Tamarčka | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Zavarovalnica. Kot podrepna muha.Pred par minutami sem prejela klic iz Zavarovalnice Generali. Klicali so zaradi poslanega opomina za neplačane obveznosti.Čeprav sem z omenjeno zavarovalnico zadovoljna, tukaj mislim reševanje škod, se ti vedno bolj vedejo kot kakšne podrepne muhe. Pri Generaliju imam kot fizična oseba sklenjene sledeče police:
In kot da to vse skupaj ni dovolj. Kljub temu, da sem vse obveznosti do njih poravnala prejšno sredo, me danes še po mobitelu nadlegujejo, kako in kaj je s plačilom računa. Da je bil račun plačan, je gospodična ugotovila med telefonskim razgovorom. Nobenega opravičila. Nobene taktike. Ker mi resnično gredo že na živce, razmišljam o koreniti spremembi zavarovalne hiše. Pot k ozdravitvi.Baje, da sem pacientka. Tako farmacevti. In zdravniki.  Že pol leta razmišljam, da bi ponovno poizkusila prenehati kaditi. To je stvar, ki je nima smisla izvajati, če v glavi nimaš zadev urejenih. Brezplodno. Res. Spomladi je na trg prišlo novo upanje za kadilce - Champix (v ZDA Chantix). Pfizerjevo čudežno zdravilo, ki naj bi revolucionarno spremenilo potek ali uspešnost odvajanja od kajenja. Ker do sedaj ni bilo nobenih podatkov o "poizkusnih zajčkih", poleg ima zdravilo dolg spisek stranskih učinkov, ki so sicer malo verjetni, da bi se pojavili na pacientu ter poročila dokaj o neuspešnem zdravilo Zyban, so bili vzroki, da velja počakati.  No, sedaj so prvi izsledki tukaj. Praktični. Tisti, ki so ga preizkusili pravijo, da gre za res učinkovito zdravilo, ki čisto zares olajša kadilcu prenehati. Poleg tega, to moram povedati, saj je zelo pomembno - pri Pfizerju so uvedli podporni program, kjer lahko tisti, ki se se odločil prenehati kaditi s Champix-om, prejemajo koristne informacije med samim tekom zdravljenja. Gre predvsem za podporo v obdobju kriz. S kodo, ki jo prejemejo na škatlici, se preprosto prijavijo v njihov sistem. Poleg tega nudijo tudi brezplačno telefonsko številko, kamor se lahko zatečejo vsi pacienti v primeru prevelike krize ali črnih misli.  Pravijo, da kadilec v povprečju potrebuje pet poizkusov odvajanja od kajenja. Da gre za hudo odvisnost, ki jo nekateri celo enačijo z odvisnostjo od heroina. Sama sem do sedaj prenehala dvakrat. Dovolj, da vem, kje so pasti na poti do uspeha. Pa da vidimo zdaj tale Champix. Frizerji odirajo. Če mi katera storitvena dejavnost "pije kri", je to definitivno frizerstvo. In to je dejavnost, kateri se danes ne more izogniti prav nihče. Če moški še solidno pridejo skozi, je pri ženskih odjemalkah te storitve povsem drugače. Mesečni obisk frizeraja je skoraj nujnost. Recimo sploh za umetne blondinke ali svetlolaske. Frizeraji niso bili nikoli poceni. Pravzaprav so bili odkar pomnim precej precenjeni. Odkar imamo evro, si pa tale "samovelecenjena" poklicna kasta enostavno privošči preveč. Če sem pred uvedbo evra plačevala za barvanje in preprosto striženje približno ali maksimalno 11.000 SIT, danes za isto storitev plačujem ca. 65 EUR. Vem, da bo marsikdo rekel, da tam in tam stane veliko manj, vendar si žal ne upam tvegati in oditi na lepotičenje k neki Stanki v Zgornjo Kungoto, v Mariboru pa vsi solidni saloni, nikakor pa ne odlični, zaračunavajo v teh okvirih. Že dolgo razmišljam o tem, da gre za neko oderuško bando, saj je znano, da frizeraji radi živijo na veliki nogi. Radi se oblačijo v drage blagovne znamke, radi si privoščijo nadstandardne počitnice, radi vozijo nadpovprečne avtomobile, kupujejo le vrhunsko kozmetiko, nemalokrat so vegetarijanci, ki kupujejo sojino mleko za 2 EUR, zahajajo v najdražje lokale in restavracije, imajo ekstravagantne pasemske pse, ki so del imidža,... Saj ne rečem nič, vsak si zasluži odlično življenje. Ampak da me en soliden frizeraj konstantno odira, ki za to, da prodaja neki know - how, v katerega ni vložil pretirano energije in časa, mislim na šolanje - to je pa višek nesramnosti. Frizeraji, če napravimo obračun "po kmečko", zaslužijo več kot recimo zobozdravniki, ki so se šolali celih osemnajst let, poleg tega imajo neprimerno večjo odgovornost kot tale frizerska poklicna kasta. Seveda, če recimo vzamemo za primerjavo, koliko stane bela plomba ali čiščenje zobnega kamna. In kaj me še najbolj razpali!? To, da si dovolijo, saj smo vendar njihove stalne in dolgoletne stranke s katerimi prijetno po frizersko kramljajo med delovnim procesom, več kot pol prometa realizirati brez računa in si velik del dnevnega izkupička vtakniti v zadnji žep kavbojk. Kar seveda pomeni, da velik del frizerajev niti nima statusa davčnega zavezanca. In prav ti bi lahko bili vsaj toliko fer, saj se na črno bogatijo na naš račun, da cene iz uradnih cenikov ob obračunu delijo z 1,2. V ponedeljek odhajam k novi frizerki. Nujno je. Zares nujno. Držite pesti. Saj če bom naletela na isto zgodbo, bom se začela sama barvati s cenenimi barvami iz DM-a, na nujno striženje pa bom odšla k Stanki v Zgornjo Kungoto. SNUS - odrešitev za kadilce?
Pred časom sem se z navdušenima prijateljema pogovarjala o švedskem snusu. O tobačnem izdelku, ki ima na Švedskem že več kot stoletno tradicijo. In, ki ga konzumira več kot 20% Švedov (30% moških). Poleg tega Švedska beleži najmanjše število kadilcev v Evropi. Gre za izdelek, ki je pakiran v majhnih čajnih vrečkah, konzumiranje pa je preprosto. Vtaknemo ga le pod zgornjo ustnico in to je to. Snus je pravzaprav že legenda. Močan tobačni (beri cigaretni) lobij je dosegel, da je v celotni Evropski uniji, z izjemo Švedske, prodaja tega prepovedana. Češ, da gre za hudo nevarno drogo, ki je poleg vsega blazno kancerogena. Čeprav je tudi Švedom grozila prepoved prodaje tega izdelka, so si z raznimi študijami izborili pravico, pravzaprav so izjema, da je ta še naprej v prosti prodaji. Najnovejše analize pravijo, da je snus veliko manj škodljiv kot cigareti, pri katerih je glavni problem izgorevanje in substance, ki z gorenjem posledično nastajajo. Poleg tega so zavrgli tezo, da je snus kancerogen, celo več, zaradi načina pridelave je veliko manj škodljiv, kot ostali tobačni produkti na trgu, namenjeni "žvečenju". Po ogledu spletne strani sem ugotovila, da je cena izdelka primerljiva s ceno cigaretne škatlice, poleg tega je izbor res velikanski. Zavojček s 24 vrečkami stane v povprečju 3,00 $, poštnina tudi. Snus pošljejo kamorkoli. Ampak res kamorkoli. Probati velja.
P.S. Me pa vseeno zanima, ali ima kdo kakšne praktične izkušnje s švedskim snusom?
Življenjepis, ki pri večini Slovenčkov zagotovo ne vzbuja simpatij.Te dni je skoraj neopaženo mimo nas švignila nova blogerska cenzura, ki je doletela tega blogerja in je posledica "urgence" Ane Jud. Da je bila cenzura veliko bolj burna v primeru Gušti botruje pač dejstvo, da gre za znanega pevca, ki prepeva o ljubezni in lepotah življenja, zato je bil umik za večino nezaslišan. Čeprav, poglejmo resnici v oči, njegov post je bil zares docela neprimeren.Če ne bi pred časom imela sama opravka z gospodično (seveda na račun dveh postov izpred pol leta), zaplet sva korektno rešili, verjetno ne bi niti tako ažurno spremljala razpleta ali epiloga. Celo več. Z zanimanjem sem si ogledala njeno spletno stran, ki pove o Ani Jud ogromno. In po pravici povedano, temeljito sem spremenila mnenje o njej. Ne, sploh ne, da bi postala njena fanica, toda če bi mi kdo postavil hipotetično vprašanje, kdo je večji lažnivec, Bojan Požar ali Ana Jud, bi brez oklevanja odgovorila, da Bojan Požar. Ana Jud pod
rubriko O meni podaja izčrpen življenjepis, ki bi si ga malokdo upal
objaviti. Od tega, kako je pustila dve šoli do tega, kako se skregala z bolj
ali manj vsemi delodajalci in celo posredno priznava, da je bil glavni motiv za
njeni dve knjigi - maščevanje. Skratka, življenjepis, ki pri večini Slovenčkov
zagotovo ne vzbuja simpatij. Kakorkoli
že, eno drži kot pribito – v ZDA bi bila sedaj že nesramno bogata! Zlom kadilskega zla.Kar na smeh mi gre, ko te dni prebiram delirične poste nekadilcev. Dobro, pogledov na problematiko enajstletnika ne bomo jemali resno. Bomo pa "resno" jemali naprimer tega. Blogosfera je polna takšnih in drugačnih postov. Skoraj ne poznam kadilca, ki bi se obremenjeval s tem zakonom. V bistvu ga večina podpira. Bomo pač kadili doma. Dokler bomo sploh kadili. Dokler bo toplo vreme, bomo kadili na vrtovih in terasah barov. Pravim, dokler bo toplo. Potem bo kofetkanje v barih črtano. Sorry. Briga me, kolikšen bo upad prometa gostincev. Bodo pa dotični imeli nov izgovor za povišanje cen. In potem bo spet sranje. Dnevnikov kolumnist Dežulović je lepo orisal problematiko. Sama denimo vidim problem predvsem v stigmatizaciji kadilcev, ki se je v naši državici rodila čez noč, kot posledica uvedbe zakona. Zato vam pravim, dajte skulirajte se malo, saj ste dobili svoje, kenede? In pri bogu milem, od kod pravica najmanj 40 kilogramov pretežkemu človeku, da mi moralizira in teži o škodljivosti cigaretov? O, čudovito. Bazilika.Razlog, da obožujem poletje ni samo ta, da me 30 stopinj in še več ne moti. Obožujem ga zaradi hrane. Evo, tole sem "naumila" v prejšnjih dneh.Tašča mi je dala polno vrečo sveže bazilike, ki sem jo nato z olivnim oljem in ščepcem soli "zmasakrirala". Palični mešalnik je praktična reč. No, potem je nastala neka takšna temno zelena zmes - osnova za mnogo jedi. Recimo kot dodatek paradižnikovi solati ali pa za pesto. Nič drugega nisem napravila kot to, da sem dodala sveže naribani "parmezan" (saj ni, je le neki italijanski sir iz Hoferja, ki pa je dober). Mogoče bi veljalo dodati še pinjole, ki pa jih seveda nimam. In ekola, sveže, okusno in preprosto kosilo v 10 minutah je tu. P.S. Obljubim, da ne bom pozimi težila s krvavicami in kislim zeljem. :) Pravzaprav krvavic niti ne jem.      Motnje na blogih.Na tole me je "napeljala" Saška. S tem. V bistvu ima Saška blog, ki ga rada prebiram. Že prej, preden je pristala na eDiju, sem občasno zahajala k njej, sedaj še pogosteje. Vsebinsko mi povsem ustreza. In zakaj o Saški? Zato, ker sem ji neposredno povedala, kaj me moti na njenem blogu. No, pred časom sem prosila tudi tega fanta za spremembo in v nekaj minutah je bila stvar urejena. Ostalih pa ne bi želela izpostavljati, da ne bo kakšne zamere.No takole. Zadnje čase ali pa v preteklosti, sem naletela kar na nekaj blogov, ki bi jih redno prebirala, če ne bi imela težav s konzumiranjem zapisanega. Govorim o oblikovni ali celostni podobi blogov. Nikakor pa ne o vsebini sami. Težave imam:
Tak, sedaj sem "zbruhala" to, kar me je že dolgo tiščalo. Upam edino, da bodo moje pripombe padle na plodna tla ter da bom čez nekaj časa ugledala kakšen blog, ki je zaradi navedenega popolnoma neberljiv. Poroka?Bizarna poročna obleka, nagravžna poročna torta, ki jo mimogrede vsi svatje hinavsko hvalijo, one man band, ki poleg svojega železnega reportarja stresa še kupe smešnic, tisti ta najbolj napredni pa dogajanje popestrijo še z "vrhunskimi" skeči, kjer so glavni akterji župniki in prostitutke, vse skupaj pa je začinjeno s seksualno vsebino, kupi in kupi mastne hrane, kopica neznancev, grdi cvetlični aranžmaji, k'rneki broške, ki si jih mora pripeti vsak svat, modna parada, ki z modo in okusom pač nima nobene zveze, patetika.... Seveda govorim o porokah. Sovražim poroke in vse ostale dogodke, recimo abrahame, ki skorajda niso nič drugačni od poročnega slavja. Nemalokrat sem se že zgrožena spraševala, kako lahko dva mlada in sodobna človeka pristaneta na takšen žur, ki nikakor ni njima pisan na kožo, temveč povabljencem. Recimo starim mamam in očetom ter sorodnikom, ki jih sicer vidita v najboljšem primeru le enkrat na leto ali pa jih celo skoraj ne poznata. In potem so tile svatje glavni veseljaki, ki že vedo, kaj je žur in hodijo od mize do mize ter človeka na silo zvlečejo na plesišče ali pa kar prisedejo k mizi ter nekaj duhovičijo tja v tri dni. Bljak. Ko dobim vabilo na kakšno poroko, me kar srh spreleti. Sicer me veseli, da sem med izbranci mladoporočencev, to pa je tudi vse. Vem, mogoče je grdo od mene, toda žal ne prenesem nekega napravljanja, da mi je nekaj super in oh in sploh. Zmeraj so mi bili kul tisti pari, ki so se odločali na nekonvencialne poroke. Sama sem mnenja, da če že gre za poroko, mora biti žur do konca, kjer se mladoporočenca zabavata do obisti in se ga nasekata do nezavesti (če jima seveda do tega je) ter se ne prilagajata neznanim sorodnikom, temveč se ti morajo prilagoditi njima. Temu, kar imata onadva rada. Ali pa, da se lotita manjše poroke, vendar z okusom in obdana z ljudmi, ki jima resnično nekaj pomenijo. Poroka da ali ne? V bistvu mi je vseeno. Ker sem precej pragmatičen tip, mi je škoda denarja in časa za nekaj, kar se mi ne zdi bistveno v življenju. Če že, bi se odločila za čisto nekaj utrganega. Recimo za poroko v mestu presežkov kiča - Las Vegasu, saj bi iz tega znal nastati kakšen dober štos. Ali pa za poroko v pajeru nekje na kakšnem tropskem otoku. Seveda kar v sklopu kakšnega načrtovanega potovanja in s peščico ljudi, ki jih imam najraje. Bolje kamen v hrbet, kot 1000 evrov pufa...Tole je bojda novi pregovor, ki še kako slikovito opiše današnji deževen in leden dan. Vsaj tako je izgledalo zjutraj. Potem je "posijalo" sonce. In še enkrat, ko se mi je posvetilo, kaj bi utegnilo biti danes na jedilniku. Evo, v desetih minutah iz hladilnika v pečico (testo je Hoferjevo). Windusurfing Paros 2007No, čas je, saj to je bil primarni namen, da podam poročilo o windsurfingu na Parosu.Zakaj Paros? Dejstvo je, da so na Jadranu zadnja leta, verjetno zaradi klimatskih sprememb, borne razmere za tovrstno udejstvovanje. Včasih zloglasna Viganj na Pelješcu ali pa Bol na Braču resnemu surfarju ne nudita več zadovoljvih razmer. Seveda pa je bil vzrok tudi ta, da nam je hrvatija začela presedati. Torej, Paros iz več razlogov. Zaradi dobre vetrovne statistike, kjer naj bi pihalo v mesecu juliju 23 dni nad 4 Bft, ker vožnja s trajektom traja le dobre štiri ure in seveda, ker gre za otok, ki lahko ponudi še kaj več, kot le odlične windsurfing razmere. Čudovite vasice in dober kamp (že večkrat omenjena Santa Maria) neposredno na spotu. Torej, če koga zanima, statistika je bila sledeča. Od 20 dni smo odnesli 65% izkupiček, kar pomeni, da je takrat pihalo nad 4 Bft. Sicer nis(m)o surfali le 4 dni, ko je resnično vladalo popolno brezvetrje. Fantje in punca niso vozili manjših jader kot 6.2, pa še to v redkih primerih. Osmice plus odpadejo. Bilo je nekaj dni, ko so bili fantje nagrajeni z 6 Bft, najvišji namerjen sunek je znašal 38 vozlov. Brutalka! Mogoče velja omeniti dejstvo, da na spotu ni bilo gneče, največ 20 surferjev na vodi in najpomembnejše, brez kajterjev. Ti imajo svoj spot in center na zahodnem delu otoka. Santa Maria, v ozadju Naxos...              Slavni Golden Beach... Tukajle je "pihljalo" tako, da nas je pesek bičal, normalna hoja ni bila mogoča. Tudi fotografi smo imeli nemalo težav...To dokazuje tudi prazna plaža. Najvišji namerjeni sunek je znašal 38 vozlov, sicer pa je tisti dan pihalo 7 Bft....       Center za kajterje na zahodnem delu otoka...      Hibiskus...  Naoussa/foto poročiloMalo je krajev na svetu, ki so v resnici še lepši kot v turističnem katalogu. Eni izmed njih so Maldivi. Pa tudi grška Naoussa na otoku Parosu. Ostajam brez besed....                    "Road" to ParosObstajajo tri poti, da dosežete belo-modri raj na zemlji. Z avtomobilom preko bivše Juge in Grčije, kombinacija trajekt iz Italije plus nekaj sto kilometrov po Grčiji do Pireja ali pa z letalom.Kot tapravi Slovenci smo izbrali prvo in naporno, a zato precej zanimivo pot. 1.700 km z avtomobilom do Pireja. Štartali smo ob 3:30 zjutraj. Pot nas je vodila mimo Zagreba, skozi Beograd mimo Niša, skozi Makedonijo do Gevgelije, kjer smo vstopili v Grčijo in nato mimo Soluna do Aten oziroma Pireja. Cestne povezave do Aten so v bistvu odlične, zato smo za pot potrebovali približno 19 ur, seveda z nemalo postanki po poti. V Pirej smo pripeli debelih pet ur pred odhodom rezerviranega trajekta za Paros. Stroškovnik: Diesel 360l = ca. 360 EUR Cestnine = ca. 100 EUR Trajekt, avto, dve osebi = 270 EUR Odličen kamp s čudovitim bazenom za dve osebi, šotor in avto = 15 EUR/dan Hrana in pijača = cene bolj ali manj enake kot v Sloveniji  Beograd je Slovenski!  Srbski vozni park  In grški. Sploh ne neobičajen.  Prometni kaos v Atenah. Vsakdanjik. Vožnja za tujce je tam nevarno početje.   Pirej. Skozi tale "gate" je moral izpluti naš trajekt.  Še enkrat Pirej. Iz trajekta.  Potnik.
 Brat našega trajekta. Enaka ladja, le drugačno ime. Naxos. Pluje v obratni smeri.  Končno Paros. Parikia - glavno mesto in pristanišče.  Panika. Selitev narodov. V Grčiji povsem normalno stanje.  Končno cilj. :) Grčija prihajam! Spet sem zanemarila bloganje. In tako je zelo hitro prišel ta dan, ko je treba spakirati. Seznam je zares zelooo dolg. Jutri, ob 3:30, odrinemo v Grčijo. Na Paros. 1.600 kilometrov do Pireja, nato še pet ur s trajektom. Priznam, da imam "reise fiber", saj v enem šusu še nismo vozili tako daleč. Čaka nas praktično 30 ur poti. Dodatno nervozo še povzročajo slabe vetrovne razmere, ki se, na srečo, očitno izboljšujejo. Predstavljate si deda ali celo štiri dede, ki vas na edinem dopustu v letu, tri tedne "gušijo", zakaj niso recimo raje izbrali Karpatos in kako je na splošno vse skupaj hudo in grozno. Torej, naj piha "kolko gre". Čez štiri tedne pa sledi izčrpno poročilo. Lepo bodite! P.S. Lucija, za Grčijo še zmeraj obstajajo čarterji. Blišč in beda zdravnikov Po dolgem času kar zanimiva Trenja, ki so razkrila blišč in bedo zdravnikov. Predvsem bedo. Tukaj mislim predvsem to, da se imajo zdravniki še zmeraj za nadljudi, za kar pa smo seveda krivi tudi pacienti. Izvedeli smo, da zdravniških napak v Sloveniji ni. Pravzaprav nič novega. O tem so že obsežno "govorili" pred kakšnima dvema letoma v SP Dela. Zdravniki v dobrem in slabem, drug drugemu držijo štango. Pomagajo jim njihove institucije, ki so zavarovane za primer odgovornosti, pa kljub temu zaradi lastnega ega, ne priznajo napak. K temu pa je dodobra pripomogla tudi "mafijska" Zdravniška zbornica Slovenije, ki od zdravnikov pobira oderuško mesečno članarino, kar jim zagotavlja zelo udobno življenje, v bistvu je zgodba precej podobna GZS, zdravniki pa za takšen denar, ki ga mesečno nakazujejo, pričakujejo vrhunski pravni servis in ga tudi dobijo. Gre za članarine, ki praviloma niso manjše kot 30 evrov, pa tja do 60 evrov, pač odvisno od plače, ki jo prejema zdravnik ali zobozdravnik. ZZS tako letno razpolaga z milijoni evrov. Včeraj se je lepo razkrilo, kakšni arogantneži so 'bogovi v belem'. Svetla izjema je bil bivši minister Keber, ki edini premore nekaj človeškosti ali pa vsaj zmore pogledati na drugo stran - vidik pacienta. Ali kot je povedala Katarina Stojanović. Očitno smo vsi neizobraženi in nevedni idioti. Prim.dr. Cerar, ginekolog, si je celo dovolil podvomiti v podatke, ki jih je Katarina prinesla na pladnju. Očitno so za njega totalni idioti tudi prevajalci, saj dvomi v strokovnost prevodov uradnih statistik in poročil, ki jih delajo Italijani in Američani. Error, mistake,...whatever. Zato sama podpiram tole civilno pobudo. Američani nekaj podobnega že imajo. Naj bo končno javnosti znano, kaj si mislijo pacienti o posameznem zdravniku. Tako ne bo več tako nujno zagovarjanje cehovskega kolegov. Končno nekaj fotkNo, zadnji vikend mi je končno uspelo malo "stestirati" nov fotkič. Čeprav nisem prevelika ljubiteljica tovrstnih "kičastih" motivov, vseeno objavljam nekaj teh. Komentarji so seveda dobrodošli!             Adrijana Starina Kosem je......moja nova 'idolka'. Kljub temu pa češenj z njo ne bi nikoli zobala. P.S. Me zanima, kje v tem zadnjem stavku pride vejica - če sploh... ;) Trenutno stanje duha: Preblisk dneva Izgubili so kompas.Tudi jaz sem včeraj najprej pomislila, seveda v zmedenosti ob najavi novice, kateri datum je danes. No, potem, ko sem se zbrala, mi je bilo takoj jasno, da gre za še kako resnično novico in ne za prvoaprilsko šalo. Letališče Dr. Janeza Pučnika? Tega ne bom komentirala, saj so ostali blogerji povedali že več kot dovolj, kaj si mislijo o takšnem ravnanju vlade, pa javno mnenje tudi kaže, da se 85% Slovencev ne strinja s takšnim poimenovanjem nacionalnega letališča.Janšistom se je zadnje čase čisto "vtrgalo". Dobesedno. Ali se ukvarjajo s preteklostjo ali pa z lastno ideologijo, ki je najbolj prisotna ali močna prav v SDS, kar kaže tudi včerajšnja novica. S tem so dali Slovencem vedeti, kako pomembni in zaslužni so oni za osamosvojitev Slovenije in blaginjo, ki vlada dobrih petnajst let pozneje. Janšisti so blamirali Slovenijo pred celim svetom, no, tuje obveščevalne službe so izgubile zaupanje v našo obveščevalno agencijo, kar se ji bo še posebej poznalo ali maščevalo sedaj, ko smo pred predsedovanjem Slovenije EU, obveščevalski podatki pa bodo še kako pomembni. Vlada tudi dreza v odvetniške tarife. Kaj tako absurdnega že dolgo nisem slišla. Eno so notarji, eno pa odvetniki, ki so prepuščeni trgu in formirajo svoje cene glede na ponudbo in povpraševanje in bistveno, glede na kakovost storitev, ki jih lahko ponudijo svojim strankam. En zakoten odvetnik zares ne more formirati enake cene, kot en Čeferin, ki skoraj vsakega spravi iz godlje ali pa se vsaj primeru bistveno bolj posveti. Kakšnih metod se ta odvetnik poslužuje, sedaj tukaj ni vprašanje. Sicer se predlog Herr Flicka lepo sliši za državljane (populistično, kar je značilno za takšne vlade) in vladi v dani situaciji zelo verjetno prinaša plus točke, kaj pa bi sprejetje takšne zakonodaje pomenilo za stroko in posledično za državljane, pa je spet drugo vprašanje. Vsaj upad kvalitete storitev. Potem so tukaj še škandali s Pediatrično kliniko, afera Puh, govori "domobrancev" v Kočevskem Rogu, ki pljuvajo po vsemu, kar diši po levem, šolska reforma, primitivni dvoboji JJ s Kučanom in Drnovškom, retorika, da bodo gorele roke, ali retorika na nivoju desetletnega otroka ali nekoga z omejenemi sposobnostmi, kolobocije okrog guvernerja,... Še malo manjka, nekdo je zapisal, da ni daleč ta dan, ko bodo Slovenijo preimenovali v Republiko Slovenijo Janeza Janše. In Ceca je splavala po vodi... Vir: http://de.wikipedia.org In kako sem sploh prišla na idejo, da bi obiskala njen koncert? Zelo preprosto. Predvsem zato, ker stanujem le streljaj ali preko ceste od prizorišča dogodka, ki naj bi se zgodil ta petek. Namreč, organizator koncertov v omenjenem prvem zabavišču (no, kakor za koga) v Mariboru, seveda z najlepšo in največjo teraso (to je res)  , se bližnjim prebivalcem, seveda zato, ker pozno v noč povzroča hrup s koncerti "vrhunskih" glasbenikov in pevcev (Jasmin ipd.), prilizuje tako, da na družine naslovi prijazno pisemce, da nas prisrčno vabi na ta ali oni koncert, ki naj bi se zgodil takrat in takrat. Hkrati pa ga zelo veseli, da se bomo lahko skupaj pozabavali. Kjut. Zato sem sklenila, ne bi bilo slabo izpustiti priložnosti, ki se mi ponuja na pladnju in zgolj, poudarjam zgolj, iz radovednosti obiskati koncert legendarne in kontroverzne Cece. No, danes je že torek, v nabiralniku pa nobenega prijaznega pisma naslovljenega na našo družino K., ki ga nestrpno pričakujem že nekaj dni. Kot kaže, se naši sosedje organizatorji tokrat ne želijo pozabavati z nami. Ceca je le Ceca, ki stane premoženje, zato ne bodo tokrat ničesar šenkali, pa čeprav stojišča v nekem sektorju za rajo. Razočarana? Eh ne! Bila je samo namera, če mi kdo šenka karto. Sicer pa še ni vsega konec. Jutri je še en dan, pojutrišnjem pa še en...  Poslednji Hri-Bar-jevi dnevi Vir: RTV SLO Včeraj sem bila nemalo presenečena, ko sem ob 23:15, še zadnjič pred spanjem, s pilotom "obrnila" televizijske programe. Ena izmed boljših televizijskih oddaj, se je začela zelo pozno ponoči. Oddaja, ki ji je nedolgo nazaj pripadal sobotni prime time, počasi in načrtno "izgineva" iz tv zaslonov. Če bo dotična oddaja še na sporedu v naslednji sezoni, bom zares presenečena, saj kazalci gledanosti zelo verjetno kažejo velik upad. Za nacionalko je očitno strateškega pomena, da nam v soboto prej ali v prime timu-u ponudijo neko oddajo o poletnih potepanjih, ki jo vodi neka Marjana Grčman. Da bo paradoks še večji, po moje gre za čisto provokacijo avtorjev oddaje, je bila včeraj osrednja gostja Angelca Likovič. Fanatična privrženka SDS, prva učiteljica v državi in Janševa "guvernanta". Seveda gospa ne bi bila gospa, če ne bi izjavila par cvetk, kot recimo to, da je homoseksulace sicer potrebno sprejemati, saj niso sami krivi, da jih je narava tako prizadela. Cenim in všeč mi je, da avtorji oddaje, vključno s Hribarjem, še premorejo toliko smisla za humor, da iz tega, da jih očitno režejo iz programa ali pa da bodo vsaj postali neka nepomembna oddaja, ki se bo predvajala tam nekaj okrog polnoči, najbolje v torek. Škoda pa je, da že tako redka kakovostna produkcija nacionalne hiše, ne najde svojega zasluženega mesta. { Prejšnja stran } { Stran 1 od 3 } { Naslednja stran } |
Na kratko o meni tamarcka.eDnevnik.si 
Na prvo stran mojega eDnevnika Osebna stran Arhiv sporočil Sporočila, ki so jih napisali moji prijatelji Moj foto album Najnovejša sporočilaZavarovalnica. Kot podrepna muha.Pot k ozdravitvi. Frizerji odirajo. SNUS - odrešitev za kadilce? Življenjepis, ki pri večini Slovenčkov zagotovo ne vzbuja simpatij. Moji prijateljialjaLucija07 mezicar007 chinagirl kaplja Saska orhideja Dopisovalec alesmaister eUssatka mv Zanimive straniTamarčka in zgodovinaLucy Ziggyjev projekt mArkedzani Seksi Turistka Shizo - pa saj ni Hirkani Dajana je Dajana Nimfi 2 brujitas scene Nika ali Darja Vest - vedno več, vedno bolje Solist Saška Livingstone - grška duša Chinagirl Živa Legenda Robert Roškar Kašpar - mladenič s potencialom Zloba 
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Pogoji uporabe - e-pošta: info@eDnevnik.si Vse pravice pridržane. © 2005-08 eDnevnik |