eDnevnik
Odpri svoj eDnevnik
Na prvo stran
Naključni eDnevnik
Nadzorna soba
Celje.info / Kozjansko.info

Time Takes Us All

19:42, 27. 05. 2011 .. Objavljeno v Muzika .. 6 komentarji .. Stalna povezava .. Obvesti prijatelja o tem sporočilu
Naslov ni izraz svetobolja ali vdanosti v usodo, pač pa komad vrhunskih melodičnih death metalcev Kalmah, ki bodo letos drugo leto zapored razveselili hordo v Tolminu.

Time takes us all sicer ne igrajo v živo (vsaj na YT ni žive verzije), ampak tudi vsi ostali njihovi komadi so vrhunski in njihov nastop bo (upajmo) eden od vrhuncev letošnjega Metal Campa.
Nastopali so sicer že lani, ampak so bili po neki nepojmljivi logiki na drugem odru, kjer je bilo ozvočenje bistveno slabše.

V zvezi z Metalcampom imam sicer eno zanimivo štorijo, ki že dve leti vključuje Zlobo (ona sicer o tem ne ve nič ), ampak morda jo zapišem kdaj drugič.

3-dnevnih kart je medtem v predprodaji zmanjkalo (prvič!), ampak nič hudega ...




In seveda še, Time Takes Us All.




Malo delo je rešitev za bivše ministre

Malo delo je, poleg ostalih stvari, tudi odlična rešitev za  nekdanje ministre in poslance, ki imajo težave z iskanjem službe potem, ko jim  poteče mandat ali pred koncem le-tega odstopijo. Kot verjetno veste, so  upravičeni do enoletnega nadomestila oz. dokler si ne morejo poiskati nove službe.

V nasprotju s prepričanjem nas laikov, da če si enkrat  minister, boš pa ja lahko dobil kje kak šiht (če ne drugače te bo vsaj nekdo  preko zvez nekam spravil), je zadeva v praksi očitno precej težja.

Obremenjenost  s političnim predznakom (pa četudi neupravičenim) zapira mnoga vrata in za  veliko število nekdanjih ministrov in poslancev se v praksi izkaže, da službe  ni lahko dobiti. Podatke o ministrih in poslancih iz prejšnjega mandata lahko  najdete tukaj http://zasolidarnost.blogspot.com/2009/08/nadomestila-za-bivse-ministre-in.html, v Mladininem članku (http://www.mladina.si/tednik/201048/spet_smo_tam)  pa lahko preberemo, da sta se od nekdanjih ministrov sedanje vlade temu v celoti odrekla le Zlata Ploštajner in Borut Miklavčič, po treh tednih pa tudi  Matej Lahovnik. (Ob tem naj zdaj čisto resno zapišem, da  sem nad ministroma prijetno presenečen, za go. Ploštajner pa takšna odločitev ni presenečenje, ker bi bilo molzenje države v nasprotju z vsemi njenimi življenjskimi  načeli – škoda je le, da nimamo več takšnih ljudi na najvišjih položajih v  državi, pa še takrat, ko pridejo tja, jih »profesionalni politiki« hitro  odžagajo ali pa sami spoznajo, da je škoda njihovega zdravja in živcev, da bi  se borili z mlini na veter, ki jim gre v prvi vrsti samo za lastne interese.)


Ampak danes ne govorimo o teh treh, ki so očitno dovolj sposobni strankarsko nezaznamovani, da so si uspeli najti kaj drugega za početi. Današnja  rešitev je namenjena vsem tistim bivšim ministrom in poslancem, ki zaman trkajo  na različna vrata, pošiljajo prošnje in hodijo na razgovore za zaposlitev.  Namreč, prepričan sem, da je malo delo idealna priložnost tudi za njih.

Če ne  morejo takoj po ministrovanju zaradi takšnih in drugačnih ovir najti službe za  polni delovni čas, lahko začnejo z malim delom! Pridobili bodo izkušnje,  dokazali, da lahko dobro delajo kljub domnevni politični obremenjenosti, štelo  se jim bo v pokojninsko dobo, pa še zaslužili bodo dovolj za preživetje za  tiste mesece, dokler ne dobijo nazaj redne službe. Tako se bodo lahko takoj  odpovedali nadomestilu, ki ga, v to iskreno verjamem, prejemajo s težkim srcem.  Win-Win situacija!




Koliko stane referendum, 2. del

Tega sporočila sploh nisem imel namen napisat, ampak ko sem danes na google vpisal "cena izvedbe referenduma" sem med zadetki našel svoj zapis na tem blogu iz leta 2008:  Referendum o pokrajinah - predvolilna neumnost Janševe vlade.

Zakaj sem sploh to poguglal, boste vprašali? I, zato, ker me je zanimalo, koliko stane preverjanje ljudske volje ... in predvsem, kak denar je to v primerjavi s stroški, ki jih bo prineslo evropsko prvenstvo v košarki 2013.

In kaj sem ugotovil?
Cena izvedbe referenduma o RTV Slovenija je več kot 4 milijone evrov.
Seveda mi je jasno, kolikor je pač to lahko jasno navadnemu državljanu in laiku na tem področju, da je to nadvse pomembno vprašanje. Ne vem sicer, kakšno je vprašanje o katerem se bomo (bodo/boste) odločali na referendumu, pa tudi če bi si vprašanje temeljito prebral, sem 99% prepričan, da še vedno ne bi vedel, katera odločitev je boljša in ali se splača odločiti za ali proti.

Boste rekli, da sem nedržavotvoren in da mi ni mar za prihodnost RTV SLO, če ne želim niti 20 minut investirati v to, da bi se pozanimal, za kaj gre pri referendumu in da bi se po svoji vesti odločil. Pa ni res! Rad imam našo deželico in tudi za RTV SLO mi je mar. Obema želim vse najboljše. Problem je zgolj v tem, da vem, kdaj o kakšni stvari kaj vem, kdaj pa ne. In prostodušno priznam, da o tem, kakšna naj bo prihodnja organiziranost RTV SLO ne vem ničesar. Bog pomagaj.

Ne želim žaliti spoštovanega bralstva in volilnega telesa na splošno, ampak  po moji skromni oceni 95,67% ljudi v Sloveniji prav tako ne ve, katera rešitev je boljša.

In kar me tu moti je tole: kater kreten se je spomnil, da bo vrgel skozi okno 4 milijone našega denarja, da bo vse volilne upravičence spraševal nekaj, o čemer velika večina ne ve ničesar? Kar se mene tiče, naj tisti geniji, ki so to sprožili, sami plačajo stroške referenduma, pa bomo potem videli, kako se jim bo še dalo takšne neumnosti zganjat.

Boste rekli, gre za demokracijo v izvajanju.
Ne ga srat. Referendum z vsemi značilnostmi, ki sem jih navedel zgoraj naj bi bila demokracija v izvajanju? Preverjanje ljudske volje? Najvišji instrument demokracije? Ja, če bi večina ljudi vedela za kaj gre in bi bila kompetentna odločati o takih stvareh, ali bi šlo za vprašanje nacionalnega interesa, zagotovo. Če bi šlo za vprašanje tipa meje s Hrvaško sem takoj za. V tem primeru pa gre za kretenizem v izvajanju.

In preden me napadete, da gre za zelo pomembno vprašanje in da sem omejen, ker tega ne morem videti ... prepričan sem, da gre res za zelo pomembno vprašanje. Ampak odgovor na to naj najdejo ljudje, ki so za to plačani in ki imajo o tem kaj pojma. Ne pa da sprašujejo nas, ki nismo strokovnjaki za to, niti nimamo informacij in kompetenc, da bi se pravilno odločili.

In zdaj nazaj k začetku - 4 milijone za referendum o RTV SLO ni noben problem. Hvala bogu, da so nakraspali skupaj tudi tiste milijončke za izvedbo Eurobasketa. Ker če slučajno ne bi bilo denarja za izvedbo EP v košarki, predlagam referendum, na katerem bi se odločili, ali namenimo 4 milijone za izvedbo referenduma o RTV SLO ali za izvedbo Eurobasketa 2013. Grem stavit, da bi bila udeležba nad 50% in rezultat vnaprej znan.



Metallica v Zagrebu, 16. maj 2010

Včerajšnji koncert Metallice v Zagrebu je bil vrhunski. Kljub temu, da je ves čas lil dež, da smo bili mokri in da smo takorekoč plavali v blatu, je bil dogodek fenomenalen. Fantje so letos očitno spet v formi in žgejo, tako kot se za največji metal bend na svetu spodobi.

Ob tem ne gre spregledati, da je bila setlista preprosto božanska - 4 komadi z Ride the Lightening, 4 z nove plate, ostalo pa lepo razporejeno z vsake plate nekaj ... samo z nesrečnega st. Angerja na srečo nič.


Začetek je bil ubijalski: Creeping Death, takoj za njim For Whom the Bell Tolls in nato še Fuel. 15 minut ultimativnega žganja, preden je James sploh kaj povedal.

Kaj veliko o koncertu ni za povedat, razen tega, da je bilo nepozabno.

Iztok je posnel 2 videa, prvi je skupaj Nothing else Matters in Enter Sandman, drugi pa zaključna Seek and Destroy.






Pa še nekaj fotk:

Postanek na bencinski pred Zagrebom


Prihod na hipodrom


Travnata površina popoldne, ko smo prišli na hipodrom ... nižje spodaj sta še fotki travnate površine med in po koncertu


Poziranje v dežju


Travnata površina nekaj pozneje.


Dež ...


... nas ni ustavil ...


... da ne bi uživali.


Z eno besedo, noro!


In pa še travnata površina po koncu koncerta. Ja, to je blato.


Pozdrav vsem, ki ste bili sinoči v Zagrebu. Upam, da se spet kdaj srečamo.


16. maj se bliža - Metallica v Zagrebu

Ker je do 16. maja, ko pride Metallica v Zagreb, samo še mesec in pol, je prav, da se pohvalim, da so karte za Fan Pit že nekaj mesecev na varnem. :-)



Predskupin sicer od prej ne poznam, ampak poslušal sem par komadov od Volbeat na YT in fantje zgledajo zelo dobri - nekaj malo lažjega za začetek večera.

Kar se izbora komadov tiče, mi veliko upanja vlivajo zadnje setliste. Tale je npr. s 15. marca v Porto Ricu:


  1. That Was Just Your Life Play Video
  2. The End Of The Line Play Video
  3. For Whom The Bell Tolls Play Video
  4. Fuel Play Video
  5. Fade To Black Play Video
  6. Broken, Beat And Scarred Play Video
  7. Cyanide Play Video
  8. Sad But True Play Video
  9. Welcome Home (Sanitarium) Play Video
  10. Creeping Death Play Video
  11. One Play Video
  12. Master Of Puppets Play Video
  13. Blackened Play Video
  14. Nothing Else Matters Play Video
  15. Enter Sandman Play Video
  16. Encore:
  17. Die, Die My Darling (Misfits cover) Play Video
  18. Motorbreath Play Video
  19. Seek & Destroy Play Video
 
Ste opazili, da ni niti enega komada s prejšnje plate? Če bo takole ... bo božansko.

Edino kar bi se še želel slišat z Death Magnetic je All Nightmare Long. Očitno ga igrajo tudi na koncertih, tako da ni nemogoče ...




Metal on!



Gradovi kralja Matjaža 2010

Včeraj smo se navkljub zelo sneženi vremenski napovedi odpravili v Podpeco gledat kaj bodo letos ustvarili graditelji, ki se vsako leto zberejo in gradijo snežene umetnine v čast kralju Matjažu.

Pot do Črne na Koroškem je izgledala nekako takole:





Ko smo po zelo ozki in strmi cesti, na katero je zelo lepo naletaval sneg, smo lahko videli, da je prišlo zidat gradove zelo veliko ekip iz vse Slovenije.

Ekipe so prišle na kraj dogodka dobro opremljene in založene.




Že takoj na začetku nas je sprejel Karel Erjavec, kateremu je bilo posvečenih kar nekaj umetnin.






Tudi domišljija ostalih je bila zelo barvita, od gradov, živali, ljudi do avtomobilov...
























Vmes je kralj Matjaž izbiral tudi svojo Alenčico. Izmed treh, ki jih je izžrebal, pa je moral izbrati samo eno. Vprašanja zanje so bila kar zahtevna ...







Za konec pa še posebej izpostavljam ekipo, ki je bila sestavljena iz kralja Matjaža, Alenčice in njegovih ovac. Zgradili so hlevček, ovčke pa so ubogljivo sledile svojemu gospodarju.




In še za vse tiste, ki ju osebno poznate, na levi je Ines, na desni pa Damir.





IE6 vs IE8 - se ga splača nadgraditi?

Microsoft je začel na veliko promovirati brskalnik Internet Explorer 8 in pozivati uporabnike, naj si ga namestijo. Ob standardnem brskalniku obstaja tudi nekaj posebnih različic, ki imajo že vgrajene nekatere posebnosti za različne potrebe, ki jih imajo različni uporabniki. Morda ste že kje zasledili, da obstaja tudi blogerski Internet Explorer 8, ki ima že vgrajene najpomembnejše portale, ki so v Sloveniji povezani z bloganjem.

Kot nekdo, ki mora pogledati, kako spletna stran izgleda v celem kupu različnih brskalnikov (IE6, IE7, IE8, FF, Chrome, Safari ...), sem ga seveda tudi sam namestil in zadeva je v redu, v bistvu nimam pripomb: IE8 se ne sesuva, videti je dovolj hiter in ima cel kup dodatnih orodij, za katere priznam, da jih še nisem podrobno raziskal.

Ampak tole sporočilo pišem predvsem zaradi tega, ker po statistikah obiska na različnih spletnih straneh vidim, da relativno velik delež uporabnikov še vedno obiskuje spletne strani z brskalnikom Internet Explorer 6.

Internet Explorer 6 je, če boste vprašali katerega koli dizajnerja spletnih strani, njihova najhujša nočna mora. Obiskovalci spletnih strani tega sicer ne vedo, ampak za to, da stran izgleda približno v redu tudi v IE6, je potrebno dele strani posebej oblikovati za ta brskalnik, kar seveda pomeni dodatno delo in precej izgubljenih živcev.

To sicer obiskovalce spletne strani čisto nič ne zanima (kar je čisto prav), ampak zaradi dodatnega dela se včasih zgodi, da se oblikovalec preprosto odloči, da se s tem ne bo več ukvarjal in bo stran v Internet Explorerju 6 izgledala tako, kot pač bo, bog pomagaj. Itak je vedno manj uporabnikov, ki še imajo IE 6.

To pa potem v praksi pomeni, da uporabniki, ki še vedno uporabljajo Internet Explorer 6, včasih strani ne vidijo tako, kot ostali uporabniki. To lahko pomeni, da stran nekoliko drugače izgleda, da se kak del strani prikaže drugje, ali pa v skrajnem primeru, delov strani niti ne vidijo.

Zato bi vsem tistim, ki še vedno uporabljate Internet Explorer 6, predlagal, da ga dejansko zamenjate z novim Internet Explorerjem 8.
Tudi, če ne boste uporabljali nobenih novih funkcij in ne boste opazili izboljšane varnosti, bo napredek opazen v tem, da se vam bodo nekatere spletne strani prikazale lepše oz. bolj pravilno, kot doslej.


Metal Camp 2009

Metal Camp 2009 je za nami, tole poročilo pa prihaja z enotedensko  zamudo, ker sem takoj v ponedeljek zjutraj odšel na morje in tam ni bilo  interneta.


Zaradi manjše količine slikovnega in video materiala in zato  ker ni časa, bo vse skupaj v enem sporočilu ...


Prva značilnost letošnjega metalcampa je bil dež. Lilo je  vse tri dni, ko smo bili tam (petek, sobota nedelja), ampak na srečo ne ves  čas. Popoldne in zvečer so bile konkretne plohe, ki so bile toliko bolj moteče,  če je ravno takrat igral kak dober bend.


Prvi bend, ki smo ga nujno morali videti so bili škotski  pirati Alestorm. Fantje so začeli žgati ob 18.50, prvih 10 minut je bilo lepo  vreme, potem pa se je ulilo. Do konca koncerta smo bili popolnoma premočeni,  kot bi nas nekdo vrgel v bazen. Pirati morajo sicer biti na odprtih morjih  navajeni vsega hudega, nas pa je to kar precej motilo in zato tudi koncert ni  bil tako dober, kot tisti lani ob dveh zjutraj. Kljub vsemu so Alestorm  fenomenalni in upam, da se drugo leto spet vidimo.


V petek so navdušili še Kataklysm, ki so presegli  pričakovanja, popolnoma pa so razočarali Nightwish. Nightwish imajo fenomenalne  cd-je, ampak z novo pevko je bilo vse skupaj zelo žalostno. Annette očitno ne  zmore peti niti približno tako dobro kot Tarja in ob tem se postavlja  vprašanje, zakaj so izbrali prav njo. Punca sicer ni nič kriva, trudi se,  kolikor se more, ampak tisti ki so jo izbrali, so očitno imeli zelo slab dan,  saj poleg tega, da ne zmore peti starih komadov, niti ne zna komunicirati s  publiko, ampak večinoma trosi nebuloze, ki niso vredne niti lokalnega benda, ki  ima svoj drugi koncert v domači vasi. Kar pa je še huje, tudi pevec, ki je prav  tako komuniciral s publiko in je v bendu že X let, ni bil nič boljši, ampak je  prav tako nekaj brez veze bluzil. Koncert je tako zaključil z izjemno  domiselnim stavkom: »Metalcamp! … Fuck … me!« Vsaka čast.

Še posebej pa me je prizadelo to, da nosi odigrali niti Bye, bye Beautiful, ki  bi (verjetno) vsaj nekoliko ublažil polomijo.


V soboto so odlično žgali Suidakra. Fantje so bili res  dobri, od muzike, do izvedbe do komunikacije s publiko.


In še video od njih, vključno z zidom smrti - wall of death




Zaradi zdravstvenih težav smo potem zamudili pol koncerta  Blind Guardian, na srečo pa sva ujela še The Bard's Song:





Za Blind Guardian so bili na vrsti še Satyricon, ki sicer  dobro žgejo, ampak so nekoliko dolgočasni, zato sva na sredi koncerta šla spat.



V nedeljo pa se je začelo z Graveworm, potem sva šla na  drugi oder, kjer sva najprej naletela na en bend, ki je hotel biti podoben  Cradle of Filth in so za zadnji komad pripeljali gor celo pevko.


Ko je bila pavza, sva se sprehodila nazaj do glavnega odra,  kjer so po spremenjenem programu ravno takrat žgali Sonic Syndicate in so zelo  pozitivno presenetili. Fantje in punca (na basu) so podobni In Flames, in so  fenomenalno žgali – eno največjih pozitivnih presenečenj MC 2009:







Nato sva šla spet na drugi oder, kjer je bil na vrsti  slovenski bend Gonoba, ki igra »camel metal«, kakor sami temu pravijo. Bili so  presenetljivo dobri in jim gredo samo čestitke za njihovo glasbo in izvedbo. Ob  tem velja omeniti, da je njihov bobnar šlosar in je imel na Metal Campu štant  »ŠlosArt«, kjer je prodajal svoje izdelke:






Za Gonobo so bili na vrsti Nizozemci Carach Angren, ki so  žgali mešanico Immortalov in Cradlov … in so bili pri tem dejansko odlični. Ti  fantje bi si zaslužili nastop na glavnem odru:





Potem pa je bil že počasi čas, da se odpraviva nazaj na  glavni oder, kjer so bili ob 22.30 na vrsti Amon Amarth. Fantje bi sicer morali  začeti igrati že prej, ampak je prišlo do spremembe sporeda in tako je padel v  vodo načrt, da pogledava Amon Amarth, Dimmu Borgir in greva ob pol enih domov.  Po spremenjenem sporedu bi bili Dimmu Borgir na vrsti šele ob 2.20 zjutraj.



V glavnem, Amon Amarth so bili na MC že lani in so bili  odlični. Ampak letos so bili brez konkurence daleč najboljši bend na MC. Njihov  koncert je bil popoln – na začetku je sicer nekaj časa šel dež, potem pa je na  srečo nehal. Fantje so žgali same odlične komade z vseh plat, novih in starih,  izvedba pa je bila fenomenalna:




Pursuit of Vikings



Death in Fire



Še nekaj naključnih slik:

Še vedno smo iskali Marjana


Ko je v nedeljo popoldne deževalo, sva šla pred Eurospin in si tam privoščila malico pod streho.


Ceste in poti so bile svinjsko blatne in mokre.



To je na kratko poročilo z MC 2009. Če ne bi bilo dežja, bi  bilo še boljše, ampak tudi tako je bilo v redu. Upam, da se vidimo spet drugo  leto.



Kako dolga je v resnici roka pivovarskih baronov iz Laškega? Koncert Turisas, Moonspell in Cradle of Filth

19:33, 27. 04. 2009 .. Objavljeno v Muzika .. 2 komentarji .. Stalna povezava .. Obvesti prijatelja o tem sporočilu
Kaj imajo skupnega Boško iz Laškega ter metal bendi Turisas, Moonspell in Cradle of Filth, boste vprašali? Na prvi pogled morda res ne veliko (razen če Boško posluša black metal ), ampak po časopisnih hišah, Mercatorju in drugih strateških naložbah, se je Laški imperij očitno infiltriral tudi v metal muziko.

Včeraj je bil v Cvetličarni odličen koncert, na katerem so nastopili finski viking metalci Turisas, portugalski Moonspell in angleški black metalci Cradle of Filth. In že pri nastopu Turisas je postalo jasno, kako dolga je roka Laščanov. Dokazno gradivo je v naslednjem videu, ki ga objavljamo neobrezanega, da ne bi kdo rekel, da so izjave iztrgane iz konteksta. Vse bo razkrito okoli druge minute ...



Toliko o tem.

Kar se muzike tiče, pa so bili Turisas z eno besedo fenomenalni. Na tako razgibanem koncertu že dolgo nisem bil in ko pridejo naslednjič kam v bližino, bomo spet šli. Za danes pa še en njihov izsek od včeraj.





Turisas


Drugi so bili na vrsti Moonspell, portugalski black/gothic metalci. Niso sicer tako razgreli publike kot Turisas, ampak kljub temu so bili dobri. En utrinek z njihovega koncerta.




Zadnji so prišli na oder Cradle of Filth, verjetno najbolj znan black metal band na svetu. Po popolni polomiji na Metalcampu pred dvema letoma, so tokrat Dani in prijatelji odigrali povsem drugače. Koncert je bil odličen, fantje so žgali in Dani je vreščal. Igrali so tudi komade s starih plat: Cruelty and the Beast, Chtulu Call, Principle of Evil Made Flesh in From the Cradle to Enslave. Recimo, da so se tokrat odkupili za sramoto na Metalcampu.


From the Cradle to Enslave


Redko se zgodi, da so na enem koncertu vsi bendi dobri - sinoči je bilo tako. Odlična muzika in super večer.



Trenutno stanje duha: metal on


Metallica - Death Magnetic, ocena novega albuma

17:55, 6. 09. 2008 .. Objavljeno v Muzika .. 9 komentarji .. Stalna povezava .. Obvesti prijatelja o tem sporočilu
Novi album Metallice, Death Magnetic, nekoliko spominja na knjige o Harryju Potterju. Če se spomnite, je bilo Harryja strogo prepovedano prodajati pred uradnim izidom, ki je bil ponavadi opolnoči. Če je katera knjigarna pogodbo prekršila, je morala računati na kazen, seveda pa jo je doletel še najhujši udarec - knjig Harryja Potterja niso smeli več prodajati.

12. septembra bo Metallica izdala svoj novi album, Death Magnetic, kljub temu pa so v neki francoski trgovini album začeli prodajati kar 10 dni pred uradnim datumom izida! Jasno je, da je album takoj šel na internet. To je priznal tudi Lars in obenem dejal, da smo v letu 2008 in da to ni nič takega in da ga v bistvu ne moti ... torej gremo ...




12. september je torej dan, ko bo (nekdaj) največja metal skupina vseh časov izdala svoj novi album. Od zadnjega pravovernega metalskega avtorskega studijskega albuma z naslovom Metallica (oz. črni album, ki so ga izdali leta 1991), je minilo 17 let. Po tistem so seveda izdali še Load in Reload, ki so ga "pravi metalci" skritizirali, da so se fantje pomehkužili, kljub temu pa sta bila meni oba albuma všeč - malo manj žganja, ampak še vedno dobra muzika. Sledil je še odličen dvojni album Garage inc., kjer pa so igrali predelave drugih skladb (Whiskey in the Jar je kulten), s tem pa se je njihova ustvarjalnost izčrpala.

Po težavah Hetfielda z odvajanjem od alkohola so leta 2003 izdali težko pričakovani novi album, St. Anger. Verjetno je edina dobra plat tega albuma ta, da fantje niso razpadli, ampak da so še vedno ostali skupaj. Glasba na njem pa ni vredna Metallice in je njihovemu ugledu naredila toliko škode, da smo se vsi spraševali, če se jim bo uspelo sploh še kdaj pobrati.

In, zdaj je na vrsti Death Magnetic.

Oboževalci Metallice smo z velikim strahom pričakovali, kaj bodo fantje tokrat spravili skupaj. Še en St. Anger bi ubil še zadnjo trohico upanja. In kako se je izšlo?

Po nekajkrat preposlušani plošči lahko rečem le eno: Metallica je nazaj!

Death Magnetic je svetlobna leta od St. Angerja v pravo smer. Fantje spet igrajo tako kot znajo in ne tako, kot so mislili da morajo, da bodo sledili novim trendom (mimogrede, od (še vedno) največjega metal benda na svetu se pričakuje, da trende postavlja, ne pa jim sledi).

Na novi plošči James in prijatelji delajo tisto, kar najbolje znajo: žgejo trash in speed. Zdi se, kot da so tako srečni, da so spet nazaj na pravi poti, da se prav trudijo, da bi pokazali, da še znajo. Človeku se zdi kar malo neverjeno, kako strički stari nad 40 let to zmorejo, ampak na plati jim odlično uspeva. Kako bodo hitre 8-minutne komade (na cd-ju je 10 komadov, ki skupaj trajajo 74 minut!) odigrali na koncertih mi sicer ni čisto jasno, ampak pustimo se presenetiti.

In kako zadeva zveni? Človek dobi občutek, da je Lars povsem ekstatičen, da so mu dali nazaj čisto prave bobne, in tolče po njih kot zmešan.
Podobno je s Kirkom, ki na celem St. Angerju ni imel niti ene solaže, na Death Magnetic jih ima ... in to kakšne! Minute in minute bliskovitega šopanja.
James žge na kitaro in zraven odlično poje - vprašanje je, kako bo njegov glas zdržal na koncertih (kot smo slišali na Cyanide v živo), ampak na plati ni pripomb.
Trujillo pa žge po basu, glede na to, da je to njegova prva studijska plošča z Metallico, neke primerjave od prej ni.

Komad, ki gre najbolj v uho na prvo žogo je zagotovo All Nightmare Long. Gre za vrhuski 8-minutni speed trash, kjer fantje ves čas žgejo kot utrgani, refren pa gre zelo v uho in Jamesovo petje je fenomenalno. Predvidevam, da bo to najbolj udaren hit s tega albuma, ki ga bodo lahko brez sramu postavili ob bok Masterju, Creeping Death ali Enter Sandman.

Unforgiven III je sicer drugačen kot enka in dvojka, tako da ni najbolj smiselno, da so ga po imenu dali v trilogijo, ampak če zanemarimo to malenkost, je komad vrhunski.

The Day that Never Comes je prav tako odličen, kot so že nekateri pisali, malo spominja na One. Edino kar malo moti, je približno 10 sekund sredi komada, ko se James brez kakega pravega razloga dere "This I swear". Razen tega je komad super.

Nima smisla, da pišem svoje misli o vsakem komadu posebej ... naj bo dovolj le to, da na plati ni niti enega res slabega komada. Večinoma gre za pravoveren trash, ki bo ljubiteljem Metallice in metala nasploh zelo polepšal marsikatero urico.

Seveda se bodo našli "troo" in "brootal" metalci, ki bodo album raztrgali, češ da je totalen šit. Če pričakujete novega _____________ (vstavite svoj najljubši album od Metallice), boste seveda razočarani, ker Death Magnetic ni njihov najboljši album vseh časov. Ampak bodimo iskreni, tako dobrega albuma od Metallice nihče več ni pričakoval. Z Death Magnetic so fantje dobesedno vstali od mrtvih in lahko jim samo čestitamo za ta podvig in uživamo v glasbi.


Pred nekaj leti sem se po obisku njihovega koncerta v Padovi zaklel, da na Metallico ne grem nikoli več. Upam, da bom to obljubo čimprej prelomil.

In še nekaj glede nakupa originalne plošče. Doma imam original cd-je vseh studijskih plošč Metallice (razen St. Angerja, seveda) in že zdaj lahko povem, da se jim bo Death Magnetic po 12. septembru pridružil. Ker si to zasluži.


Trenutno stanje duha: We'll never stop, we'll never quit, cause we're Metallica


{ Prejšnja stran } { Stran 1 od 21 } { Naslednja stran }
Those people who tell you not to take chances,
They're all missing on what life is about.
You only live once, so take hold of the chance,
Don't end up like others, the same song and dance.
Metallica, Motorbreath




thorin.eDnevnik.si

Tematske skupnosti na eD:







«  januar 2012  »
pontorsrečetpetsobned
 1
2345678
9101112131415
16171819202122
23242526272829
3031 

Na prvo stran mojega eDnevnika
Osebna stran
Arhiv sporočil
Sporočila, ki so jih napisali moji prijatelji
Moj foto album


Več slik in podatkov o severnem siju

Kategorije

En mesec po ZDA
Blogosfera
Iz Luksemburga
Kosmati in prijazni
Moji najljubši
Muzika
Smarje pri Jelsah
Viskiji

Najnovejša sporočila

Time Takes Us All
Malo delo je rešitev za bivše ministre
Koliko stane referendum, 2. del
Metallica v Zagrebu, 16. maj 2010
16. maj se bliža - Metallica v Zagrebu


Severni medvedje na Svalbardu

Moji prijatelji

Vesna
RazbOjniK
HerrC
donie
lorilola
DragoonLady
pesotina
Fentutal
geman
GingerGreenadder
agnes
Sydelle
Saby
peterziljcek
pela
notanotheridiot
Erika
kristinca
Itaq
sandman
regrat
Renata
tritogeneja
jansilec
Amazonka
BTW
netek
ak
lusi
philia
teena001
Saska
Boris
capraibex
Kaisa
Nenya
razkritOdkrito
TAUBE
zirosi
zuzzu68

Zanimive strani in blogi

Smarje.com
Sentjur.info
Rogaska.info
Vsak dan nov strip
Nikja
Sandi
Piroman
Robi in Nuša
Hirkani
Michael Manske
Robert Gajšek


eDi



Število zadetkov: 352164


Odpri svoj blog!


[Valid RSS]




Več posnetkov severnega sija




Avtor vsebine tega eDnevnika je thorin.
Pogoji uporabe - e-pošta: info@eDnevnik.si
Vse pravice pridržane. © 2005-08 eDnevnik