Nekateri komentatorji notranje političnih razmer v Sloveniji posredno krivijo volivce, ki da so s svojimi volilnimi odločitvami na predčasnih volitvah ustvarili stanje, ko v oblikovanju vlade ni mogoče kreniti ne v levo in ne v desno. Vendar je le na videz tako in so današnje razmere v katerih se nahaja slovenska politika v resnici ustvarili kar politiki sami, ki so izigrali zaupanje ter pričakovanja največjega dela svojih volivcev.

Tega kar se je začelo dogajati že naslednji dan po volitvah in ko se je ugotovilo, da je proti vsem pričakovanjem relativni zmagovalec Zoran Jankovič s svojo stranko Pozitivna Slovenija, seveda niso zakuhali volivci, temveč presenečeni, razočarani in zgroženi voditelji strank in njihovi botri iz ozadij. Nima samo Jankovič »botrov ozadju« o katerih danes vsi govorijo in pišejo, ker so bili pač najbolj prepoznavni, transparentni in tudi medijsko glasni. Še veliko bolj močne in vplivne botre v ozadju imajo tudi Janša, Novakova in Žerjav ter seveda tudi Virant. Vendar so njihovi botri skrbno prikriti in njihovi vplivi veliko močnejši od tistih Jankovičevih botrov, ter so pripravljeni staviti tudi veliko večje in dolgoročno usodnejše vložke v breme celotne države in v njej živečih ljudi za dosego cilja prevzema oblasti v državi.

Nič nam ne pomaga, da se naivno sprenevedamo in se občasno kdo dela celo malo neumnega, ko ocenjuje vlogo in pomen Gregorja Viranta ter njegove stranke kot enega od pomembnih akterjev, ki mora odločiti v korist desne vlade. Sedaj je že jasno, da so Virant in njegovi najožji sodelavci imeli to tudi ves čas v mislih in načrtih, le da so se volilni javnosti predstavljali kot neka  desno liberalna sredina, čeprav pri najboljši volji ni nikomur uspelo razvozlati kaj naj bi to v resnici bilo. Volivci so jih doživljali bolj leve kot desne in jim zaradi tega tudi poklonili kar lepo število volilnih glasov. Ker če bi njihovi volivci želeli desno vlado z Janezom Janšo na čelu, bi seveda glasovali za SDS ali NSi oziroma mogoče še za SLS, ki je pred volitvami mencala ter motovilila v prepričanju gotove Janševe zmage in tako v upanju, da se ji ne bo potrebno tako jasno ter javno opredeljevati.

Volivci so v veliki večini pričakovali koalicijo Jankovič Pahor, Virant in Erjavec. Želimo to priznati ali ne, je vendarle potrebno zapisati, da je tudi dobršen del volivcev SLS pričakoval umestitev te stranke bolj v levo kot v desno in je zaradi tega tudi med njimi prisotnega kar nekaj nezadovoljstva s povolilnimi ravnanji veljakov in poslancev te stranke.

Sedaj so pač razmere takšne, da sta se desnica in levica znašli v razmerah, ko prav nobena stran ni v stanju sestaviti vlade. Prav komično pa je, da sedaj desnica počne točno to kar je še pred nekaj dnevi s takšnim ogorčenjem ter političnim gnusom očitala levici, Vendar tokrat pa naj bi bila njihova ravnanja državotvorna, ko pa je to počela levica, pa seveda niti pod razno niso bila. Kar naenkrat so iz besednjaka desnih politikov izginili izrazi kot so puckizem, politična korupcija, izdajalci, prebežniki, neevropskost, kriminalci, nedemokratičnost, podkupovanje, 100 000 evrov, netransparentnost in še mnogi drugi, s katerimi so še pred dnevi s tako lahkoto in neodgovorno zaletavostjo obmetavali stran, ki na bi bila leva in se je trudila sestaviti vladajočo koalicijo.

Kot jeziček na tehtnici se je naenkrat sedaj znašel Erjavec in njegov Desus, ki bo, ne glede kako se bo  odločil, na kocu plačal račun, ki mu ga bodo izstavili volivci ter slovensko javno mnenje. Če se bodo obrnili proti Janši in mu omogočili sestaviti koalicijo ter oblikovanje vlade, bodo deležni hude kritike s strani velikega dela svojih volivcev. Če bodo ostali zvesti levici, pa bomo dobili nove predčasne volitve. V resnic se je Erjavec kar sam spravil v ta nerodni položaj, ker je sprejel doktrino političnega ravnanja kolega Viranta in pri tem zelo zanemaril pričakovanja svojih volivcev.

Če želi Erjavec rešiti Desus in njegov politični ugled in obdržati volivce, bo moral ostati zvest njihovim pričakovanjem. Vladna koalicija sestavljena iz strank SDS, NSi, SLS, DLGV in Desus ne bo zdržala niti toliko kot je uspelo koaliciji, ki jo je vodil Pahor. V vsakem primeru nas  čez kakšno leto ali največ dve čakajo nove izredne volitve. Torej je veliko boljše, da te nove izredne volitve opravimo kar najhitreje in s tem presekamo nastali politični vozel in za štiri leta umirimo politične razmere ter dobimo močno in stabilno koalicijo ter takšno vlado, ki bo lahko izpeljala vse potrebne reforme in druge ukrepe za premagovanje težav, ki to državo tarejo in seveda predvsem tistih, ki nas še čakajo. Če je v državi še kaj politične modrosti, potem odločitev za takojšnje nove predčasne volitve ne bi smela biti težka. Tako izgubimo le kakšna dva meseca, kar ni in ne bo posebej tragično, V nasprotnem pa bomo izgubili leto ali dve kar pa bi lahko bilo usodno za državo ter v njej živeče državljanke in državljane. Politiki so zgodbo tako nerodno zapletli, da jo lahko razrešijo le ljudje na takojšnjih predčasnih volitvah. Saj še vedno ima v tej državi oblast ljudstvo ? Ali mogoče več ne ?

Naslednja vlada kakšna koli pač že bo in kdorkoli jo bo vodil bo nelegalna in nelegitimna, ker je bil s strani predsednika države predlagan kandidat in relativni zmagovalec predčasnih volitev Zoran Jankovič v procesu izvolitve v Državnem zboru zrušen z eklatantno kršitvijo prvega odstavka 82. člena Ustave Republike Slovenije, ki pravi: Poslanci so predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila.

Janša, Novakova, Virant in Žerjav so kot šefi strank svojim poslancem prepovedali sodelovanje v glasovanju o mandatarju vlade in jim tako na najbolj nerazumljiv in protipraven način onemogočili izvršiti svojo ustavno pravico in dolžnost. Tako so si protiustavno prilastili pravico razpolagati s svobodno voljo poslancev ter jim odvzeli pravice, ki jim jih je kot poslancem Državnega zbora na volitvah dodelilo ljudstvo. Predsednik republike, bi po moji oceni,  sedaj moral od Ustavnega sodišča zahtevati, da te današnje volitve v Državnem zboru razveljavi in določi rok njihovih ponovitev za zagotovitvijo pravice vsem poslancem, da smejo se volitev mandatarja tudi udeležiti. Pri tem me razne pravniške telovadbe pravnih strokovnjakov niti najmanj ne zanimajo in edino kar jim lahko s svojimi tolmačenji uspe je, da nas prepričajo v legalnost volitev, legitimnosti dokazati pa jim zagotoviti ne morejo.

Nekateri so šli v tem še veliko dalje. Radovan Žerjav je obtoževal vse okrog sebe in ves čas iskal nekega Cirila Pucka, kot nekaj najslabšega kar bi bilo možno med poslanci najti. Se je temu možakarji res že do konca zmešalo? Odkod mu pravica in kdo mu jo je kdaj podelil, da na tako primitiven način v javnosti žali ter opleta u imenom svojega prekmurskega rojaka, ki mu po mojem vedenju nikoli ni storil nič žalega. Še huje si je dovolil njegov strankarski pajdaš Pukšič, ki je vse tiste, ki bodo glasovali za Jankoviča razglasil za kriminalce. In vse to se je dogajalo v slovenskem parlamentu, ki nam ga predstavljajo kot hram demokracije, čeprav se je danes izkazal kot hram patološke norosti. Upam, da je Cirilu Pucku sedaj vsega tega že dovolj in da se bosta s tem zaletavim Žerjavom končno le srečala na sodišču. In Žerjavu je potrebno jasno povedati, da sploh ni važno, če sam sebe ne vidi v vlogi hlapca, pomembno je le to, če ga pa mogoče tako vidijo volivke in volivci.

Jankovič je imel danes odlično priložnost, da se prepriča kako starim in še posebej užaljenim  politikom ne kaže prav nič verjeti. 42 glasov je dobil. Kje sta tista dva še najmanj obljubljena? Kdo mu je torej ves čas lagal in ga ob tem brez sramu gledal v oči?  Skoraj bi si upal zapisati imeni teh dveh politikantskih kljukcev. Ker pa tega ne morem dokazati, se moram pač vzdržati.

Je pa Zoranu Jankoviču danes v Državnem zboru uspel eden najboljših, najbolj konkretnih in najmanj politikantskih govorov kar smo jih zadnjih nekaj let lahko slišali. Priznam, da sem ga z velikim veseljem poslušal in ob tem bil nemalo presenečen nad preobrazbo, ki jo je Jankovič uspel doseči v vsega nekaj tednih. Slovenija je danes zapravila priložnost, da bi dobila najboljšega predsednika vlade vse od svoje osamosvojitve,  In kot vse kaže bomo zapravili tudi še veliko naslednjih priložnosti. Kako še glasi tisti znani rek ? V narod si sodbo piše sam. Na volitvah smo si sodbo tudi zapisali pa so nam jo oblasti željni in nesposobni politikanti ukradli in nam jo sedaj brutalno ponarejajo.

Razen Zorana Jankoviča danes v Državnem zboru ni nihče izrazil kake posebne zaskrbljenosti nad usodo 130 tisoč brezposelnih, približno enako številki tistih, ki uradno sicer zaposleni še so pa že mesece ne prejemajo plač, nad bolniki z družbenega obrobja, ki se jim vedno bolj zapirajo poti do ustreznih zdravstvenih storitev, do okrog 250 tisoč upokojencev, ki prejemajo pokojnine krepko nižje od 500 evrov, nad usodo tistih, ki sedaj vračajo pravice do raznih socialni varstvenih pomoči, ker bi jim država potem rada pobrala premoženje, ki so si ga z odrekanjem in pridnim delo skozi življenje ustvarili in do sto tisoč drugih v bedo in obup pahnjenih državljank in državljanov ter njihovih otrok, ki s svojimi mesečnimi družinskimi prejemki niti položnic niso v stanju poravnati in jim za prehrano ne ostane nič ter vsak mesec v vrstah stojijo pred vedno bolj praznimi skladišči Rdečega križa in Karitasa. Niso jih zanimale usode vedno večje armade mladih in izobraženih brezposelnih ter starejših brezposelnih delavk in delavcev, ki skoraj zagotovo dela tudi nikoli več ne bodo dobili. Ne,  politikantskih mešetarjev danes v Državnem zboru nič od tega ni zanimalo. Zanimale so jih le tehnologije manipulacij s katerimi bi si zagotovili nove privilegije z osvojitvijo oblasti in zavarovanje ogroženih osebnih interesov ter interesov raznih lobijev ter politikantskih kast, ki jim iz varnega ozadja zagotavljajo politično in vsako drugo pomoč.

Po vsem kar smo danes videli in slišali lahko rešitev tega nevarnega stanja v državi presekajo le ponovljene volitve v Državnem zboru in potrditev Zorana Jankoviča za mandatarja ali pa takojšnje nove izredne volitve, Vse druge rešitev bodo z današnjim dnem nastale razmere le še poslabševale.

Na spletni strani Jankovičeve Pozitivne Slovenije sem zasledil:

Zadnji predlog: Zoran, jutri ti ...
torek, 10.01.2012 ob 20:10; Napisal/a: World, Ljubljana z okolico

Zoran, jutri ti bo SDS zagotovil potrebne "tajne" glasove zato da se te znebijo vsaj za lokalne volitve, potem pa veš kaj bo sledilo:))) tako so predvidljivi...
___________

Avtorju tega zapisa priznam, da me je s svojo izvirno špekulacijo krepko prehitel in si kar malce očitam, da se kakšne takšne hipoteze tudi sam nisem domislil in je predvidel. Bi bilo kaj takšnega sploh mogoče? V Sloveniji je to seveda mogoče, ker smo v zadnjem mesecu videli že toliko vsega česar v prav nobeni drugi evropski državi ne bi nikoli. Mogoče še v kakšni Italiji drugje pa skoraj zagotovo ne.

Politični drobižki v podobah Viranta. Erjavca in Žerjava so izkoristili svojih pet minut in kar nekaj dni blokirali celotno povolilno aktivnost sestave nove vlade in pri tem s pomočjo Pahorja dobili celo mesto predsednika Državnega zbora. Vso to dogajanje je bilo še nekako značilno za Viranta in Erjavca, ki sta znana politična mešetarja in koristolovca. Kako pa je v to druščino zašel in kaj v njej počel Žerjav, ki je ves čas govoril, da bo njegova SLS šla le v koalicijo, ki jo bo sestavljal Janša, pa ljudem ni ravno najbolj jasno ?

Na koncu, ko je zmanjkalo manevrskega prostora je celo tak mojster manipulacije in zavajanj kot je Virant moral pokazati svoje karte s katerimi je kar nekaj časa uspešno blefiral in jih položiti na stol. Vendar tega ni storil Erjavec, ki svoje karte še vedno skriva in računa na dober izplen igre. V rokah karte še vedno držita tudi Jankovič in Janša, ki oba računata, da bo Erjavec pokril morebitno luknjo v njuni igri. Partija je zelo nepredvidljiva in kaj lahko se zgodi, da bodo igro izgubili vsi sodelujoči igralci vključno z obema najmočnejšima.

Obstaja celo verjetnost, da pride do novega mešanja kart, ki bi ga opravili slovenski volivci in volivke. Kako pa bi v drugo premešali karte pa ne more nihče napovedati, ker spomin in sedanja izkušnja razočaranja slovenskih volivk in volivcev lahko prineseta še veliko bolj presenetljiv volilni rezultat od tega na zadnjih volitvah.

Kaj pa če ima avtor gornjega zapisa na spletni strani PS prav? Ne glede na to kakšen bo rezultat današnjega glasovanja v Državnem zboru tega zagotovo še nekaj časa ne bomo vedeli.

Uradna vedeževalka mariborskega župana Franca Kanglerja je s svojo napovedjo, ki se je pred šestimi dnevi tudi uresničila potrdila in dokazala svoje nadnaravne sposobnosti.

   
Ne to na fotografiji nista ženin in nevesta, temveč priznana vedeževalka Karin Ježovita in mariborski župan Franc Kangler.

Mariborski policisti in tožilci bodo tako sedaj morali ovadbo, ki so jo zaradi dodelitve službenega stanovanja uradni mestni vedeževalki Karin Ježovita, umakniti in se lepo opravičiti. Gospa Karin je namreč že v začetku meseca novembra napovedala, da se bo za manj kot dva meseca Slovenija znašla v letu 2012. In to se je res tudi zgodilo. Tako, da sedaj v njene nadnaravne vedeževalske sposobnosti ne more nihče več dvomiti. Tudi kriminalisti in tožilci ne. S to uresničeno in, ko jo je napovedala, skoraj neverjetno napovedjo, je svojo nadnaravno kvalifikacijo potrdila in s tem dokazala, da se mariborski župan ni zmotil, ko ji je ukazal dodeliti občinsko kadrovsko-službeno stanovanje, ker se bo  moral tako sam kot mariborska občina njenih videnj še posluževati in se po njih ravnati.

Dragi moji grški soevropejci !

Leto, ki se je pred nekaj urami izteklo, vam ni bilo ravno naklonjeno. Preživeli ste vse to in preživeli boste tudi leto, ki se je pravkar začelo in preživeli jih boste še ogromno, ki bodo prišla. Tako kot ste preživeli vsa pretekla tisočletja, ko ste postavljali temelje za kulturni razvoj in napredek evropskih barbarskih plemen, ki vas danes javno zaničujejo in krivijo za vse, še najbolj pa za tisto česar sploh krivi niste.

Prav vi cenjeni Grki ste v preteklem letu ponovno dokazali, da barbari vedno ostanejo barbari in jih polne vreče denarja ter doseženi visoki tehnološki standardi ne morejo niti približati vašim kulturnim, filozofskim, demokratičnim in sploh civilizacijskim izročilom temelječih na vaših več tisoč let starih temeljih evropske civilizacije.

Menda ste edini v celotni Evropi, ki lahko v to novo in nič kaj obetajoče leto, vstopate z dvignjeno glavo ter z optimizmom v srcih, ker ste prestali veliko tega kar ostale še čaka. Okrivili so vas za propad evropske ideje, okrivili, da ogrožate evro, da ogrožate temeljne postulate ekonomsko politične evropske združbe in okrivili so vas še veliko česa. Žalili so vas in vas prikazovali kot balkanske lenuhe, izkoriščevalce, uživalce na tuj račun ter lažnjivce, ki da ste se okoriščali na žuljih pridnih ter delovnih evropskih partnerjev. Vse grehe, ki so jih sami zakrivili so vam obesili in bili prepričani, da se bodo, če potunkajo vas, sami izvlekli. Žrtvovali so vas za svojo rešitev.

Tako kot že veliko krat v vaši ponosni zgodovini, ste vse te krivice preživeli hrabro in z dvignjeno glavo ter so sedaj, da preživijo vam podobno kalvarijo, na vrsti drugi.
Vse lepo v novem letu 2012 vam želim! Upam, da smo se tudi Slovenci iz vaše tragične izkušnje kaj naučili. Če se nismo. se nam ne bo dobro pisalo. Vaša in naša usoda v tej združbi evropskih narodov in držav sta si veliko bolj podobni kot si sami upamo ali želimo priznati

Skrivnostni Tomaž Majer, ki mu je roko ob pisanju znanega pamfleta vodil manj skrivnosten gospod, je zapisal, da so tokratne volitve odločili ljudje v trenirkah in z mobiteli v rokah. Ne bom ugovarjal tej njegovi nesrečni ugotovitvi, ki je kar krepko vzvalovila slovensko javno mnenje in dodatno zaostrila odnose tako v javnosti kot med slovenskimi političnimi skupinami.

Po potezah s katerimi nas prav v tem času presenečajo člani marionetno prevratniškega trojčka pa prihaja čas, da nekdo v duhu in stilu misterioznega Majerja pove kdo pa bo odločil naslednje volitve ?

Volivce, ki naj bi jih torej predstavljali ljudje v trenirkah, z mobiteli v rokah, in ki so govorili tuj jezik ter naj bi odločili tokratne volitve na katerih je Janez Janša izgubil, lahko kaj hitro zamenjajo novi volivci v delavskih kombinezonih in modrih predpasnikih, z gorjačami in granitnimi kockami v rokah in ki bodo govorili različna slovenska narečja. Razlika med njimi bo očitna, ker ti drugi ne bodo volili na voliščih, temveč na ulicah.

Le da na teh in  takšnih volitvah ne bo izgubil le Janez Janša, temveč ob njem zagotovo še Virant, Erjavec ter Žerjav in verjetno tudi še Pahor, Novakova, Jankovič. In izgubili bodo tudi vsi botri iz ozadja, ki jih minister v odstopu ter poslanec sočasno, Dejan Židan poziva, da naj kandidirajo, če želijo vplivati na upravljanje z javnimi zadevami v tej državi.  Ta Židanov jezni poziv, ki je bil naslovljen na Kučana in ostale, ki so javno podprli Jankoviča, pa ima malo lepotno napako in ni celosten. Predlagam mu, da ga hitro dopolni in svoj poziv naslovi še na tihe in skrivnostne botre, ki iz ozadja prav po marionetno  upravljajo z Virantom, Erjavcem in Žerjavom in s tem spravljajo celotno državo v prav nesrečen položaj, ki je lahko zelo podoben grško-italijanskemu in se podobno lahko tudi konča. Pove naj tem trem drugorazrednim politikantskim mešetarjem in njihovim skritim botrom, da tudi razni Zakrajški in Arharji pa še kdo, ki so ga v naslednih dneh pripravljeni privleči na plano, niso kandidirali na volitvah. Pa tudi kakšnega Zbora za republiko naj ne pozabi.

Več kot očitno je, da pa tokrat ne gre le za tako imenovane teorije zarot s katerimi je največkrat mogoče pojasniti vse tisto česar dokazati ni mogoče, temveč se vedno bolj izrisujejo obrisi vplivov močnih tajnih ozadij katerih sledi vodijo v nekatere centre moči v tujini. Preveč se je podcenila pamet slovenskih državljank in državljanov, da teh ozadij ne bi zaznali in politikantski smrad, ki se širi iz teh krogov postaja vedno bolj  oster in zaznaven tudi najbolj nahodnemu slovenskemu nosu.

Predsednik države dr. Danilo Türk je pred dnevi javno izrekel svojo največjo željo, da bi bila nova slovenska vlada sestavljena do Svetih treh kraljev. Edina resna katoliška koncesionarka v slovenski javni politiki, ki naj bi edina imela pravico v javnosti operirati s svetimi termini ga. Ljudmila Novak, je na nacionalni TV sicer resno podvomila, da predsednik države sploh ve kdaj je dan Svetih treh kraljev, s čimer je verjetno želela predsedniku sporočiti naj ne posega v področje ideologije, ki je izključno v njeni domeni.

 

 

Sveti trije kralji pa so bili do predsednika Danila Türka bolj milostni in predvsem razumevajoči in so se odločili, da predsedniku države njegovo veliko željo tudi izpolnijo.

 

Slovenski Sveti trije kralji,

 

 

 

ki bodo v teh božično novoletnih dneh  pripravili vse za obdaritev in osrečitev predsednika republike.

 

Lepše je obdarovati kot biti obdarjen!

Obiskovalkam in obiskovalcem mojih blogov želim mirne praznike in uspešno ter zadovoljstva polno novo leto 2012.

      

Iz trpeče in prelepe Slovenije v Združeno EU - s ponižno ljubeznijo!

Avstrijci ministrstvu predali peticijo za izstop iz EU

Dnevnik.si, četrtek, 22.12.2011 08:48 Tekst: (mbr)

Dunaj - Zveza evroskeptikov je zbrala dovolj podpisov za vložitev peticije za začetek izvajanja postopkov za razpis referenduma o izstopu Avstrije iz EU. Dokument z več kot 9000 podpisi avstrijskih državljanov so že predali Ministrstvu za notranje zadeve. 

Člani civilne iniciative so prepričani, da v EU obstaja "despotizem, ki vodi v diktaturo“. Kot ključne razloge za izstop države iz unije, navajajo nedemokratski razvoj sporazumov v EU, sodelovanje EU v Natovih misijah, neoliberalno ekonomsko doktrino in razvoj EU v zvezo držav.

Pobudniki peticije menijo, da avstrijski državljani niso dali svojega soglasja za takšen razvoj. Vse odločitve sprejete na ravni v EU zato v Avstriji naj ne bi bile legitimne.

_________________

Vsem drugim bo prej kapnilo kot Slovencem. In Avstrijci niso edini, ki vse boj spoznavajo, da postaja EU ječa v kateri se dušijo ter v tej združbi ne vidijo več svoje bodočnosti. Razočaranje se širi med ljudmi po številnih državah Evrope in dobiva vse širše razsežnosti. Z dogodki v Evropi je rehabilitirana vsaj bivša in toliko zaničevana Jugoslavija. Vsi, ki smo spremljali razpad bivše države, sedaj lahko primerjamo takratne dogodke z današnjimi in smo lahko le zaskrbljeni. Tako kot so nekoč iz Beograda v Ljubljano prihajale fakture, ki jih seveda nismo želeli več poravnavati in se nam ni nič zgodilo, sedaj prihajajo fakture z vsak dan višjimi zneski, ki pa jih za spremembo od takrat,tokrat  ponižno plačujemo in potem to breme doma prelagamo na hrbte vedno bolj osiromašenega in nemočnega gospodarstva ter obubožanega prebivalstva.

Duh evro skeptičnosti se sprošča iz nacionalnih  steklenic in na obzorju ni videti niti enega samega najmanjšega znaka, ki bi nakazoval, da bi se razmere v EU lahko stabilizirale in normalizirale ter vsaj na kratki rok pomirile strahove ljudi. Ob razpadu Jugoslavije je bilo prebivalstvo Slovenije večinsko politično enotno in pripravljeno na tveganja ter celo na morebitno vojno, da se osamosvoji in se reši iz nevzdržnih razmer. Številne takratne slovenske politične, svetovno nazorske, ideološko nasprotne in druge skupine prebivalstva so se znašle na isti strani in v ozadje postavile večino svojih  zgodovinskih ter novo nastalih nasprotij in različnosti ter strnile vrste za skupni narodni in osamosvojitveni ter državotvorni cilj.

In kaj te slovenske elite, ko se nam pred očmi sesuva EU, počnejo danes? Vse drugo le tega kar bi morale ne počnejo. Kaj hitro se nam lahko zgodi, da se bomo znašli v zelo podobnih razmerah kot so vladale ob koncu osemdesetih in začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja in bo pred državo Slovenjo ter njenimi političnimi elitami in državljankami ter državljani postavljen podoben izziv, ko se bo potrebno hitro in modro odločiti kam ter kako in s kom naprej. Goli in bosi lahko jemo travo tudi brez EU.

                   

Volitve so praznik demokracije. In za praznik se je potrebno seveda tudi primerno obleči. Šušlja se, da bomo za naslednje volitve dobili od pristojnega državnega volilnega organa tudi pravočasna ter natančna navodila kako moramo biti oblečeni, da nas bodo na volišča sploh spustili.

V osnutku predloga predpisa naj bi tako pisalo, da volivci desnih strank kot so recimo SDS, NSi in SLS bodo morali biti obvezno oblečeni v slovensko narodno nošo za katero se enotni vsenarodni standard šele pripravlja.

Volivci, ki bi recimo želeli glasovati za Jankoviča, pa boste morali obvezno biti oblečeni v trenirke in obuti v opanke.

Za volivce ostalega "strankarskega drobiža" pa bo obvezna za moške temna obleka in v mestu metuljček ter na podeželju kravata. Ženske pa obvezno v temnem kostimu in urejeno frizuro ter v mestu s primernim klobukom in na podeželju z ne preveč pisano ruto.

Določila posebnega predvolilno-volilnega predpisa naj bi tudi določala, da na predvolilnih shodih ter manifestacijah kot glasbeno podlago za popestritev predvolilne prireditve ni dovoljeno uporabljati gosli in kromatične harmonike, temveč v mestih obvezno klavirsko harmoniko in na podeželju le frajtonerico.

Vzpodbudni in bodrilni vzkliki svojim kandidatom bodo na masovnih in javnih prireditvah morali obvezno biti izraženi v knjižni slovenščini z blagim naglasom lokalnega dialekta in bo uporaba vsakega drugega jezika ali naglasa, ki bi na tak jezik lahko spominjal, strogo prepovedana. V določenih primerih ter ob predhodnem dovoljenju lokalnih volilnih oblasti bo dovoljena uporaba le madžarskega, italijanskega, nemškega in angleškega jezika. Med strogo prepovedanimi jeziki bodo vsi balkanski in finščina.

Volilnemu odboru na volišču bo potrebno, preden boste dobili glasovnico in lahko glasovali, morali zavihati rokave najmanj do komolcev, ter moški hlaćnice hlač najmanj do kolen, in ženske, ki bodo imele oblečena krila, najmanj do ............ ( zaradi morebitne cenzure ne upam zapisati do kje ), da se bo ugotovilo, če morebiti nimate kje s tintnim svinčnikom ali flomastrom zapisane številke za koga boste glasovali.

Končno bo v tej deželi le vzpostavljen prepotreben red. Da bi vsak glasoval kakor mu pade na pamet - kje pa ste to že videli ? Nov red in disciplina se torej le iz združene Evrope uvajata tudi v podalpski deželici. In še kako nekam znano mi vse to zveni.

                                         

Moji vrholajčani so res od sile. Vedno, ko me slučaj zanese v njihovo družbo me s čim presenetijo in tako je bilo tudi tokrat. Ponovno so me presenetili z razpravo, ki je sploh nisem pričakoval in s temo s katero se v resnici nisem nikoli ukvarjal in o tem, po pravici povedano ( zapisano ), o kateri nikoli tudi resno razmišljal. Prepričan sem bil, da jih še vedno zanimajo rezultati volitev in zapleti okrog sestavljanja povolilne oziroma oblastne koalicije ter razmere v državi. Bil bi sicer krivičen do njih, če bi sedaj zapisal, da jih te teme več ne zanimajo, vendar so v trenutku, ko sem se pridružil njihovem debatnem klubu ob gostilniški mizi h kateri so me prijazno povabili, imeli na dnevnem redu zanimivo temo o obstoju, vplivih ter kadrovskih zadevah organizacije Zveze borcev. Kako so do te razprave prišli in kdo od prisotnih jo je začel ter zakaj ga zanima prav ta organizacija, mi v času mojega sodelovanja pri tem zanimivem gostilniškem omizju ni uspelo ugotoviti. In resnici na ljubo moram zapisati, da sem si to vprašanje zastavil šele pozneje, ko sem omizje že zapustil.

Razprava se je odvijala predvsem v dve smeri in sicer kdo vodi lokalno organizacijo Zveze borcev in če je to še vedno gospod za katerega so vedeli, da jo je več let vodil ter kako se organizacija kadrovsko krepi in pomlajuje. Očitno je bilo, da so odgovore pričakovali od mene, ker so verjetno ( žal napačno ) ocenili, da bi odgovore na obe njihovi vprašanji moral poznati. Za predsednika lokalne borčevske organizacije sem menil, da jo verjetno še vodi  gospod, ki je bil v razpravi omenjen, da pa v to nisem povsem prepričan. Pri drugem vprašanju kako se organizacija kadrovsko krepi in pomlajuje, pa sem jim moral priznati, da nimam pojma.

Eden od prisotnih je menil, da glede na to, ker ni še nikjer zasledil kakšnega poziva te organizacije občankam in občanom k včlanjevanju, da moraš biti verjetno povabljen in če pristaneš, te potem sprejmejo. V nadaljnji razpravi je potem omizje ugotavljalo kakšne pogoje pa moraš izpolnjevati, da te sploh povabijo. Glede instituta povabila je nekdo malce zlobno pripomnil, da ga to spominja na včlanjevanje v kakšno prostozidarsko ali drugo podobno združbo. Razen nasmeška njegova pripomba kake dodatne razprave ni bila deležna. Razprava je bila zaključena z ugotovitvijo, da moraš za sprejem v borčevsko organizacijo verjetno le izpolnjevati neke pogoje kot so primerna ideološka in politična usmeritev, mogoče celo, da so morali biti tvoji starši ali bližnji sorodniki udeleženci NOB in še kaj podobnega. Namesto pike ob zaključku te razprave, pa je eden od prisotnih podal ugotovitev, da ga naša lokalna organizacija zveze borcev zelo spominja na nek zaprt in elitistični klub, ki javnosti kaj preveč ne dovoli, da bi smela vpogledati v njihovo delovanje, aktivnosti in predvsem kadrovanje.

Po slovesu od tega zanimivega vrholajnskega omizja sem takoj, ko sem prišel do svojega računalnika, kliknil na spletni portal Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, da si pridobim informacije o vprašanjih, ki jih nisem poznal ter tako nisem mogel zadovoljiti radovednosti sodelujočih v tej razpravi. Iz vsebine objavljene na tem portalu je moč razbrati veliko kaj in tudi včlaniti se je po tej poti mogoče oziroma vsaj prošnjo za sprejem oddati. Kako pa potem poteka nadaljnji postopek sprejema v lokalni organizaciji, ki deluje v območju kandidatovega bivanja in v katerih primerih kandidatovo vlogo zavrnejo pa mi ni uspelo razvozlati.

Relativno dobra in korektna analiza razmer v EU iz katere lahko pozoren bralec razbere tudi njihov nadaljnji razvoj in se pri tem temeljito zamisli.

INDEX hr

Hrvati dobrodošli u EU, "birokratizirano, imperijalno, neoliberalno i militarističko tijelo"

Piše: Jelena Šimac

 

ZA POLITIČKU elitu u Hrvatskoj danas je bio svečan dan u Bruxellesu - Hrvatska je potpisala pristupni ugovor s Europskom unijom, što će nekima od njih zagarantirati dobre plaće u tijelima Europske unije i sve one beneficije koje sa sobom te pozicije nose.

Prije nekoliko dana u Europskom parlamentu europarlamentarac Nigel Farage održao je dramatičan govor u kojem je upozorio kako EU podmićuje hrvatsku vladajuću kastu visokoplaćenim poslovima u Europskom parlamentu koja onda aktivno promovira ideju ulaska Hrvatske u EU, bez da se po tom pitanju održala ikakva nacionalna debata kojom bi se upozorilo građane i na loše strane pristupanja Europskoj uniji.

Sve veće stranke u Hrvatskoj forsiraju pristupanje Europskoj uniji kao već gotovu stvar. No, ankete pokazuju da je euroskeptika u Hrvatskoj sve više, te da će odluka biti tijesno donesena. Nova Vlada će, srećom, pomaknuti datum raspisivanja referenduma za kraj siječnja ili početak veljače, što će građanima dati još malo vremena da trezveno razmisle žele li ući u takav savez država, naročito u trenutku kada se govori o raspadu eurozone i povlačenju najrazvijenijih država unutar Europske unije u miniuniju.

"Ulazimo u polumrtvo tijelo"

"Hrvatska ulazi u EU u trenutku najteže krize nakon Drugog svjetskog rata, ekonomske i socijalne, ako ne i raspadanja eura. Ako se akutni financijski problem u Uniji i riješi, kriza će u smislu recesije trajati još nekoliko godina. I to je tužna činjenica - ulazimo u polumrtvo tijelo. Birokratizirano, imperijalno, militarističko, asocijalno i agonično tijelo", kazao je u razgovoru za Index umirovljeni profesor prava Nikola Visković komentirajući nam loše strane ulaska u Europsku uniju.

Europa nije samo euro, kaže nam profesor, već bi trebala biti i ideal socijale i mira, a ta Europa nije mir ni socijala.

"Prvo što je vrlo birokratizirana tvorevina, ima jednu oblandu demokratičnosti, ali je ta demokratičnost jako ukrućena institucijama. To se vidi iz tog golemog i preskupog briselskog i strasburskog aparata. I to dovodi do tjeskobe kada čujemo da će Hrvatska imati 12 zastupnika i da će svaki zastupnik imati strahovita primanja u usporedbi s našim stanjem. EU se trese u ekonomskoj krizi, a oni žive u loju. To je nešto što je sa stajališta odlučivanja i standarda zabrinjavajuće", drži profesor Visković. Zabrinjava ga, kaže, i demokratičnost. Odnosno, sa stajališta neposrednije demokracije, ona je otežanija nego u bilo kojoj samostalnoj državi. "Naime, svaki stupanj složenosti otežava demokraciju, a Europa je prilično složena", ističe.

"To nije socijalna Europa, već Europa elita, militaristička sila"

S druge strane, nastavlja Visković, Europa kakvu imamo pred sobom nastala je i sve se više odvija u imperijalnom sistemu neoliberalizma. "To nije socijalna Europa, već Europa elita. Ona nije blaga i humana tvorevina već prepotentna materijalističko-liberalna imperijalno-kapitalistička tvorevina gotovo u istoj mjeri kao i SAD, sa željom da bude svjetski policajac. Razlika je samo u stupnju moći. Europa bi htjela da bude SAD u svijetu, a to je izdaja starog ideala Europe od Erazma Roterdamskog pa do socijalizma. Naravno da bi kriza u Europi mogla omogućiti promjenu imperijalnog stava, ali to se neće dogoditi", kaže nam profesor koji tu dodaje i element militarizma.

"Europa je i militaristička sila. Naime, u ovom trenutku krize režu se sva socijalna prava, pa čak i prihodi političara. A jedna stvar se ne reže, a to su vojni troškovi. Govorimo o milijardama koje se troše u vojsci, a koje bi bile skoro dovoljne da se dužnička kriza riješi. No, to čak ni socijalistima ne pada na pamet. I to ne može biti slučajno, a zašto? Najzdravija privredna grana u Europi i Americi je vojna industrija i ona u svakoj velikoj europskoj državi, kao što su Francuska i Engleska, hrani stotine tisuća ljudi. Kad bi se u njoj štedjelo, napalo bi se najvitalniji dio privrede i tu je taj paradoks. Ta 'humanistička' Europa spremna je žrtvovati sve, ali ne i militarizam. Jer tada bi se pobunili i sindikati, radnici. Uostalom, vojna industrija je i izvozno najprofitabilnija grana. I zašto bismo u takvu Europu i što mi s njom imamo? Tom Europom koja proizvodi besmisleno i nepotrebno naoružanje koje onda prodaje arapskim diktatorima", pita se profesor.

"Ne bi bila tragedija da Hrvatska ne uđe u ovakvu Europu"

Muči ga i što to naši vojnici imaju raditi u Afganistanu? "Išli su se boriti protiv Al-Qaide? Pa nje nema više. Tamo su samo talibani - ženskožderi, koje su sami proizveli. Neka riješe palestinski problem koji je porijeklo muslimanskog fundamentalizma 20. stoljeća. Naša nesposobnost da uvedemo pravdu u Palestinu zbog oportunizma s Izraelom proizveo je Al-Qaidu i isti taj fundamentalizam. Tri puta je važnije riješiti palestinski problem nego problem terorizma. A Hrvatska šalje svoje vojnike tamo samo da bi se ulizivala europskim silama", govori nam Visković.

Prema njegovom mišljenju, ne bi bila tragedija da Hrvatska ne uđe u Europu ovakva kakva jest. "Ja se ljutim ne toliko na HDZ, ali na Milanovića i Josipovića, koji 10 posto od ovoga što ja kažem, ne kažu. Ali ne čudim se. Ako nisu rekli što su trebali reći o srpskom pitanju u Hrvatskoj, što će reći o Europi", kazuje nam profesor.

Europa je demokratski deficitarna i korumpirana

Da nam EU nosi više lošeg od dobrog, drži i lingvist sa zagrebačkog Filozofskog fakulteta Mate Kapović. On je tu vrlo jasan - EU je organizacija koja provodi neoliberalnu politiku  koja ide u korist kapitala, a ne običnih ljudi.

Kao lošu stranu EU-a ističe i demokratski deficit, prvenstveno po pitanju Europske komisije koju se ne bira izravno i koja je  "odvojena od ljudi, sindikata, civilnog sektora". "Radi se o tijelu na koje se teško može utjecati i koje provodi najradikalnije neoliberalne reforme. Na njih, uostalom, najveći utjecaj vrši kapitalistički lobi, a kako Europska komisija ne izlazi na izbore, tako se ni ne boji sindikata ni prosvjednika", kaže nam Kapović.

Mladi znanstvenik posebno ističe problem korupcije u Europskoj uniji. "EU jest pomogla Hrvatskoj da se počne boriti protiv korupcije, ali korupcija postoji u samom sistemu EU-a. S druge strane, korupcija na domaćem terenu im smeta zbog proboja stranih kompanija na to tržište. Naime, želi li strana kompanija doći u Hrvatsku, mora podmititi nekoga da to napravi, a što je izravan trošak", kaže nam Kapović ističući kako je zapravo i nebitno izvlače li se novci po zakonu ili izvan zakona. Za primjer uzima T-com koji izvlači pare iz Hrvatske, doduše, zakonito, ali za društvo jednako štetno. "Ta tvrtka je u godinu dana vratila uloženo. Pa to je zlatna koka, ljudi neće prestati telefonirati", upozorava Kapović.

"Tko jači, taj tlači"

Kao problematično ističe i pitanje slobodnog tržišta. "Kada uđemo u EU, otvaraju se granice i ukidaju carine. To se ističe kao neka pozitivna fraza kada se govori o EU, ali svaki ekonomist koji ne niječe istinu mora priznati da u povijesti ne postoji primjer države koja se razvila s otvorenim granicama. Sve ove države koje njeguju neoliberalizam razvile su se uz zatvorene granice. Na otvorenom tržištu nema protekcionizama, i vrijedi pravilo 'tko jači, taj tlači'. I tu Hrvatska sigurno gubi jer nema šanse da se mi nosimo s velikim europskim kompanijama", kaže Kapović.

Brine ga i činjenica da se ta ista neoliberalna politika pokušava sve više institucionalizirati, čime bi svaka druga ekonomska politika postala teška, ako ne i nemoguća za ostvariti. "Uđemo li u takvu EU, nikakva drugačija politika više neće biti moguća po zakonima. Protiv takvog društva bit će se teško, ako ne i nemoguće boriti", zaključuje Kapović.

"Problemi Europske unije najviše će pogoditi najranjivije slojeve"

Mislav Žitko, autor niza tekstova o političkoj ekonomiji tranzicije, ističe kako je Hrvatska kao periferna zemlja već sama po sebi u lošijoj poziciji s obzirom na trenutna događanja u EU. Posebno ga brine što analitičari i političke elite nisu napravili analizu troškova i koristi u EU.

"Jednostavno se pretpostavlja da će samo potpisivanje ugovora i ulazak u Uniju donijeti neke pozitive rezultate iako ti mehanizmi i pozitivne strane nisu nigdje naznačeni, samo se uopćeno govori. Kako bi se napravila analiza troškova, politička elita trebala bi imati jasan ekonomski programa industrijske politike i regionalnog razvoja. Ali ga nema, i što će se s tim događati, kao i što će se događati s poljoprivredom, može se samo špekulirati. Hrvatska, kao i sve druge periferne zemlje, osuđena je na to da čeka rasplet događaja", kaže nam Žitko.

Na pitanje o novcu iz EU fondova koji bi nam se trebao dodijeliti kao pomoć, Žitko podsjeća kako je iluzorno očekivati da ćemo išta dobiti besplatno, odnosno da će se neki novac slijevati u Hrvatsku, a da zauzvrat nećemo ništa morati dati. "Ne možemo se oslanjati na jednokratnu pomoć iz EU fondova. Budući da nema jasnog ekonomskog programa, jasno je i da nas fondovi neće spasiti od nekih loših događaja", ističe.

Također, upozorava Žitko, svi ekonomski problemi neće se na ravnomjeran i jednoobrazan način preliti preko svih slojeva stanovništva, a problematičan je, smatra, dio razmišljanja o socijalnom sloju. "Najranjiviji dijelovi stanovništva snosit će najveći teret negativnih događaja u Uniji", ističe Žitko.

Hrvatska, upozorava, neće imati mjesto ključnog igrača, ali će morati poštovati nove mjere fiskalne i monetarne politike i još čvršće mjere nadzora za provođenje tih normi. "Jednostavno je pitanje može li Hrvatska to podnijeti. To su mjere koje ograničavaju manevarski prostor za ekonomsku politiku i pitanje je otvara li se neki drugi prostor i ima li pozitivnih elemenata. S obzirom što smo do sad vidjeli, svi zaključci mogu biti samo pesimistični", zaključuje Žitko.

V nadaljevanju objavljam malo popravljen in dopolnjen komentar, ki sem ga napisal kot odgovor na prispevek dr. marka Pavlihe, vidnega člana Virantove liste, objavljen na Drugem sveti pod naslovom Otročji prepiri.

Zadnje državnozborske volitve se niso zgodile zaradi interesov Janše, Jankoviča, Viranta, Erjavca, Pahorja, Žerjava, Ljudmile ter njihovih vernikov, pristašev in jurišnikov, temveč izključno zaradi interesov državljank in državljanov ter njihove države Slovenije.

Odgovornost vseh, ki so v tej volilni predstavi strankokracije v Sloveniji sodelovali je, da se obnašajo in ravnajo odgovorno ter državotvorno ter ne kot kakšni razvajeni otroci v peskovniku.

Vsi “programi”strank ter list s katerimi so obmetavali in zavajali državljanke in državljane, da bi si pridobili njihove volilne glasove so danes delno že brez prave uporabne vrednosti, ker vsem strankam ter listam in vsem nam državljankam ter državljanom dnevno pišejo programe ravnanj ter ukrepanj dogodki in razmere v državi in še veliko bolj dogodki ter razmere v EU in  svetu.

Čas je, da se vsi zgoraj našteti liderji strank skupaj s svojimi člani in verniki zresnijo in prenehate mešati meglo. Njihovi kolektivni ter posamični interesi so popolnoma nepomembni in če se sami tega ne bodo hitro zavedli, jih bodo v to kaj hitro prepričali dogodki, ki smo jim v svetu danes priča ter dogodki, ki  bodo v naslednjih dneh ter tednih še sledili. Tokrat se za spremembo od prejšnjih časov svoji odgovornosti slovenski politiki ne bodo mogli kar tako  izogniti.

Volivke in volivci so svoje rekli, njihovo pa je, da voljo volilnega telesa spoštujejo in brezpogojno izvršijo. Od neumnosti, ki jih trosijo strankarski šefi, ljudje ne morejo plačati položnic in nahraniti svojih otrok. In prav vsem je končno enkrat že potrebno povedati, da so vsi skupaj veliko manj pomembni kot si sami domišljajo, da so, in da država Slovenija brez vseh njih lahko prav mirno shaja, ne more pa brez svojih državljank in državljanov.

Če pa nekateri strankarski vodje želijo sedaj, ker so nezadovoljni z rezultati volitev, izvesti mehki povolilni politični udar v državi, pa se to naj tako tudi imenuje in se prenehajo sprenevedati, zavajati in lagati slovenski javnosti. Ker nezadržno prihaja čas, ki bi lahko bil zelo neizprosen za vse nas, ki v tej razpadajoči državi Sloveniji živimo.

Slovenija nujno potrebuje trdno in stabilno vlado danes in ne šele po dveh mesecih. Če ne želijo osnovati vlade z Jankovičem naj to tudi javno in jasno povedo, se takoj sedejo z Janšo in naj ne telovadijo z nekim tretjim blokom ter podobnimi neumnimi politikantskimi akrobacijami. In naj slovenski javnosti tudi jasno povedo, da želi Merklova v Sloveniji na oblasti Janšo in da želi Sarkozy  v vladi videti svojega ljubljenca Pahorja. Zakaj smo sploh zapravili toliko denarja za volitve in zavajali ljudi, če pa nam vlado sestavljajo naši gospodarji v tujini?

 

Nekdo je nekoč rekel ali zapisal, da je vojna nadaljevanje politike z drugimi sredstvi. Je torej Evropa, tista z evrom kot tudi tista brez evra, že v vojni?

Informacije, ki kapljajo iz uradnih pa tudi tistih neuradnih virov kažejo, da bi temu lahko bilo res tako. Daleč vstran od oči javnosti se bijejo težke borbe za rešitev tega kar se v Evropi rešiti sploh še da in se pri tem ne izbirajo sredstva. Vse je že dovoljeno, le tanki in letala še zaenkrat ne prižigajo motorjev. Namesto njih se uporabljajo druga sredstva kot so agresivna  propaganda, zastraševanje ljudi in nekooperativnih politikov ter vlad, zaplotniška dogovarjanja politikov in finančnih mešetarjev, zloraba tako imenovanih demokratičnih institucij v posamičnih državah in v EU, tajna sestankovanja v državah članicah ter v na nivoju EU na katerih se že ali se vsaj naj bi sprejemale za države in narode vključene v EU daljnosežne in zelo usodne odločitve. Velike države grozijo malim in finančno ter gospodarsko slabše razvitim s sankcijami na vseh področjih ter jih politično ter pravno postavljajo v položaj v katerem imajo le dve izbiri, ki glasita vzemi in se ukloni ali pa pusti ter prevzemi vse posledice, ki bodo za državo in njene ljudi prav katastrofalne.

 

Imajo manjše in manj močne države v skupnosti EU pred ultimati pred katere so postavljene  sploh še kakšno drugo možnost ali izbiro ? Kako bo ravnala slovenska politika je seveda znano in v to ne kaže niti dvomiti. Bo pred tem, preden bo podpisala razne diktirane pakte in predala vso državno suverenost, kaj povprašala državljanke in državljane? Seveda ne bo, ker si tega niti sama večinsko ne želi in ker tega storiti niti ne sme. Kaj lahko se zgodi, da bo usoda države Slovenije in s tem tudi slovenskega naroda v naslednjih dneh odločena in poti nazaj zagotovo dolgo ali mogoče celo nikoli več ne bo.

 

Z Janezom Janšo se moram vsaj v nečem strinjati in mu pritrditi, da je imel prav, ko je napovedal nove izredne volitve. Če pa je imel v mislih izredne volitve na voliščih se je zmotil. Te na voliščih so manj verjetne od tistih na ulici, ki bi se nam v prihodnosti lahko dogodile. Pri tem pa je popolnoma nepomembno ali bo novo vlado vodil Jankovič ali na koncu mogoče res celo Janez Janša ob modri asistenci Boruta Pahorja. Kdorkoli bo pač že na čelu nove slovenske vlade, za državljanke in državljane sploh ni ter ne bo pomembno, ker najpomembnejše odločitve se sprejemajo sedaj in v tem trenutku in to daleč vstran od oči in ušes slovenskega ljudstva.

 

V obdobju, ko Slovenija vlade sploh nima in liderji političnih strank mešetarijo ter barantajo za svoje in svojih prijateljev čisto zasebne ter prestižne koristi in privilegije o naši bodočnosti odločajo drugi. Se res ne zavedajo usodnosti trenutka, ko bi Slovenija nujno in takoj  potrebovala močno ter stabilno vlado kot še nikoli v svojem dvajsetletnem obstoju, ali pa mogoče vse to počnejo zavestno in celo po naročilu koga tretjega od zunaj. Vstopili smo v čas, ko si enostavno ne le smemo, temveč celo moramo dovoliti tudi tovrstne špekulacije predvidevanj raznih usodnih scenarijev, ki se nam pišejo in katerih žrtve bomo oziroma mogoče celo že smo ter katerih končnih posledic se danes malokdo zaveda. Imamo pravico se igrati z usodo naših otrok in vnukov? Te pravice nimamo, ker nam je bodoči rodovi niso dali in nam je niso dali rodovi, ki so nam ustvarili ter podarili državo. »Travo bomo jedli« v vsakem primeru, pa če državo zabarantamo ali pa si jo ohranimo. Mi pa se odločimo vsaj to ali bomo svojo in svoje mlade države usodo prepustili našim neverodostojnim politikom ali pa jo bomo vzeli v svoje roke in prevzeli tudi kolektivno odgovornost pred zgodovino ter našimi otroci in vnuki. Na katero koli pot bomo v naslednjih dneh ali tednih stopili, poti nazaj ne bo.

Kaj pa je tebe treba bilo,
dete ljubó, dete lepó!

( France Prešeren )

 

Danes so v Sloveniji državnozborske volitve porodile novorojeno politično dete, ki niti prvič zajokalo še ni, da bi s svojim  glaskom naznanilo svoj prvi vdih ter oznanilo veselo rojstvo in že so nanj spustili hijene, črne vrane ter večno pesimistične politično ekonomske vedeževalce in vreščeče rojenice.

 

Tako kot je bilo dete spočeto, mučeno in zaničevano že v času rasti v ljudski maternici, tako je bilo ob rojstvu tudi pričakano. Od nekaterih skozi stisnjene zobe prekleto ter drugih s prezirom in zaničevanjem pospremljeno v svet živih - upanja in pričakovanj polnih ter človeškega dostojanstva. razlaščenih in osiromašenih državljank in državljanov, ki so novorojeno dete spočeli in rodili.

 

Že ob rojstvu so mu napovedali kratko življenje. Označili so ga za nedonošenčka, ki mu bo skoraj zagotovo hitro potrebno dodeliti močne ter stroge zunanje vzgojitelje in učitelje. Ne priznajo mu pravice, da bi smel biti uspešen, da bi smel osrečiti in zadovoljiti svoje prijatelje, sodelavce, volivce in vse druge, ki vanj verjamejo ter mu zaupajo. Črne rojenice so takoj ob njegovem rojstvu zajahale metle, priletele iz zatohlega časa preteklosti in s svojim politikantskim krakanjem začele napovedovati črno usodo volilnemu novorojencu.

 

Zaželimo volilnemu novorojenemu otročiču srečo in uspeh. Odvrnimo od njega črnoglede napovedi in hudobne uroke ter izsiljevanja. Ne dovolimo, da se nad njim izvede politično posilstvo, ker bomo posledice čutili prav vsi. Spoštujmo voljo državljank in državljanov, ki so  odločili, da se prav to dete na volitvah rodi. In volivci imajo vedno prav. Tako kot bi imeli prav, če bi odločili drugače, imajo prav tudi sedaj, ko so odločili tako kot so. To morajo spoštovati prav vsi, ki so na teh izrednih zadnjih volitvah dobili večja ali manjša zaupanja ljudi, ker te volitve niso bile zaradi njih, temveč zaradi vseh v državi Sloveniji živečih državljank in državljanov,. In to morajo spoštovati tudi vsi naši prijatelji ter še posebej tisti, ki nam prijatelji v tujini niso. Tako kot je ljudstvo imelo prav leta 1991 je to isto ljudstvo imelo prav tudi 4. decembra 2011.