smrt ali bolečina enih manj pomembna od smrti in bolečine drugih ? Si je mogoče slabo vest oprati s tem, da nekaj deset otrok s Kosova pripelješ v Slovenijo na morje in nekaj deset otrok iz Gaze na rehabilitacijo ?

Namesto protokolarnega kiča ob obisku Peresa v Sloveniji bi bilo veliko dejanje, če bi ga odpeljali v rehabilitacijski center, da bi se tam srečal s svojimi malimi žrtvami, se jim zazrl v njihove nesrečne oči in se jim opravičil za vse grozote, ki jim jih je s svojo politiko storil in jim uničil življenje. In ta človek je dobil Nobelovo nagrado za mir ? Res je že skrajni čas, da se začnemo resno spraševati v kakšnem svetu to živimo in kaj je narobe z našo vestjo.

Pa tudi prav nobene parade slabe vesti in sočustvovanja z mrtvimi in trpečimi otroci ter njihovimi nesrečnimi straši iz Gaze nismo doživeli na ljubljanskih ulicah ob obisku naše prestolnice enega od največjih krivcev za njihovo tragedijo.

Nekaj slikovnih podob naše EU kapitalistične sedanjosti si lahko ogledate na povezavi: http://www.informationclearinghouse.info/article25926.htm

Za pokušino le štiri zelo zgovorne fotografije:

 





             

To je naša EU sedanjost ! Zakaj EU ? Ker so to posledice požrešnega in brezkompromisnega hitenja za dobički družbe iz EU. Kakšna pa bo šele bodočnost pa si skoraj ne moremo predstavljati. Vsekakor zelo strašljiva. V to ni potrebno več dvomiti. In v to strašljivo bodočnost rojevamo naše otroke in vnuke ? Pa jim ves čas govorimo kako radi da jih imamo in kako jim želimo lepo življenje. Pa nič ne storimo, da bi jim to lepo življenje tudi zagotovili. Rojevamo jih v veliko nesrečo in trpljenje.
Res jih imamo zelo radi!!!

Koliko odgovornih bo svetohlinska EU poslala v zapor do konca njihovih dni ? Kolikšne globe bo EU naložila naftni družbi BP in državi iz katere izhaja ? Vse posledice tega zločina proti človeštvu in naravi bomo plačali sami in še nekaj generacij naših dragih in ljubečih potomcev.

Namesto lepih rožic nam bodo vnuki na naše grobove jutri polagali svoje obtožbe za njihovo trpljenje.

Priporočam v branje:

Novice.Dnevnik.si

Naša svetovna vojna

Kolumne - sobota, 17.07.2010 Tekst: Tomaž Mastnak

S spletne strani SNS:

Zmago Jelinčič Plemeniti

Vodja Poslanske skupine SNS

 

V Ljubljani, 08. julij 2010

 

Dr. Pavel Gantar

Predsednik

Državnega zbora

 

 

Zadeva: Pisno poslansko pobudo

 

 

V skladu z 240. in 248. členom Poslovnika Državnega zbora vam posredujem pisno poslansko pobudo v zvezi s Parado ponosa, ki jo naslavljam na Vlado Republike Slovenije.

 

 

S spoštovanjem!

 

 

                                                                        Zmago Jelinčič Plemeniti, mr. ph.

 

                                                                                Vodja Poslanske skupine SNS

 

V prilogi:

- pisna poslanska pobuda

 

 

PISNO POSLANSKO POBUDO VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE

 

 

Ob »Paradi ponosa« po ljubljanskih ulicah smo v Poslanski skupini Slovenske  nacionalne stranke razmišljali o tem, da določene, specifično usmerjene skupine nimajo možnosti proklamiranja svojega ponosa, zato predlagamo naj Vlada Republike Slovenije ob organizacijski pomoči Ministrstva za notranje zadeve, pripravi parado ponosa pastirjev z ovcami oziroma kozami. Znano je, da se pri nekaterih pastirjih, dalj časa odmaknjenih od stalnih naselbin, razvije poseben, ljubezenski odnos med pastirjem in ovco oziroma pastirjem in kozo.

 

Prepričani smo, da imajo tudi ti ljudje pravico izkazati svoj ljubezenski odnos do svojih izbranih. Tako kot na »Paradi ponosa«  naj bi na tej paradi sodelovali tudi predstavniki drugih držav, še posebej tistih, kjer je ovčereja in kozjereja bolj razvita kot v Sloveniji.

 

Da ne bi prišlo do kršenja pred zakonom oziroma kakršne koli diskriminacije do take parade, na kar bi vsekakor opozorila varuhinja človekovih pravic, gospa Zdenka Čebašek Travnik, predlagamo, da za varnost pri organizaciji take parade tudi tokrat poskrbi Ministrstvo za notranje zadeve, pred mestno hišo pa naj se zagotovi govore istih predstavnikov, kot so bili govorniki na »Paradi ponosa«.

 

 

 

                                                                      Zmago Jelinčič Plemeniti, mr. ph.

 

                                                                         Vodja Poslanske skupine SNS

____________

Potrebuje to kakšen komentar ? Očitno norčevanje iz institucije Državnega zbora in njegovega predsednika ter spolno drugače usmerjenih. Bo država vložila proti avtorju te uradne neumnosti kazensko ovadbo kot jo je avtor gornjega primitivnega zapisa vložil proti novomeškemu režiserju ? Skoraj zagotovo se ne bo dogodilo nič takega. Ker Slovenija pač ne funkcionira kot neka sodobna pravna in civilizirana ter evropsko usmerjena družba slovenskega naroda temveč kot ostanek nekega že skoraj izginulega slovanskega plemena, ki se je pač slučajno še v malem ohranilo pod Alpami in na severnem obronku Panonske nižine. Tako kot to počnemo danes smo to vedno v naši znani zgodovini počeli ter ravnali z lastnimi ljudmi in tako se nam je na koncu vedno tudi vračalo.

Imamo sicer nekaj podobnega državi, izgubili pa smo skoraj vse civilizacijske vrednote, uvedli smo izkoriščanje človeka po človeku, ki v nekaterih primerih meji celo že na suženjske odnose, pravo je postalo orodje v rokah finančno gospodarskih in političnih elit za nezaslišano izkoriščanje ljudi, psihični, ekonomski in kulturni teror nad lastnimi državljani, kraja, laž, zavajanje, manipulacija, primitivnost v medsebojnih odnosih, neobčutljivost za težave in nujne življenjske potrebe lastnih državljank in državljanov so postali stalnica v funkcioniranju slovenske družbe. 

Vsakdo se lahko javno norčuje iz vsakega. Bolj primitivno in necivilizacijsko je to norčevanjem, večji odmev in več privržencev dobi v javnosti. Danes sicer vse to počnemo še na verbalni ravni in to v "imenu lažne in potvorjene demokratičnosti" dovoljujemo ter sprejemamo. Iz ne tako oddaljene zgodovine pa vemo, da se vse to lahko kaj hitro sprevrže v fizično nasilje in teror, kar pa bo potem zelo težko kontrolirati in obvladovati.

Pri vsaki tovrstni kritiki pa je vendarle potrebno biti tudi korekten do avtorjev tega in podobnih neokusnosti ter nevarnih izzivanj pravnega reda in temeljnih načel univerzalnih človekovih pravic. Saj v resnici s temi početji ne odstopajo veliko od početij uradnih institucij ali nekaterih civilnih združb, ki prav tako s svojimi nepremišljenimi izleti v tvegana področja urejanja medsebojnih odnosov v slovenski družbi povzročajo ugodna ozračja za ustvarjanje nestrpnosti, raznih medsebojnih delitev, vedno manj prikritega sovraštva, vedno bolj vidnega ekonomskega in kulturnega izključevanja ter drugih družbenih negativnosti. 

Vedno več preprostih ljudi se sprašuje kje se bo vse to ustavilo in kakšne bodo posledice ? Vse ima svoj začetek in ima svoj konec. Ne bo se dolgo dalo več izgovarjati na svetovno krizo in recesijo, na posledice nesrečne slovenske tranzicije, na posledice druge svetovne vojne, na posledice komunistične revolucije in obdobje socializma ter rajnke Jugoslavije, ker nezadržno prihaja čas, ko bomo morali državljani in državljanke te države prevzeti kolektivno in posamično odgovornost za razmere v katere smo pripeljali družbo te mlade države Slovenije.

Ne le ljubezen tudi domoljubje, državljanski ponos, demokratični odnosi v družbi, odnos do kulture in lastne politike gredo skozi želodec.

Nadškof Stres in mufti Grabus sta se skupaj zavzela za zakonodajo: Muslimani in katoliki za ideal klasične družine

Nadškof Stres in mufti Grabus sta se skupaj zavzela za zakonodajo, v kateri naj bosta družina in zakonska zveza definirani le kot skupnost moža, žene in otroka

Slovenija - sobota, 03.07.2010 Tekst: Ranka Ivelja

Ljubljana - Ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres in ljubljanski mufti Nedžad Grabus sta se včeraj prvič v zgodovini obeh verskih skupnosti skupaj zavzela za zakonodajo, v kateri bi zakonsko zvezo in družino definirali (le) kot skupnost moža, žene in otrok. V imenu vernikov obeh skupnosti sta odgovorne v državi pred drugo obravnavo družinskega zakonika pozvala, naj pravno zaščitita tako pojmovano družino in zakonsko zvezo.

__________________

Brez mene prosim spoštovana gospoda.

Do danes sem imel do vprašanja »družine«  kot jo določa predlog novega Družinskega zakonika, ki je v postopku sprejemanja v Državnem zboru precej nevtralno stališče. Imam osebno sicer nekaj pomislekov okrog določenih rešitev, ki jih prinaša oziroma, ki naj bi jih s sprejemom prinesel nov zakon, vendar jih javno nisem izražal in se tako v tej razpravi nisem opredeljeval ne za ZA in ne za PROTI.

Moji osebni pomisleki na ustreznost rešitev se predvsem nanašajo na izenačitev istospolne »družine« z družino moža in žene, na možnost posvojitve otrok v istospolnih družinah ter na določila, ki govorijo o fizičnem kaznovanju otrok. Sam bi ta navedena področja skušal rešiti na malo drugačen način in z malce drugačnimi pravnimi formulacijami v samem zakonu in bi dosegel zelo podoben učinek sedaj predvidenemu. S takšno rešitvijo verjetno ne bi bila zadovoljna nobena od sedaj tako hudo sprtih strani in to bi mi le potrjevalo, da je takšna rešitev v tem času edino možna ter sprejemljiva. Sedaj pač je kar je.

Bolj kot te rešitve v predlogu zakona pa me motijo agresivni načini zagovarjanja tako pristašev kot nasprotnikov novih zakonskih rešitev. Med njimi glede tega pravzaprav ni nobene razlike in oboji so se mi povzpeli že krepko preko glave. Njihovo merjenje moči ter razkazovanje ideoloških, svetovnonazorskih, oblastnih, spolnih in še kakšnih mišic se mi je v zadnjem času že krepko priskutilo.

Na eni strani medijsko javno podprte uradne in neuradne razprave o sodobnosti in nujnosti sprejema predlaganih rešitev ter o njihovi civilizacijski nujnosti na katerih klatijo take, da se primeš za glavo in na drugi strani krepko neokusno in izzivajoče razkazovanje svoje spolne usmerjenosti na raznih paradah, javnih poljubljanjih in otipavanjih pred TV kamerami in občinstvom na ulicah ali drugih javnih mestih ter še kopica drugih podobnih vidnih dokazovanjih, da je nekdo gej ali lezbijka in kot da je to neka posebna vrednota.

Kot da teh neokusnih neumnosti še ne bi bilo dovolj, sta se sedaj v to godljo spustila še šefa dveh največjih verskih skupnosti v Sloveniji. In tudi to me niti pretirano ne bi motilo, če bi se ta dva gospoda v imenu svojih verskih skupnosti zavzemala za družine, ki spadajo in se prištevajo v katoliško ali muslimansko občestvo ter spoštujejo zapovedane zakonitosti in doktrine življenja ter obnašanja v posamezni verski skupnosti. Vendar sta gospoda prestopila prag, ki ločuje ločenost države od verskih skupnosti in bi rada urejala vse družine živeče v državi ne glede ali pripadajo kakšni verski skupnosti ali prav nobeni. Oba imata seveda pravico svojim ovčicam zapovedovati kako morajo kot katoličani ali muslimani živeti in se obnašati. Nimata pa pravice tega zapovedovati meni in podobnim, ki z nobeno od verskih skupnosti nimamo nič. Tukaj sta sedaj slovenska kompromisarka in nenačelna politika ter popolnoma enaka oblast ne glede na barvo na zelo hudi preizkušnji.

Za konec pa še moj dobronamerni nasvet oblastnim in političnim elitam te države.. Dajte ta zakon za določen čas na led in ne povzročajte med ljudmi še dodatnih razkolov ter sovraštva. Ker se mi vedno bolj dozdeva, da v danih razmerah ali ne veste kaj delate in kakšne morebitne posledice izzivate ali pa vse to počnete namenoma z nekimi točno pričakovanimi cilji. Eno in drugo je zelo nevarno ter ima lahko za slovensko družbo zelo škodljive posledice.

Malo več družbene odgovornosti prosim.

__________

Dodano: 05.07.2010

Sodba Evropskega sodišča

 

 

Evropsko sodišče za človekove pravice je razsodilo, da je odločitev za ureditev zakonske zveze med istospolnimi partnerji v pristojnosti držav. S tem je ovrglo demagogijo slovenske vladajoče koalicije, ki nasprotnike predlaganega družinskega zakonika izenačuje s skrajneži in homofobijo.

 

Evropsko sodišče za človekove pravice 24. junija razsodilo o tožbi istospolnega para proti Avstriji, ker jima ne omogoči poroke. Horst Mihael Schalk in Johann Franz Kopf z Dunaja sta v tožbi zatrjevala, da jima je zaradi tega, ker ne moreta skleniti istospolne zakonske zveze, kratena pravica do zakonske zveze in spoštovanja zasebnega življenja. Nista se pritoževala nad tem, da jima pravni red ne bi priznaval nekaterih pravic in privilegijev, ki jih priznava poročenim parom.

Evropsko sodišče ju je soglasno zavrnilo z mnenjem, da 12. člen konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ne zavezuje držav, da bi morale omogočiti možnost poroke tudi istospolnim parom: »Nacionalne oblasti so najbolj pristojne, da ocenijo razmere in se odzovejo na potrebe družbe na tem področju z domnevo, da ima poroka globoko zakoreninjene družbene in kulturne konotacije, ki se od družbe do družbe razlikujejo.«

Ob tem je sodišče navedlo, da je med 47 državami članicami Sveta EU v 21 veljajo zakoni, ki dovoljujejo sklenitev istospolnih civilnih partnerstev (med takimi je tudi Slovenija), v šestih državah pa so homoseksualne poroke mogoče (vključno z nedavno sprejetim zakonom na Islandiji jih je sedem)

Privlačnost radgonskega županskega fotelja !

 

Ali veliko samooklicanih in le malo res izbranih. Po informacijah, ki krožijo med občani moje občine Gornja Radgona se iz dneva v dan pojavlja več imen kandidatov za županski fotelj na jesenskih lokalnih volitvah. Nekateri so svojo kandidaturo že potrdili, nekateri jo še napovedujejo in drugi, ki bi sicer z velikim veseljem kandidirali, pa jih nobena lokalna politična stranka ali organizirana skupina občank in občanov ne želi za svojega kandidata.

 

Na tem forumu sem dva kandidata že predstavil. To sta kandidat stranke ZARES Stanko ROJKO iz Negove in Anton KAMPUŠ, sedanji župan, ki želi kandidirati še v tretje in je kandidat Pahorjeve SD.

 

Nekateri lokalni komentatorji napovedujejo »zanimive lokalne volitve« v občini Gornja Radgona. Ko pogledam imena tistih, ki svojo kandidaturo še napovedujejo in prištejem še imena tistih, ki se omenjajo kot tudi možni kandidati, potem v tem res ne vidim nič posebej »zanimivega« in je izid volitev že danes, ko volitve še niti razpisane niso, mogoče z veliko gotovostjo že napovedati.

 

Z nestrpnostjo čakamo na spletno objavo zapisnika zadnje 26. seje Občinskega sveta, ki je bila dne 28.06.2010 in, ki naj bi po mnenju tistih, ki so jo v živo spremljali, bila "zelo zanimiva". V čem se skriva ta »velika zanimivost« bomo lahko torej videli in prebrali, ko si bomo imeli priložnost ogledati in prebrati ta zapisnik. Če je tukaj mišljena večja nekritična napadalnost dovčerajšnjih »velikih prijateljev in zaveznikov« na župana Antona KAMPUŠA in njegovo dosedanje županovanje, potem v tem res ne vidim kake »velike zanimivosti« temveč prej nizek intelektualni in osebnostni moralni nivo tistih, ki so mu zadnja štiri leta peli slavo in se sončili v siju njegovih županskih uspehov, ki so si jih v javnosti pripisovali tudi sebi, čeprav so k temu bore malo pripomogli. Pravzaprav je potrebno zapisati, da so njegovi sedanji veliki kritiki, ki sedijo v Občinskem svetu prej zaslužni za vse tisto kar se bo v volilni kampanji dosedanjemu županu očitalo kot pomanjkljivosti njegovega iztekajočega županskega mandata.

 

Zapisal sem že v enem od svojih predhodnih prispevkov, da ne sodim med navijače sedanjega župana in da mu na volitvah svojega glasu ne bom poklonil iz enega samega preprostega razloga, ker sem nasprotnik kopičenja upravno oblastnih funkcij v eni osebi. Sedanji župan in najverjetnejši novi, Anton KAMPUŠ je tudi državnozborski poslanec in  že dosedanja praksa je pokazala, da to ni dobro. Vendar večina občank in občanov na to dvojnost gleda drugače in med ponujenim na jesenski volilni tržnici kaj veliko tudi ne bodo imeli na izbiro. Vsekakor bo Anton KAMPUŠ ne glede na  moj prejšnji očitek najboljša izbira za občino in njen razvoj. Le pri imenovanju podžupanov bi v novem mandatu lahko bil malo bolj izbirčen in zahteven ter manj preračunljiv in barantaški.

Svojo kandidaturo naj bi po pisanju ene od radgonskih spletnih strani potrdila tudi David ROŠKAR (SDS) in Nataša LORBER (SMS).

Na tej spletni strani pa lahko preberemo tudi napoved morebitnih kandidatur Ivana KAJDIČA kot kandidata stranke NSi, Zvonka GREDARJA kot kandidata DESUS-a in Leopolda VRBANČIČA, ki pa naj bi še iskal strankarsko bazo. Na zadnjih volitvah je bil kandidat SSN in dobil tako malo glasov, da se res lahko vprašamo kakšen smisel vidi v ponovni kandidaturi. Pravzaprav bi se po tem smislu morala vprašati tudi oba ostala kandidata, čeprav se je Ivan KAJDIČ na prejšnjih volitvah še kar dobro odrezal.

Kot morebitni kandidati za županski fotelj pa se na tej spletni strani omenjajo tudi Feliks PETEK, sedaj član Občinskega sveta, Andrej HUSAR, znan radgonski odvetnik, sedaj podžupan in na zadnjih volitvah kandidat Janševe SDS, ki pa se mu je v času od zadnjih volitev stranka odrekla. Omenja pa se tudi Matej IVANUŠA kot kandidata Jelinčičeve SNS, ki se je pred časom iz Radencev preselil v Gornjo Radgono. Pri tem avtor prispevka na tej spletni strani dopušča možnost še kakšnega kandidata kakšne manjše stranke.

Glede dileme ali obstaja verjetnost drugega kroga ali pa bo Anton KAMPUŠ izvoljen že v prvem krogu, je pri poplavi napovedanih kandidatov res težko predvideti. Drugi krog je seveda možen predvsem iz razloga morebitne slabše udeležbe volivcev na volitvah in zaradi zelo velike razpršenosti glasov v prvem krogu. Seveda je možno  tudi, da volivci prav zaradi množice kandidatov v katere nimajo zaupanja odločijo že v prvem krogu in izvolijo Antona KAMPUŠA za novega ( starega ) župana občine Gornja Radgona.

Tudi, če slučajno pride do drugega kroga, ne bo ta nič bolj zanimiv od prvega, ker bo Kampušev protikandidat tam le zaradi zakonskih določil in ne zaradi tega, ker bi lahko Kampuševo izvolitev kakor koli ogrožal. Glede samega kroga izvolitve župana torej vsekakor obstaja neznanka in dve možnosti. Ni pa neznanka kdo bo novi župan po jesenskih lokalnih volitvah.

VEČER

Datum: 19.06.2010

 

 

Kampuš si želi tretji županski mandat

                    

Anton Kampuš bo tudi na letošnjih jesenskih volitvah kandidiral za radgonskega župana.

Predsedstvo Socialnih demokratov iz Gornje Radgone je potrdilo 63-letnega Antona Kampuša kot kandidata za župana. Kampuš vodi radgonsko občino že drugi mandat, pred dvema letoma je bil izvoljen tudi v državni zbor. V obdobju od leta 2002 do leta 2007 je bil državni svetnik, pred letom 2002 pa je bil znan kot uspešen podjetnik in predsednik Območne obrtne zbornice Gornja Radgona.

Kot prioritetne naloge za prihodnji štiriletni mandat si je Kampuš zadal izgradnjo čistilne naprave, obnovo osnovne šole in gasilskih domov, še naprej si bo prizadeval iskati investitorje za radgonsko območje. "Glavni vzrok, da sem se odločil za ponovno kandidaturo, je v sodelavcih, s katerimi bi lahko tudi naslednja štiri leta dobro delali," je dejal sedanji radgonski župan, ki se zaveda, da bo na jesenskih lokalnih volitvah imel kar nekaj protikandidatov. "Želim si, da imajo tudi ostali kandidati, ki se bodo potegovali za mesto župana v Gornji Radgoni, vizijo in zastavljene cilje, kaj je potrebno narediti v občini," je dejal in dodal: "Ocenjujem, da smo v Gornji Radgoni dovolj iznajdljivi, da izrabimo vlogo svojega poslanca tudi v prihodnjih dveh letih. Lahko zagotovim, da imamo v državnem proračunu za leti 2010 in 2011 zagotovljenih 18 milijonov evrov sredstev. To pomeni, da bi bilo nespametno, če tega ne bi izkoristili."

Javnomnenjske raziskave so pokazale, da bi lahko Kampuš zmagal že v prvem krogu volitev za župana Gornje Radgone.

Miha Šoštarič

_______________

Lokalno politično življenje v Gornji Radgoni postaja vedno bolj zanimivo. Priznam, da sem verjel v modrost sedanjega župana in državnega poslanca Antona Kampuša in sem bil prepričan, da se za nov mandat ne bo več potegoval, ker oditi je potrebno takrat, ko si na višku. Kot kaže sem se hudo motil in Kampuš svoje enkratne priložnosti ne bo izrabil.

Res pa je, da je Kampušu javno mnenje v občini Gornja Radgona naklonjeno in obstaja velika verjetnost, da bi lahko bil izvoljen že v prvem krogu. Sam mu seveda svojega glasu ne bom poklonil in to iz enega samega razloga, ker sem trd zagovornik ločitve županske in poslanske funkcije, ki sta nezdružljivi in je takšna kombinacija združevanja politično - upravnih funkcij v eni osebi za demokratične odnose v družbi lahko zelo nevarna z dolgoročno hudimi negativnimi posledicami. Večina radgonskih volivcev pa seveda ne razmišlja tako in ima do tega problema manj trdo stališče ali pa ga sploh nima in svojo odločitev na volitvah temeljijo na drugih ter materialno bolj oprijemljivih predpostavkah.

Na področju uspešnosti vodenja občine Gornja Radgona sedanjemu županu Kampušu seveda ni mogoče veliko očitati. Vsaj v tistem delu, ki "se vidi" ne. Problem bi lahko nastal, če bi slučajno kdo po nerodnosti zadel v kakšna vrata kakšne občinske omare in bi začeli iz nje padati tam skriti okostnjaki. Nekaj tega se vsekakor že kaže in Kampušu bi v volilni kampanji lahko najbolj škodovali prav dosedanji njegovi "največji pristaši in navijači", ki so si v senci dveh njegovih županskih mandatov kar udobno postlali in se politično, statusno ter materialno okrepili.

Nekaj lahko že skoraj z gotovostjo danes napovemo, da po volitvah vseh današnjih "trdnih prijateljstev in zavezništev" kot smo jim sedaj priča, več ne bo. Katera pa bodo nova in kako trdna bodo pa bomo šele videli.

Ob napovedani množici kandidatov za radgonskega župana Kampušu niti ne bo tako težko zmagati in to verjetno res že v prvem krogu. Lokalna radgonska politika se je torej ponovno začela prebujati in je v preteklosti mnogokrat znala poskrbeti za za prav nepričakovana presenečenja. Se bo tokrat izneverila svoji tradiciji ?

OBČINA GORNJA RADGONA

OBČINSKI SVET

 

Član občinskega sveta, gospod Mitja Ficko, je na 25. redni seji Občinskega sveta Občine Gornja Radgona, dne 26.4.2010 podal naslednjo pobudo in vprašanje:

 

»Spoštovani, večje število občanov naše občine me je opozorilo, da iz evidenc, ki so javno dostopne, to je sodnega registra in AJPES-a izhaja, da je Dom starejših občanov Gornja Radgona dokapitaliziral Zavod krovni podjetniški inkubator, s sedežem Mestni trg 18 v Slovenskih Konjicah v višini 20.800 EUR ter s tem postal solastnik tega zavoda, kar tudi izhaja iz Listine o spremembi akta o ustanovitvi (listina priloga št. 1) ter tudi iz zgodovinskega izpisa iz sodnega registra (listina priloga št. 2). Zanimivo je, da iz 27. člena Pogodbe o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo Doma starejših občanov Gornja Radgona, izhaja, da lahko direktor, to je g. Marjan Žula, prosto sklepa posle do višine 20.864 EUR (listina priloga št. 3).

 

Občani naše občine pa so me tudi opozorili, da iz Poslovnega in finančnega poročila za družbo Panonica Energetika d.o.o. za leto 2009 (listina priloga št. 4) izhaja, da je Zavod krovni podjetniški inkubator iz Slovenskih Konjic dokapitaliziral družbo Panonica Energetika d.o.o., katere večinski lastnik je Panonica Zadruga z.b.o. ki jo pa vodi sin direktorja Doma starejših občanov Gornja Radgona, to je g. Marko Žula, in sicer v višini 135.000 EUR.

 

Gospoda župana in direktorja občinske uprave sprašujem, kako si lahko direktor Doma starejših občanov Gornja Radgona »privošči« vlaganje javnih finančnih sredstev v dokapitalizacijo neke firme, čeprav je Dom starejših občanov posloval negativno, in sicer iz podatkovnih baz AJPES-a za leto 2008 izhaja, da je OSO-GR posloval z izgubo v višini 125.343 EUR (listina priloga št. 5), predvsem pa nam je vsem znano dejstvo, da je drugi solastnik DSO-GR, to je družba Stavbar gradnje d.o.o. v postopku prisilne poravnave in je iz tega vidika početje g. Marjana Žule še izraziteje negospodarno.

 

 Prav tako sem bil opozorjen s strani velikega števila občanov, da je ga. Edita Gošnik, ki je direktorica Zavoda iz Slovenskih Konjic hkrati tudi solastnik družbe Finančni biro d.n.o. Gošnik&Co, naložbeno zavarovalno zastopanje, iz Slovenskih Konjic (listina priloga št. 6), katere soustanovitelj pa je tudi Marko Žula.

 

Navedeno enostavno pomeni, da je Marjan Žula vložil javna finančna sredstva iz OSO-GR v že imenovani zavod iz Slovenskih Konjic, v tem zavodu pa je direktorica imenovana ga. Edita Gošnik, s katero skupaj pa je sin Marjana Žule, to je Marko Žula soustanovil drugo podjetje, to je Finančni biro d.n.o. Gošnik&Co prav tako s sedežem v Slovenskih Konjicah, firma pa se je prvotno imenovala Gošnik & Žula, podjetje za finančno in premoženjsko svetovanje d.n.o .

 

A se vam spoštovani prisotni ne zdi, da gre v tovrstnem početju za domnevno pretakanje javno finančnih sredstev iz DSO-GR v zasebne namene in ali temu z drugimi besedami ne rečemo klientelizem, ki zgleda, da je nad pravom in pravico. Kakor je znano vsem svetnikom do sedaj še nismo nikoli obravnavali finančnega poslovanja OSO-GR, čeprav bi ga skladno z veljavno zakonodajo že zdavnaj morali, glede na uradne podatke iz poslovanja za leto 2008 pa izhaja, da OSO-GR posluje z izgubo v višini 125.343 EUR in me zanima ali bo direktor Marjan Žula zaradi tega tudi predložil sanacijski načrt družbe oz. ali ga že pripravlja, saj je situacija dokaj resna, ker ne gre za »malo« izgubo.

 

Župana g. Kampuša in. direktorja občinske uprave g. Kujundžiča sprašujem ali je v kontaktu z Marjanom Žulo glede pripravljanja sanacijskega načrta za OSO-GR zaradi pokrivanja izgube, saj se v nasprotnem primeru lahko verjetno zgodi marsikaj.

 

Dalje postavljam vprašanje kakšno je stališče občine do prikazanega načina poslovanja g. Marjana Žule, ko le-ta javna fll1ančna sredstva iz OSO-GR, kljub izkazani izgubi kanalizira v druge prej navedene pravne osebe? Ali ima občina res toliko viška denarja, da se lahko nekdo tako igra z javnimi finančnimi sredstvi?

 

Dalje postavljam vprašanje, kdaj bo skladno z veljavno zakonodajo občinski svet obravnaval finančno poslovanje OSO-GR za leto 2008 in leto 2009, saj bi to že zdavnaj moral? Prav tako me zanima, ker je družba Stavbar d.d. iz Maribora že v postopku prisilne poravnave, kar predvidoma posledično pomeni tudi odprodajo nepotrebnih finančnih sredstev, kar za Stavbar prav gotovo predstavlja naložba v Dom starejših občanov Gornja Radgona.

 

Torej župan sprašujem vas tudi kdo, če sploh kdo, ker niso do sedaj bila predložena še nobena poročila, še sploh nadzira poslovanje Doma starejših občanov Gornja Radgona, ter kakšni so plani občine v primeru odprodaje poslovnega deleža Stavbarja, do česa bo v najkrajšem času prišlo v primeru stečaja Stavbarja ? Zahtevam skladno z določili Poslovnika občinskega sveta, da se vprašanje skupaj z vsemi prilogami objavi v zapisniku te seje.«

 

Župan odgovarja:

 

Družba Dom starejših občanov Gornja Radgona d.o.o. je v poslovnem letu 2009 poslovala z

dobičkom v višini 76.183,00 EUR. Celotni dobiček je namenjen pokrivanju izgube iz

prejšnjih let.

 

Ravnanje direktorja družbe g. Marjana Žule, ki je brez vednosti in soglasja skupščine družbe dne 26. 10. 2009 podpisal listino o spremembi akta o ustanovitvi Zavoda krovni podjetniški inkubator Slovenske Konjice, na podlagi katere je Dom starejših občanov postal ustanovitelj zavoda je sporno, saj je Dom starejših občanov Gornja Radgona zavodu vplačal za njegovo delovanje 20.800.00 EUR.

 

Zaradi pravne razjasnitve ravnanja direktorja Doma starejših občanov Gornja Radgona, ki je pri zastopanju družbe omejen, da sklepa posle in pogodbe do višine 5.000.000,00 SIT

(20.800,00 EUR), smo zaprosili ustrezno institucijo, da nam glede na navedeno ravnanje poda pravno razlago. Šele potem bomo lahko podali dokončen odgovor na zastavljeno vprašanje.

Na ostala vprašanja, ki se nanašajo na poslovni delež družbe Stavbar, pa bo možno odgovoriti šele po končanem postopku prisilne poravnave.

Navedena pisna pobuda in vprašanje skupaj z vsemi prilogami, ki jih je predal gospod Mitja Ficko, je v celoti priloga tega odgovora. Ta odgovor pa je skupaj z vsemi prilogami del gradiva za sejo občinskega sveta, ki je kot predloženo gradivo v skladu s poslovnikom

občinskega sveta priloga zapisnika seje občinskega sveta.

 

Priloge ( zelo zanimive ):

 

LISTINA O SPREMEMBI AKTA O USTANOVITV ZAVODA KROVNI PODJETNiŠKI INKUBATOR

 

s to listino se spremeni listina o spremembi akta o ustanovitvi zavoda z dne 5.5.2009, ki jo je skleni) ustanovitelj Dejan Slemer, Gradiška 690,220 I Zgornja Kungota.

s to listino se spremenijo ustanovitelji zavoda in določi obveznost vplačila sredstev novih

ustanoviteljev za delovanje zavoda ter določi sprememba sestave organov zavoda.

 

(1) Ustanovitelji Zavoda Krovni podjetniški inkubator, s sedežem Mestni trg 18,3210 Slovenske Konjice (v nadaljnjem besedilu: zavod) so:

 

1. Dejan Šlemer, s stalnim prebivališčem Gradiška 690, 2201 Zgornja Kungota, EMŠO:

0102976500447;

2. Dom starejših občanov Gornja Radgona d.o.o., s sedežem Trate 40,9250 Gornja Radgona, matična številka: 2196620000, davčna številka S134295160 (v nadaljnjem besedilu: OSO-GR d.o.o.;

3. PRO-EVIDENCA, d.o.o., Gregorčičeva ulica 27A, 9000 Murska Sobota, matična številka:

3550362000, davčna številka 60630841.

(2) Ustanovitelja pod zaporedno številko 2. in 3. prejšnjega odstavka tega člena, vstopita v zavod z dnem sprejetia tega akta.

 

___________________

 

 

Aktivnosti v družbi PANONICA ENERGETIKA D.O.O. V LETU 2009

 

2.2. DOKAPITALIZACIJA

November 2009: Panonica zadruga z.b.o. je dokapitalizirala družbo PANONICA ENERGETIKA d.o.o. s 120.000€.

 

November 2009: Zavod Krovni podjetniški inkubator je dokapitaliziral družbo PANONICA ENERGETIKA d.o.o. s stvarnim vložkom v obliki zemljišča v vrednosti 114.920€ (ocenjena vrednost od sodnega cenilca)

 

2.3. LASTNIŠKA STRUKTURA

 

Do dokapitalizacije s strani Zavoda Krovni podjetniški inkubator v mesecu novembru 2009, je bil 100% lastnik družbe PANONICA ENERGETIKA d.o.o. Panonica zadruga z.b.o. Po dokapitalizaciji sta sedaj lastnika dva in sicer: Panonica zadruga z.b.o. s 200.000€ in s 59,7% deležem in Zavod Krovni podjetniški inkubator s 135.000€ in s 40,3% deležem.

 

Finančni izkaz:

 

ČISTA IZGUBA OBR. OBDOBJA ZNAŠA : 79.256 evrov

 

________________

 

 

Pogodbo o ustanovitvi d.n.o. so podpisali:

 

1. GOŠNIK GORAN, rojen 23.08.1980, v Mariboru, državljan Republike Slovenije,

stanujoč v Tepanju 129, 3210 Slovenske Konjice, EMŠO:2308980500359, po poklicu

strojni tehnik kot družbenik

2. GOŠNIK EDITA rojena 05.01.1979, v Mariboru, državljanka Republike Slovenije,

stanujoč v Tepanju 129, 3210 Slovenske Konjice, EMŠO: 0501979505344, po

poklicu univ. dipl. pravnica kot drulbenica

3. ŽULA MARKO rojen 24.07.1976, v Mariboro, državljan Republike Slovenije,

stanujoč v Gornji Radgoni, Prežihova II, 9250 Gornja Radgona, EMŠO:

2407976500172, po poklicu univ. dipl. pravnikkot družbenik

 

Firma družbe je: FINANČNI BIRO d.n,o,. GOŠNIK & CO., naložbeno zavarovalno zastopanje

_____________

 

In zanimiva radgonska zgodba ima seveda svojo zgodovino ter še svoje nadaljevanje:

 

Član občinskega sveta, gospod Mitja Ficko, je na 25. redni seji Občinskega sveta Občine Gornja Radgona, dne 26.4.2010 podal naslednjo pobudo in predlog:

 

»Spoštovani, številni občani naše občine so me po ogledu zadnje seje občinskega sveta

opozorili na nekorektno in zavajajočo izvajanje g. Marjana Žule v vezi postopka

»privatizacije« Zadruge Panonica z.b.o., glede katerega dajem pobudo, kot sledi:

 

1. Očitek g. Žule, da naj bi jaz sam sproduciral obravnavanje postopka privatizacije s strani policije, državnega tožilstva, občinskega sveta, krajevne skupnosti, nadzornega odbora so lažnive ter pomenijo podlo podtikanje s strani g. Žule. G. Žula moram vas opozoriti ter spomniti, da sem kot občinski svetnik dolžan ravnati v korist občine ter sem iz razloga, ker me je veliko število občanov opozorilo na sporni prenos lastništva nepremičnega premoženja v lasti Krajevne skupnosti na zadrugo Panonico, bil primoran, kot predsednik Sveta KS Gornja Radgona, o nadaljnjem ravnanju KS ter dodatnih pojasnilih obvestiti tako župana, kot direktorja občinske uprave, kot predsednika Statutarno pravne komisije.

 

To sem storil 2 x, in sicer z dopisoma z dne 24.11.2008 (listina priloga št. 1) in z dne

13.01.2009 (listina priloga št. 2). Na noben dopis nisem prejel nobenega odgovora, kar je

situacijo še dodatno »zamegljevalo«.

 

2. Izključno iz razloga, ker sem poskušal predmetno situacijo razrešiti v dobrobit KS, so mi bile s strani vodstva Zadruge Panonica, in sicer s strani g. Marka Žule, ki je sin občinskega svetnika Marjana Žule, izrečene grožnje zoper moje življenje in telo ter moje

družine. Ker se mi je v sodnem postopku Marko Žula za svoje izrečene besede opravičil,

sem posledično umaknil obtožni predlog zoper njega (listina priloga št. 3).

 

3. Navedbe g. Žule so v celoti zavajajoče in zlonamerno lažnive, ko zgolj navaja, da

Zadruga Panonica ni ravnala protizakonito. Namreč izrecno je protipravnost ravnanja s

strani Zadruge Panonica ugotovljena tako s strani pravnega eksperta prof. dr. Šimeta Ivanjka, kakor tudi s strani državnega tožilstva. Tako dr. Ivanjko v svojem Strokovnem

pravnem mnenju z dne 30.11.2009 na str. 5 pod točko 4 - Sklepno mnenje navaja,

citiram: »Na podlagi navedenega ugotavljam, da omenjena transakcija ni bila opravljena

v skladu z zakonom in statutom Občine Gornja Radgona in da je razpolagalni pravni

posel formalno pravno ničen ni pa ničen zavezovalni posel.

Ker pa je vložitev omenjenega premoženja vpisana v zemljiško knjigo in v sodni register, je sicer možno s tožbo ugotavljati ničnost omenjene transakcije in z izbrisno tožbo poskušati doseči izbris vknjižbe;« konec citata (listina št. 4, nahaja se na sedežu NO). Vsakemu pravniku so prebrane besede jasne ter lahko pomenijo samo to, da je omenjeni posel protizakonit ter je izpodbojen, tudi še danes za vsakega, ki izkaže pravni interes.

 

Tudi iz Sklepa Okrožnega državnega tožilstva iz Murske Sobote z dne 15.03.2010, in

sicer iz obrazložitve na str. 3 in 4 izrecno izhaja protipravnost ravnanja zadruge Panonice,

citiram: »Upravni odbor je namreč s tem, ko je odločil o končanju vpisovanja deležev,

prestopil meje svojih pravic, saj je kršil določila 4. in 16. člena pravil zadruge KKS in

istočasno določila Zakona o zadrugah ter s tako odločitvijo posegel v pristojnosti občnega zbora zadruge, kot najvišjega organa zadruge«, konec citata. Vsakemu pravniku je jasno, da zapisano s strani tožilstva pomeni, da je Panonica zadruga civilno odškodninsko odgovorna, zaradi protipravnega citiranega ravnanja, kar pomeni, da lahko vsakdo, ki je bil investitor v kabelski sistem, vpiše zadružne deleže, ki mu pripadajo.

 

Navedeno g. Žula, lahko zgolj pomeni, da ste glede na dejstvo, da ste učitelj, lahko samo slab pravnik ter niti v zadostni meri ne razumete pravnih pisanj ali pa zgolj zavajate občane kakor tudi svetnike ali pa imate slabe pravne tutorje. Prav tako je potrebno navesti, da je s stani direktorja občinske uprave g. Kujundžica nekorektno, ko v odgovoru na vprašanje g. Žule z dne 08.04.2010 zgolj navaja, da je tožilstvo zavrgla ovadbo, saj bi mu kot pravniku,

moglo in moralo biti znano, da je pravna odgovornost poleg kazenske lahko tudi civilna

oz. odškodninska, tožilstvo pa v obrazložitvi predmetnega sklepa ugotavlja prav to, torej

da je odgovornost zadruge Panonica v predmetnih poslih privatizacije kabelskega sistema

Gornja Radgona odškodninska.

 

Absolutno nesprejemljivo pa je zavajajoči govor g. Žule, ko v celoti zamolči ugotovitve

tožilstva iz sklepa na str. 5, citiram: »Je pa tukajšnje tožilstvo dne 15.03.2010 pod št. Kt

134/09-6 na pristojno Okrožno sodišče v Murski soboti zoper osumljena Marka Žulo in

Jožico Ravnikar vložilo zahtevo za preiskavo zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja

ali pravic po 1. Odstavku 244. člena Kazenskega zakonika (KZ)«, konec citata (listina

priloga št. 5), za kar je zagrožena zaporna kazen do 5 let. Torej kazenska odgovornost se

ugotavlja skladno z določili KZ ter navedeno pomeni, da tožilstvo in sodišče še zmeraj

vodita preiskovalni postopek zoper g. Marka Žulo in go. Jožico Ravnikar zaradi suma

storitve kaznivega dejanja zloraba položaja ali pravic, to je pa v celoti v že navedenem

odgovoru zamolčal tudi g. Kujundžic, čeprav imamo svetniki, kakor občani pravico

vedeti celotno resnico.

 

Pobuda, ki jo podajam gospodu županu ter občinski upravi je torej v tem, da občina

zavzame jasno stališče glede privatizacije kabelskega sistema, ter da ukrene vse, da bodo

občani predvsem pa svetniki imeli na razpolago celotno dokumentacijo in si bodo tako

lahko sami ustvarili celotno sliko ravnanj vseh akterjev v tej zgodbi, predvsem pa

zahtevam, da bo nesramnost, aroganca in predvsem pohlep tistih, ki porabijo večino

svojega časa za prikrivanje resnice ter delanja poslov z denarjem zadružnikov, tudi

kaznovana, sicer pa bodo imeli občani kmalu spet možnost na volitvah jasno povedati

kdo vse v tej zgodbi je nesramen, pohlepen, predvsem pa domnevno podvržen

klientelizmu ter korupciji.

 

Skladno z določili Poslovnika občinskega sveta zahtevam, da se ta pobuda skupaj z vsemi

prilogami objavi v zapisniku te seje, zahtevam pa tudi, da se tu zraven objavi tudi poročilo gospoda Ivanjka.«

 

Zanimiv je tudi odgovor Nadzornega odbora Občine Gornja Radgona, ki odgovarja precej živčno ter avtoritativno in strokovnega pravnega mnenja ne želi objaviti ter se sklicuje na avtorske pravice avtorja dr. Šimeta Ivanjka

Vseh prilog, ki jih posamezni akterji prilagajo ni mogoče objaviti, ker gre za obsežne dokumente in si jih lahko zainteresirani pogledajo na spletni strani Občine Gornja Radgona v gradivu za 26. sejo Občinskega sveta.

O te tej zloglasni Panonici ter zapletih v zvezi z njenim poslovanjem sem na tem forumu že pisal in kot kaže se zgodba še dolgo ne bo razjasnila in zaključila.

Večer: 17.06.2010

Stanko Rojko kandidat za župana

                          

 

Stanko Rojko bo za stranko Zares kandidrial za župana Gornje Radgone.

Stranka Zares je včeraj v Negovi predstavila 49-letnega domačina Stanka Rojka kot kandidata za župana občine Gornja Radgona. Kot je povedal predsednik občinskega odbora omenjene stranke Robert Žinkovič, so po dolgem razmisleku in številnih pogovorih h kandidaturi "nagovorili človeka, za katerega so prepričani, da ima vse lastnosti, ki jih potrebuje dober župan". Rojko, ki je v domačem kraju zelo aktiven, tudi v številnih društvih, sicer pa je zaposlen pri Zavodu za gozdove, je izpostavil, da je bila kandidatura nekakšen preblisk: "Samo enkrat, kot udari strela v drevo, tako je v mene udarila ena strela, zakaj ne bi počel še kaj drugega, kot pa se ukvarjal le z gozdovi...

____________

Volilni cirkus se torej začenja tudi v moji Gornji Radgoni. Veliko sreče dragi Stanko, ker jo boš res potreboval. In ne jemlji preveč resno tistega ljudskega pregovora o obujanju daleč prevelikih čevljev.

Prihaja torej čas, ko boš o sebi zvedel vse tisto česar do danes nisi vedel. Ni nujno, da bo to le slaba izkušnja. Dolgoročno gledano bo lahko zelo koristna in poučna. Le moško prenesti bo vse to treba in se dokazati.

Po volitvah pa si boš lahko ogledal koliko prijateljev in pripadnikov imaš v okolju posameznega volišča. Ne bodi razočaran, če jih bo manj kot si pričakoval. Ker razočarani ne bodo tudi tvoji strankarski šefi in kolegi, ki so s tvojo kandidaturo le izpolnili svojo strankarsko nalogo. V času volilne kampanje boš videl in ocenil koliko resno so v resnici tudi mislili.

Pa srečno na poti do županskega fotelja!

požareport.si

Sašo Hribar: Oddaja Nogometni studio je sranje! Blamaža Antona Guzeja

Bojan Požar, Ljubljana, 15.06.2010

 

Popularni televizijski in radijski voditelj odklonil sodelovanje v Jovanovičevi oddaji Nogometni studio, kjer naj bi bilo sporno tudi prikrito oglaševanje z otroki, oblečenimi v majice oglaševalcev

Popularni televizijski in radijski voditelj ter član programskega sveta RTV Slovenija Sašo Hribar je na današnji izredni seji sveta (namenjeni zapletom okoli izvolitve novega generalnega direktorja RTV Marka Fillija oziroma še vedno vršilca dolžnosti generalnega direktorija Antona Guzeja) obelodanil, da je zavrnil sodelovanje v aktualni oddaji Nogometni studio (gre za studijsko oddajo med neposrednimi prenosi in posnetki tekem svetovnega prvenstva v nogometu iz Južne Afrike) na drugem programu TVS, ker gre za "eno navadno sranje." V takšni oddaji, kot pravi Hribar, pa on že ne bo sodeloval. Kasneje je za naš portal še povedal, da je "človek razvedrila," kar pa oddaja Nogometni studio (pod vodstvom odgovornega urednika športnega programa Mileta Jovanoviča) zagotovo ni, zato noče biti zraven………………………………No, Guzej je svetnikom že povedal, da je projekt pohvalil Boris Bergant, nekdanji pomočnik generalnega direktorja za mednarodno sodelovanje, bivši podpredsednik EBU (Evropske zveze javnih in državnih televizij) in stric komentatorja Igorja E. Berganta, čeprav Bergant, tako je zatrdil Guzej, ne sodi v isto politično opcijo kot on.

_______________

Skrajni čas je, da vladajočo koalicijo ponovno spomnimo na njene predvolilne obljube, da bo temeljito programsko in kadrovsko reformirala našo nacionalno TV hišo. Z novim zakonom mečkajo že preveč časa in se le nekaj dogovarjajo ter venomer usklajujejo in kot bi rekli moji vrli vrholajčani, čarajo in čarajo pa od vsega skupaj ni nič.

Ministrica Majda ŠIRCA, ki je bila pred volitvami zelo glasna in odločna, je sedaj postala na tem področju nekam mlačna in vzbuja občutek, da niti sama več ne ve kaj bi v resnici rada. Če pa slučajno tega projekta ne sme nadaljevati in ga uspešno zaključiti, pa naj to slovenski javnosti tudi jasno pove ter ob tem pove tudi kdo so tisti tiči, ki ta proces zavirajo. Za nekatere lahko predvidevamo kdo bi lahko bili in smo od njih to tudi pričakovali, so pa iz ozadja verjetno tiho zelo aktivni še kakšni drugi in prav ti me še najbolj zanimajo. Pa ne, da gre tudi v tem primeru za kakšno tiho kupčijo s kom, našega dragega in tiho-diplomatsko zelo uspešnega premiera ?

Projekt prenosov nogometnih tekem s svetovnega prvenstva iz JA je res prava polomija in blamaža naše nacionalne TV. Največji del včerajšnje nogometne tekme med Brazilijo in Južno Korejo sem spremljal z izklopljenim zvokom in podobno sem ravnal tudi ob spremljanju tekme, ko je igrala Italija. V času spremljanja obeh tekem nisem bil več prepričan ali živim v Sloveniji in gledam slovensko nacionalno TV ali pa sem mogoče že, ne da bi se tega zavedal, postal Italijan ali sinoči slučajno Brazilec. Povzdigovanje nekaterih igralcev Italije in Brazilije v tuzemske bogove kot to vztrajno počnejo naši skrajno nekvalitetni poročevalci in komentatorji ter drugi sodelujoči v TV studiu in njihovo »finančno« primerjanje z njihovimi manj znanimi nasprotniki je ne le zelo žaljivo, temveč ob tem še krepko diletantsko ter skrajno bebavo.

Navijaštvo in pristranost naših komentatorjev postajata vedno bolj mučni in neprebavljivi komponenti prenosov in sta zelo ponižujoči tako za igralce kot tudi za državljane nekaterih manj znanih nogometnih držav kot tudi za slovenske gledalce, ki ne navijajo vsi za Italijane, Nemce ali Brazilce. Nekateri ne navijajo za nikogar in si želijo uživati le v všečni in razburljivi nogometni tekmi in jih zanima le kvaliteta prikazanega nogometa kot športne discipline ter razvoj tega športa v svetu. Takšen način komentiranja je še nekako sprejemljiv, ko igra slovenska reprezentanca in se pač čustvenim vložkom skoraj ni mogoče izogniti. V drugih primerih komentiranja tekem pa se od komentatorjev pričakuje korektnost in enakopravno obravnavanje obeh nasprotnikov na igrišču ter priznavanje kvalitete tudi tistim, ki nam geografsko,  politično ali kulturno niso tako blizu, če jo in ko jo na igrišču tudi dokažejo. Iz dosedanjih tekem lahko vidimo, da prav ti najmanj znani in opevani ter čaščeni nogometnim sladokuscem ponujajo največ. Tudi slovenska reprezentanca sodi med te in že zaradi tega bi kazalo biti bolj umirjen, realen in predvsem pošten do vseh.

V TV studiu v Ljubljani vedno znova sedijo že več let isti ljudje, ki pa nam ne povedo nič česar ne bi vedel že površni spremljevalec nogometa. Prava polomija pa so animirani in drugi neprimerni ter slabo pripravljeni vložki, ki bi naj bili humorni, pa so ena sama groza in ti roka kar sama seže po daljincu. Prepričan sem, da če bi nacionalna TV bila slučajno komercialna TV, bi že po nekaj dneh lastnik nagnal večino sodelujočih in avtorjev tega nesrečnega projekta.

Ta žalostna zgodba s projektom prenosov nogometnih tekem s svetovnega prvenstva je le vrh ledene gore nekvalitetne, dolgočasne, enoumne in za velik del gledalcev in plačnikov obvezne naročnine, tudi ponižujoče programske zasnove naše nacionalne TV hiše.

Podobno je na skoraj vseh ostalih področjih programskih vsebin od zunanje do notranje političnih, razvedrilnih, kulturnih, otroških ter ostalih, ki nam jih milostno ponujajo. Od ministrice Majde ŠIRCE imamo gledalci pravico zahtevati, da nas, ali oprosti davka na možnost gledanja programa nacionalne TV ali pa, da končno že nekaj stori in začne s temeljito kadrovsko in programsko reformo naše nacionalne TV.

Spoštovana gospa ministrica usmilite se naš že vendar in storite nekaj. Vsaj vi naredite nekaj za to ubogo slovensko ljudstvo.

Katera politična stran je po znanih rezultatih referenduma lahko zadovoljna ? Smela sicer ne bi smela biti nobena, čeprav bodo zagovorniki Arbitražnega sporazuma ( As ) razglašali zmago in nasprotniki opravičevali svoj neuspeh. Pustimo ob strani zakonsko razglašanje in ugotavljanje referendumskih rezultatov in odstotke, ki zagotavljajo, da je As pravno veljavno na referendumu sprejet ter odstotek, ki je bil za malenkost preskromen, da bi bil As zavrnjen.

Sam to referendumsko zgodbo vidim precej drugače in to ne velja le za ta referendum, temveč za skoraj vse do danes izvedene referendume , ki smo jih imeli v tej državi in ni jih bilo tako malo.

Od vseh slovenskih volilnih upravičencev se je tega referenduma udeležilo nekaj malega več kot 42 odstotokov. Doma je torej ostalo in referendum bojkotiralo 58 odstotkov volilnih upravičencev. Če preveč ne dlakocepimo in zanemarimo nekaj decimalk, potem nam rezultat referenduma pove, da je ZA sprejem As glasovalo nekaj malega več kot 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev in nekaj malega manj kot 20 odstotkov jih je bilo PROTI. To je prava in realna podoba rezultatov današnjega referenduma in bi jih bilo potrebno razlagati le na ta način. Vse druge razlage so pravno tehnične, politikantske in zavajajoče ter manipulativne. To seveda velja za vse referendume. Sam se že dolgo zavzemam za zakonsko ureditev, ki bi določala, da je vsak referendum, ki se ga ne udeleži več kot 50 odstotkov volilnih upravičencev neveljaven. Tako ta referendum sicer legalen je, njegova legitimnost pa je hudo vprašljiva.

Niso mi zanimivi motivi tistih 20 odstotkov, ki so glasovali ZA in ne skoraj 20 odstotkov tistih, ki so se na voliščih odločili obkrožiti PROTI, temveč so zelo zanimivi motivi tistih 58 odstotkov volilnih upravičencev, ki se referenduma niso želeli udeležiti in so ga bojkotirali. Tega seveda ne bo nihče raziskoval in ugotavljal, ker bi bil dobljen rezultat hudo neprijeten z obe navijaški strani pred referendumske kampanje in bi na steber sramu postavil tako celotno slovensko politiko kot tudi stroko. Izgovarjanje nekaterih analitikov na lepo vreme je prav slaboumno, ker se spomnim nekaj let nazaj, ko so se isti v podobni situaciji izgovarjali na slabo vreme.

V Sloveniji je ljudski referendum tako kot je sedaj zakonsko urejen ena sama velika politična in pravna manipulacija ter nateg najslabše vrste, ki kar kliče po nujnih zakonskih spremembah, če želimo ta institut izražanja ljudske volje še ohraniti in mu zagotoviti verodostojnost in legitimnost.

Vsak umsko normalen državljan in državljanka pa sta se danes zvečer morala prav zgroziti nad bebavimi in slaboumnimi izjavami, ki so jih po že znanih rezultatih v TV kamre dajali nekateri slovenski politiki. Ne želim jih niti tukaj ponavljati, ker so tako primitivne in največ povedo o njihovih avtorjih samih in ničesar o tistih, ki so glasovali Za ali PROTI in še manj o tistih, ki so referendum bojkotirali. Nihče naj ne dvomi v to, da je v današnjem primeru šlo za bojkot referenduma, pa če si bomo to kdaj priznali ali ne. Tistemu tepcu, ki si ji danes pred TV kamerami privoščil dvomiti v patriotska in domovinska čustva večinskega dela slovenskih državljank in državljanov, pa bi le kazalo glasno ter dovolj jasno povedati, da na domovino v kateri imajo taki kot je on glavno besedo, res nimamo prav nobenega razloga biti ponosni. Drugič naj ta čas res raje uživa v baletu kot da v javnost pošilja takšna slaboumna ter žaljiva sporočila. Kaj veliko boljši od njega pa niso tudi tisti, ki mu to novinarsko tehnično in logistično omogočajo.

Pahorjevi ekipi 3+1 pa bi tudi kazalo že danes povedati, da zgodba s As še zdaleč ni končana in se jim kaj lahko dogodi, da jim bo račun še izstavljen. Janša, Žerjav in njuni priskledniki pa bodo o novih strategijah blokiranja Hrvaške pri njenem vstopu v EU sanjali le tako dolgo dokler se z njimi ne bo "resno pogovoril" kak center moči iz ZDA ali EU. Vendar bo to že nek nov čas, bodo nove okoliščine, nova pristna in prisiljena prijateljstva, novi domači in mednarodni interesi in sploh bo vse novo ter nekaj drugega od današnjega dne. In vse to bo seveda upravičevalo nove politične premisleke, nova dejanja, nove besede, nove manipulacije, nove laži in mogoče celo že nove ljudi v slovenskih političnih elitah. Le ljudstvo bo ostalo enako naivno, mogoče še bolj lačno in boso ter še bolj brezpravno in s še z bolj črno bodočnostjo od današnje.

Le zdravi in živi moramo do takrat ostati in vse to bomo ne le videli, temveč tudi doživeli in na lastni koži izkusili.

Nocoj pa me je moja nacionalna TV postavila pred neprijetno preizkušnjo. Na prvem programu je organizirala zadnjo javno predstavitev mnenj in pozivov slovenskih politikov svojemu zbeganemu ljudstvu glede njihove odločitve na nedeljskem referendumu o zloglasnem Arbitražnem sporazumu in na drugem programu so mi predvajali zanimivo nogometno tekmo med Slovenijo in Novo Zelandijo. Sedaj pa se odloči, če se moreš. Hvala iznajditelju daljinca s katerim sem nekako reševal nastalo težavo in kukal nekaj časa v politiko in potem ponovno v nogomet ter tako ves čas dokler se politiki in oba pravnika niso poslovili. Glede zanimivosti pa le moram priznati, da je bil nogomet zanimivejši od obeh pravnikov, da o politikih sploh govorim.

Nogometni rezultat je znan in o tem nima pomena več pisati in razpredati. Če že na političnih terenih Slovenci redno izgubljamo, občasno vsaj na nogometnih dosežemo kakšno odmevno zmago. Nekaj pa je le.

Pa se vrnimo k tej nesrečni razpravi na prvem programu nacionalne TV. Opisal bom le svoje osebne občutke ob poslušanju nastopov prisotnih ter prišepetavanju hudička, ki se skriva nekje globoko v meni in mi občasno s svojimi nasveti ne da miru ter me bega. Ko je govorila predsednica LDS Katarina Kresal, je hudič svetoval, da naj na referendumu glasujem PROTI. Potem sem poslušal predsednika vlade in stranke SD Boruta Pahorja in hudiček je zamenjal tihi notranji nasvet in mi svetoval naj glasujem ZA. Pa se je oglasil predsednik stranke ZARES Gregor Golobič in na moje veliko presenečenje mi je hudiček ponovno naročil, da moram glasovati ZA.

Pa smo že pri opozicijskih predstavnikih in nastop predsednika stranke SDS Janeza Janše ni prepričal niti mojega hudička, ki je kot iz topa ustrelil in mi ukazal glasovanje ZA. Še bolj odločen je bil hudiček po nastopih prvaka stranke SNS Zmaga Jelinčiča in njegov ukaz, da obkrožim ZA je bil tako odločen in oster, da se mu niti v mislih nisem upal ugovarjati. Tudi stokanje in javkanje ter neodločnost v nastopu predsednika SLS Radovana Žerjava strogega hudička nista prepričala in njegov nasvet je bil, da je potrebno glasovati ZA.

In na koncu smo pri predsednici izven parlamentarne stranke NSi ( Nove Slovenije ) Ljudmili Novak za katero mi ves čas oddaje ni bilo jasno kaj ta dama sploh išče v družbi voditeljev parlamentarnih strank in kdo ter zakaj jo je tja povabil. Izven parlamentarnih strank je v Sloveniji še kar nekaj in s čim si je stranka Ljudmile Novak zaslužila privilegij sodelovati v tej oddaji verjetno ne bomo nikoli zvedeli. Kot kaže so pri nacionalni TV ene stranke bolj enakopravne od drugih. Vedno, ko se je oglasila k razpravi predstavnica te privilegirane stranke, je hudiček kar poskočil od jeze in mi jasno ter glasno zaukazal glasovanje na referendumu z obkrožitvijo ZA.

Kot kaže rezultat do katerega je prišel hudiček v meni je, da bom pač moral na referendumu obkrožiti ZA, ker so hudička v to prepričali, razen Katarine Kresal iz pozicije, ki se je sicer trudila prepričati me v ZA, pa je dosegla prav nasprotno, vsi ostali sodelujoči iz pozicije ter seveda liderji strank iz opozicije, ki pa so se v svojih nastopih v resnici trudili, da bi me prepričali, da obkrožim PROTI in na koncu dosegli odločitev za ZA.

Res pravi paradoks te zadnje predstavitve mnenj in prepričevanja volivcev s strani predstavnikov opozicije. Govorijo mi eno, da bi me na koncu prepričali v popolnoma nekaj drugega. Pahorju pa bi svetoval, da drugič v podobnih odločujočih in resnih situacijah Kresalovo pusti doma, ker če bi v oddaji nastopala le ona, bi skoraj zagotovo na referendumu obkrožil PROTI. Obvezno pa naj povabi Jelinčiča, Janšo, Žerjava in seveda Novakovo, ker mu bodo zagotovili ugoden rezultat.

TV daljinec je zakon!

Kdo je glavni na slovenskem zunanjem ministrstvu ? Je to zunanji minister ali pri njem zaposlen državni uradnik ?

 

Kar si drugje v normalnih demokratičnih in seveda še bolj v manj demokratičnih državah sploh zamisliti ni mogoče, je v Sloveniji nekaj najbolj normalnega. Državni uradnik zaposlen na zunanjem ministrstvu pred TV kamerami javno obračunava s svojim šefom zunanjim ministrom, dela iz njega tepčka in se mu nič ne dogodi. Še nadalje hodi lepo v službo in opravlja odgovorne naloge na zunanjem ministrstvu, ima dostop do bolj ali manj zaupnih podatkov državnega in mednarodnega pomena, vzdržuje kontakte s predstavniki tujih organizacij in držav in ob vsem tem veselo brije norce iz svojega šefa zunanjega ministra Republike Slovenije.

Pa bi to kot državljan še nekako lahko toleriral, če bi se to dogajalo na kakšnem ministrstvu za gojenje rdečih polžev. Ko pa se to dogaja na zunanjem ministrstvu moje države, pa mi vse skupaj le ni več tako smešno in me kot državljana te države mora hudičevo skrbeti.

In skrbi me lahko tudi to, da vse to od daleč opazuje predsednik slovenske vlade Borut Pahor in ničesar ne ukrene. Spoštovani gospod predsednik skrajni čas je že, da zaradi nesposobnosti zamenjate zunanjega ministra ali pa od njega zahtevate, da se poslovi od svojega državnega uradnika, ki s svojimi nastopi javno ne sramoti le ministra, slovenskega zunanjega ministrstva temveč celotno slovensko zunanjo politiko in slovensko vlado.