
Na prvo stran eDnevnika \| Pogovori – intervjuji in kolumne na enem mestu

Ko je prazno, postane vseeno.

Inštrukcije in prevajanje

/ 17:19, 15.03.2010 / 2 komentarji / Stalna povezava / Obvesti prijatelja o tem sporoèilu /

Kot študentka medjezikovnega posredovanja (=prevajanje po domače) sem ugotovila, da lahko z znanjem, ki sem si ga nabrala v gimnaziji (predvsem pri pripravah na maturo*) in na faksu, pomagam še komu. Zato sem se odločila, da nudim inštrukcije iz angleščine, nemščine in slovenščine za osnovno in srednjo šolo. Med tednom sem v Ljubljani, med vikendi tudi v Velenju; imam svoj prevoz, ampak se potem dogovorimo za potne stroške

. Če bi bil kdo zainteresiran, mi lahko piše na spela90'at'gmail.com ali mi pošlje sporočilo tu na eDnevniku.

Iz prej omenjenih jezikov lahko tudi prevedem kakšen (ne preveč strokoven) tekst - cena po dogovoru, prav tako za inštrukcije.

*slo 8, ang 8, nem 5

Fantasy > reality

/ 15:58, 31.03.2008 / 2 komentarji / Stalna povezava / Obvesti prijatelja o tem sporoèilu /

Ja, bolj ali manj sem opustila tale blogec, razlogov pa je več. Dogaja se ne kaj ekstra veliko, kar pa se, pa je v končni fazi moja stvar :P Je pa dejstvo, da so zadnji meseci postali rahlo rutinski - teden pomeni prenašanje šole oziroma tečnih ljudi in predvsem čakanje na vikend. Vikendi so potem ponavadi lepi, a vedno prekratki. Nekaj časa že razmišljam, da bi si mogla omisliti kak nov hobi, ampak nekako nimam prave ideje v kaj bi se vrgla. (Kak predlog?)

Tako zadnje čase veliko berem in pišem za nov slovenski portal za fantazijo in znanstveno fantastiko (o katerem je pisala že Trin) - Fabularij.net . (Ja, grozna sem, samo reklamo prihajam delat sem. Ampak je res kul zadeva, oziroma se vsaj trudimo, da bi postala :) V spodnjem levem kotu je tudi link do foruma.)

P.s.: Bo kdo mogoče v soboto na državnem tekmovanju iz angleščine? =)

Bolj ali manj običajen četrtek

/ 16:37, 10.01.2008 / Kategorija KaoFilozofiranje / 1 komentarji / Stalna povezava / Obvesti prijatelja o tem sporoèilu /

Kaj narediti, ko moraš
× ponoviti stavčne člene
× narediti nalogo za nemščino
× narediti nalogo za matematiko
× narediti nalogo za kemijo
× pripraviti govorni nastop v nemščini
× se naučiti zgodovino umetnosti
× prebrati knjigo, do katere ti sploh ni
?

Vzamem v roko Pratchetta vsaj za pol ure.
Se spravim pretipkat pesem od včeraj zvečer, čeprav me je groza, ker je grozljiva in sploh neprimerna za danes.
Se odločim tole natipkat na blog, kar je - let's face it - popolna potrata časa. :D
Se zapletem v absurden pogovor s tamalo (v angleščini) o tem kdo je annoying in kdo je annoyed in kdo kljub temu, da je annoying NE zapusti sobe in neha krasti čas osebi, ki je annoyed. Joy.

Ampak je kljub temu, da sem se zbudila ob pol šestih in ob prihodu iz šole morala vzeti lekadol, kul dan.
Kljub temu, da sva bili na pripravah za Cankarjevo celo dve, kar sicer pomeni zagotovo uvrstitev na regijsko, kar pa ni tako dobro, ker mi nalaga moralno odgovornost, da vsja za silo napišem tisti spis.
Kljub temu, da je sestra prišla še enkrat in poskrbela za nove doze absurda. Well ... I guess it's funny in a way.
Kljub temu, da se mi totalno nič ne da, pa bom morala narediti vsaj nekaj iz zgornjega seznama.

Ker je dva meseca dvojine ^.^

In bo tisto težko pričakovano poletje, o katerem piše Trin, lažje počakati kot druga leta. ^.^

Lep dan v snegu

/ 23:56, 14.12.2007 / 1 komentarji / Stalna povezava / Obvesti prijatelja o tem sporoèilu /

Da bo dan lep, sem vedela že včeraj in še prej.
Po odpisanem testu iz nemščine, na hitro pojedeni (lol) polovici pice in maminem zagotovilu, da ne potrebujem bulerjev/zimske obutve, sem se spravila na vlak, ki me je odpeljal proti Celju.
Koliko drži mamino predvidevanje vremena bi se mogoče že lahko navadila (sumljivo velikrat ne dežuje, kadar mi naroči, naj vzamem marelo xD), a so me snežinke, ki so plesale po zraku, ko smo se približali Celju precej presenetile. Pa nič zato, samo skoraj sem zmrznila na železniški postaji, ker kavbojke in Vanske pač niso zimska oprema in plašč v navezi z rokavicami ni zadostoval - a je bilo vse čisto nepomembno, ko je drugi vlak pripeljal moj prenosni grelnik. ^^
Film, Zlati kompas (ki ga hočem konstantno imenovati Severni sij - I wonder why? xD), je bil zelo všečen, in tudi če Lyra in Asriel nista popolnoma takšna, kot bi si ju predstavljala, odigrata čisto fino. Še vedno mi ostaja sicer neznanka, zakaj sem si Lady Coulter predstavljala črnolaso (femme fatale style), ampak je tudi ta izpadla super v filmu, lol. Po dobri uri občudovanja snežne pokrajine (ker ko jo občuduješ iz toplega fotelja/objema je čudovita), sva se odpravila na streho, malo obujat spomine, malo občudovat 3d sliko snega, malo zmrzovat. In potem spet na toplo, kjer se je moja predpostavka, da je sneg čisto kul, dokler ga občuduješ iz toplega prostora, po možnosti z ljubljeno osebo (in še ob družbi prasketajočega kamina, ki pa ga nakupovalni centri ne nudijo :/), izkazala za resnično.
Zanimivo je tudi, kako se nama s Snowdrop vedno, kadar cel teden ne govoriva, uspe povsem naključno srečati v živo. Ok, mogoče ne vedno, ampak dve taki naključji že nekaj pomenita? :D Drugo naključje danes pa je na isti prostor zaneslo tudi Aljaža, tako da sem imela dva kindof blog srečanja (in nekako ne dvomim, da ni bil v tisti z lučkami nakičeni stavbi še kakšen bloger, ki ga pač ne poznam).
Lepo je bilo, kar lahko pomoje prvič rečem za sneženi dan, ki ga nisem v celoti preživela v stanovanju/na toplem. In potem si želim, da bi se tako lepe stvari zgodile tudi drugim in .... verjamem, da se bodo, prej ali slej.

In zdaj tipkam to, v sosednji sobi se plameni lovijo po kaminu, snega pa ni več v zraku in njega .... ni tu, seveda in spet me zebe v prste. Ampak mi je še vedno lepo.

(I wonder why, hehe xD)

Life is good ali zakaj pozabljam na blog

/ 20:05, 28.11.2007 / 4 komentarji / Stalna povezava / Obvesti prijatelja o tem sporoèilu /

Danes me je Trin ''opozorila'', da nič več ne pišem bloga. Ker zame seveda ni kakšna posebna novica, ker se tega že nekaj časa zavedam. Ne gre za namerno odločitev, sem pa res opazila, da nimam nekega ''vzgiba'' pisati tukaj. Se nič ne dogaja? Se preveč dogaja? Ali sem pač prelena? =D Verjetno pa bi lahko napisala mini povzetek dogajanja v zadnjem času za tiste, ki se redko prikažejo na gtalku (ane Keya ;P).

V šoli bolj ali manj nič novega; že nekaj časa nazaj sem ugotovila, da mi gre letos kljub največji lenobi, ukvarjanju z drugimi stvarmi itd., glede na povprečje ocen najbolje do zdaj (kar se gim tiče seveda). Sicer utegneta to povprečje rahlo zbiti umetnost in sociologija, ki smo ju pisali ta teden. Ne, srce* ni bilo nič krivo, je pa drugo spoznanje to, da se moji možgani upiraju memoriziranju stvari, za katere so očitno mnenja, da niso kaj preveč pomembni, za povrhu pa si jih še predstavljati ni mogoče (in ko sem si danes med prosto uro že tretjič prebrala razlike med preverljivostjo, zanesljivostjo in veljavnostjo mi je šlo že rahlo na bruhanje; mimogrede, matematiko sem pisala 5, enako kot kemijo in biologijo in fiziko ... XD).

Bolj ali manj nov je tudi ''mladinski gledališki abonma'', ki sva si ga privoščili s techko. Zadnjič je bila prva predstava - improvizacijsko tekmovanje dveh gimnazijskih skupin, to soboto (ravno na moj brzdej, hehe) pa se bodo zmagovalci pomerili z velenjskimi gledališčniki. V ponedeljek sem bila v gledališču s sestro (Matjaž Jaušnik in improvokatorji: ''prekinite, če bo kdo delal večje slovnične napake - aja ne, smo v Velenju'' xD), včeraj pa na podelitvi nagrad natečaja v sklopu Evropskega leta enakih možnosti za vse (moram biti malo važna in se pohvaliti, da sem osvojila drugo nagrado v literarni kategoriji ^.^ nagrajena je bila tudi Sunie, ki je osvojila 3. mesto). Kar se tiče kulture poleg bolj ali manj aktivnega poslušanja glasbe tudi dosti (ali pa tudi ne tako zelo :S) berem - kolikor pač najdem čas (in če je to medtem ko zajtrkujem se mati nimajo kaj pritoževati >< XD).

Stvari torej se dogajajo in čisto vseeno mi je, če nekateri ob moji pripombi, da je življenje kul, pravijo ''You're in for disappointment''. (Ker so enako rekli - oz. je rekel xD - že takrat, ko stvari še sploh niso bile tako dobre kot zdaj). Res, vedno je možnost, da bi določene stvari bile boljše, ampak tudi tako kot je, je v redu in lepo.