eDnevnik
Odpri svoj eDnevnik
Na prvo stran
Naključni eDnevnik
Nadzorna soba
Celje.info / Kozjansko.info

Moj eDnevnik

Turizem smo ljudje

Mogoče smo nekoč res bili. ampak sedaj se mi zdi, da nam je čisto vseeno kaj se godi. Vseeno nam je, ko turisti odhajajo. Z ničemer jih ne pospremimo, z ničemer jim v tej vročini ne olajšamo njihove poti. Kako je možno, da se lahko v tej vročini naredijo kolone 2,3,4 in več kilometrov, avtomobili stojijo in v njih se pražijo potencialni turisti, ki bi se lahko naslednje leto vrnili k nam. Potrebno bi bilo samo malo, res malo pozornosti. Veste kako hudo je, če imate v avtu majhne otroke - no tudi najstniki so tečni v tej vročini. Stojijo tudi uro ali dve v koloni in pod vročim soncem. Kako to, da ni nikogar, ki bi jim prinesel kozarca ali stekleničke (plastenke) z vodo?! Zraven bi dali še zastavico sSlovenije in kakšno reklamo, kam naj se naslednje leto odpravijo, ko bodo potovali proti jugu. DANES bi jih morali potrepljati po rami, njihovim otrokom dati vodo, njim pa malo reklame in obljubim vam, da jih NASLEDNJE leto ne bi imeli kam dati. toliko bi jih prišlo nazaj. Pa čeprav bi jih prišlo samo par odstodkov od tega - pa bi se imeli naslednje leto pohvaliti z novim uspehom. Tako pa jih skoraj vržemo ven, no ja res je še čakati morajo, bog ne daj, da bi koga kap v tej vročini. Če bis e to zgodilo meni, bi tako državo po prihodu domov pribil na internetni križ. Očitno je nekaterim vseeno.

naprej v zmage nove

Otrokom našim podarjene igrače, kar jih minulih časov zgodovina naša hrani: kako Križaj se Stenmarka obrani, pod vitranško strmino s smučko vse opravi! Kako ta šport je bil obramba vse dežele, naj bo v bodoče veselje za otroke naše. Naj v poljano snežno, palica se zasadi trdno in smučke spet naj pesem naša vodi. Pojo naj ode novih nam junakom, ki jim strmina snežna je vse kar lepega jim mati da slovenska. Naj rosno bo oko junaško, ko zapodimo se v strmino in kot je revež tisti, ki nam hoče, speljati vero v našo zmago!

Prijava na NEOGLAS

Spodaj podpisani..... se prijavljam takoj na vaš nerazpisani oglas za 2 (dve) prosti delovni mesti MINISTER DRŽAVE SLOVENIJE z veseljem bom iz svojega trenutnega nezaposlenega stanja nastopil delo na najbolje plačanem mestu, ker izobrazba za to delovno mesto ni predpisana, sem Vaš idealni kandidat. Delo lahko nastopim takoj - že to popoldne Hvala za Vaše razumevanje še parola "Z ZDRUŽENIMI MOČMI ZMANJŠAJMO BREZPOSELNOST!" (zakaj bi dvoje delovnih mest kar zavrgli)

današnji časopisni oglasi

Ali vsaj oglas, kot ga danes pišejo, ko iščejo delacva za delo- Iščemo: obetavnega, mladega, gnetljivega! znati mora vse od pometanja in kidanja snega pred firmo in po dvorišču šefa do pomivanja oken in servisiranja računalniške opreme. (seveda je vse to samo bonus, ki ga mora dati kadar delodajalec želi in to seveda zastonj) V mojem primeru je še tako: Znati moram delati z vsemi grafičnimi programi, corel draw, adobe, autocad in urejevalniki besedil in tabel. Seveda je priporočljivo, da govorim še vsaj dva tuja jezika in poznam cirilico, ker se bomo nekoč spet širili na jug k bivšim bratom. Seveda ne smem pozabiti niti na oblikovanje internetnih strani in poznavanja flash animacije. Pa čeprav vse to vem in znam uporabljati mi to nič ne pomaga, ker imam 22 let izkušenj. To pa je problem, ker to pomeni, da sem že star (no jaz ne mislim tako) in seveda nisem gnetljiv. Ni važno, če pobiram nagrade - to je pravzaprav še slabše - tak delavec bo hotel več denarja. Ni dobro, če si zraven tega še zagrizen fotograf in veš kaj je dobra fotografija. potem je tu seveda v opisu še zaželjena izobrazba - če je to stopnja V. mi naj nekdo pove kako se nekdo vse to nauči v zaželjeni delovni dobi, ki je ponavadi 1 - 3 leta. Že samo podatek, da imam 22 let delovne dobe v grafiki bi nekomu moral nekaj povedati. Povsod drugje po svetu bi rekli, ja bravo takega smo iskali, za takega ni problema tudi, če plačamo 1500 € na mesec, ker se bo še bolj potrudil in bomo dobili 3x nazaj kar bomo vložili. Ne pri nas je ravno obratno. Joj grozno spet eden, ki bo hotel 1000 € za nekaj kar je samoumevno, da znajo vsi, ki pridejo iz osnovne šole. Pa kaj, če pozna potek tiska, kaj potem če je delal v knjigoveznici, tiskarni, sitotisku, montaži, ročni izdelavi in pripravi filmov in plošč za tisk. Kaj potem, če je delal tako na Macu kot na Pc-ju. Sploh pa je grozno, da dela stvari s katerimi je bolj popularen od nas lastnikov firme. Naše mlade kapitaliste in mlade politike, bi nekdo moral krepko stresti z elektrošokom in jih postaviti na realna tla. Prepričan sem, da je še veliko takih kot sem sam in bi bili pripravljeni delati. Saj za to sem se nenazadnje pred 20 leti boril, zato sem ležal na jezerskem v koprivah zgodaj zjutraj, zato, da bi nekega dne lahko dejal s ponosom, ZATO SEM SE BORIL.! Sedaj pa je ravno obratno

iščem službo

Že 22 let delam kot grafični oblikovalec. V zasebnem podjetju v katerem sem sedaj so pred dvemi leti zaposlili mlajšega z nižjo izobrazbo in uvedli plačevanje po prometu. Ves promet preko glavnega e naslova gre na njega. Od oktobra lanskega leta do marca sem dobil od šefa,ki bi moral to razporejati, le tri dela preko e pošte vse skupaj pa ni preseglo 500 € vrednosti dela. Za vse ostalo dobljeno delo se moram sam potruditi. Torej sem v podjetju v katerem delam vse od pridobivanja dela, oblikovanja, priprave za tisk, tisk, razrez in še izdaja računa (pri 22 letih delovne dobe v grafiki + višji izobrazbi) plačan za polovico slabše od sodelavca, ki opravlja isto delo. Sedaj pa sem že drugič dobil list o nameravani odpustitvi zaradi poslovnih razlogov. V firmi imajo zaposleno svojo hčer - kateri se recesija prav nič ne pozna, lahko pride kadar hoče, dela kar hoče in za to kar dela dobi 1000 € +. Jaz seveda že vsaj leto dni dobivam minimalno plačo, prevoz in ostale stvari so mi prepolovili, pred tem pa so si izmislili še plačevanje po prometu, ki ga seveda sami določajo. Tako je bilo vsakič na izpisku navedeno -37 % ne glede na to koliko sem prispeval v blagajno firme. Seveda moram povedati, da se vse to dogaja brez kakršnegakoli papirja, ki naj bi ga podpisal, da se strinjam, da se moja plača zniža. Zaradi "recesije" so se spomnili in pridobili evropska sredstva pri katerih naj bi bili najprej trije "na čakanju" in v tem času "na izobraževanju", potem pa še jaz in sodelavec, ki sva sedaj "na čakanju". No to čakanje si predstavljajo tako, da moraš kljub temu hoditi tja delat vsak dan oni ti pa potem ne plačajo razlike do tvoje plače (za katero so pridobili evropska sredstva) ampak moraš na koncu še podpisati papir, da si bil na usposabljanju (ki ga seveda niti od daleč nisi videl in je verjetno za tiste dokumente nekdo dobil mastno plačilo, da je firma na čistem)! Seveda ti ob vsaki priliki dajo vedeti kako so razočarani nad tvojim prometom. Mobbing? Oni so seveda največji reveži in ker že itak ne morejo plačevati nekaj svojih delavcev (2) toliko kot ostalih, potem zaposlijo še pomočnika na črno za svojo poslovalnico. Od kar sem v firmi večino svojega dela z grafičnimi programi delam na piratskih programih - delo mora biti seveda opravljeno, nadur se ne plačuje, kljub temu zahtevajo najmanj eno soboto na mesec od vseh razen od enega (lahko si mislite komu ni potrebno delati ob sobotah + seveda njihovemu otroku tudi ne). Inšpektorjev seveda v tako podjetje nikoli ni. Delavec je preprosto prepuščen volkovom, državi pa je malo mar kaj se dogaja. Iščem drugo službo, vendar prihajam v leta, ko te nihče več ne povoha. Država pa ne poskrbi, da bi tisti, ki lahko z iskušnjami vse skupaj potegnejo iz te godlje, prinesli firmi nek bonus in bi bili s tem na nek način zaščiteni pred temi volkovi.

be my friend

I was thinking Of you and me there must be something that I can do for you and you will not be angry at me. Maybe i've done something and I don't know what to do or you just don't want to say because you are afraid of me. I promise i wont be hurt I promise it will be like it was before. I like your company and I like your smile I need you beside me at least from time to time. Let our friendship never ends be my shadow be my friend.

krst pri delodajalcu

Delodajalca roka v svojo vrečo sega iz nje obljubo krivo ti prisega, da ti zavetje dal bo in plačilo, ki tvoje sanje vse presega. Verjameš mu in se mu klanjaš, ker on je zate v kupo svojo zamešal sladke ti obljube. Na te besede si zaupal mu življenje svoje in svojih si otrok zaupal mu usodo si čas mu svoj prodal v zameno, de bi on bil izpolnil to obljubo. Gorje ti zdaj, ko mu tlačaniš in mu plačuješ dan za dnem, ker te s podpisano pogodbo ujel je v svojo mrežo sedaj iz teh temačnih mrež ne vidiš sonca več in ne svobodne sape. Sedaj ti nič več ne pomaga dokler se ta temačna zveza ne izteče.

podražitve

moje življenje v Sloveniji se je podražilo za 10 odstotkov zato objavljam, da bi se moralo najti tistih 10 % več denarja, da bom lahko še sploh podpiral to državo

I am not the one

there must be an angel but I am not the one at least not yet I am more - lonely rider I ride my dream horse from morning to sundown No I am not an angel I am just a lost soul in a big cloudy forest.

utrujen sem... sanjam

meglene so moje poti mraz mi leze v noge pod stopali čutim led, ki skeli led, ki vpliva na moje bitje, me oklepa in si me lasti. Sonce do mene ne dospe skozi gosto meglo ne pridejo topli žarki, ne dotakne se me živahnost živali. Nekje za tem zidom, ki me objema, čutim tipam sonce je vem in toplota a kje kako naj pridem do tistega kraja? Mar bo za to tudi moja pot težja do nekakšnega raja? Bodo prazniki tudi takim prinesli darila? Bo sneg, ki ga ljubim, prinesel obljubljene pravljice in jih podaril otroku, ki nekje v meni se skriva? želim si a sem utrujen od dolgega dneva mogoče v meni še kje kakšna živahnejša iskra prebiva...

Ali mi kdo posodi tovornjak?

Danes je najboljše biti izsiljevalec. In to ne kakršenkoli izsiljevalec. Moraš biti velik in "bogat", izkaže se, da je najboljše imeti kakšen tovornjak na zalogi ali pa prijatelje, ki ga imajo. Najprej so bile Stožice izkoriščene za poligon izsiljevanja, in ko se jim je posrečilo so to isto naredili še policisti in javni uslužbenci. In glej ga zlomka, s pendrekom, ki sem jim ga pravzaprav jaz plačal so prišli do "rešitve" svojih problemov. Naslednjič bodo verjetno posegli po kakšnem vodnem topu, da jim ne bo treba toliko čakati. Na koncu pa še - če je njim uspelo zakaj ne bi nekim delavcem slovenske elektrarne uspelo, če zagrozijo da bodo "SVOJO" elektrarno izklopili iz omrežja, zato, da se bo na stolček vrnil direktor. (?!) Jaz delam pri privatniku, imam pogodbo na katero se že dobro leto dni požvižga, kljub temu da se pritožujem mi nič ne pomaga, ker nimam državnega tovornjaka, pendreka ali pa kar elektrarne. Preprosto me ne vidi, ker nisem dovolj velika grožnja za njega. Ne maram američanov, vendar jim priznavam, da imajo prav, ko pravijo, da se z izsiljevalci (beri teroristi) ne pogajajo. Quo vadis vlada Slovenije...

Današnji naslovi

Čarovnice zaplesale proti zimi Teroristi bi lahko zrušili letalo Borijo se za preživetje, ne za dobiček Milijoni naj bi vodili do Vegrada! Slovo, najhujša bitka (p)oškodovani smučarji Prednost ima kratkoročno Na voljo predvsem ugodni depoziti. Drevesa padajo za dobiček Stanje otrok boljše, napaka odpravljena V krizi je dobra tudi trava. Računajte na nove ugodnosti! Kot lačni morski psi raztrgali lahek plen Petrine tekmice zaskrbljene Cvetje v jeseni Cvetje tudi na grobovih malih živali.

nekoč bo to morda pravljica

Zagledal sem se v pokrajino, vsepovsod se bohoti drevje. Vsako drevo je drugašne barve in različnih višin. Vetrovi nosijo vonj po brinju in po robovih cest se bohoti ruj. Vse je v rdečkasto zlato rumenih barvah. Vse diši in brsti, veter pa nosi vonje trav in trt, ki se sončijo v poznojesenskem soncu. Na koncu planote stoji stara kamnita hiška. Veter ji ni prizanašal in na lesenih polknih se pozna, da je čas že dolgo gospodar te hiške. Pod njeno sleme se dan za dnem zaganjajo siloviti vetrovi in skozi prenekatero luknjo v strehi nosijo vonj po jeseni in vonj po prihajajoči zimi. Preden bi bila zima s puhasto belino zapolnila luknje v stenah, je bila hiška prodana. Kupil jo je starejši gospod, rahlo sivih las in temno rjavih oči. V hiško je prinesel vonj po življenju in vonj po kuhani kavi. Zjutraj je odprl polkna in na okna ovesil zavese. Luknje v strehi je pokril s kamnitimi skodlami, da jih zimska burja ne bo odnesla. V hišo staro skoraj toliko kot planota na kateri stoji je vrnil barve in vanjo so se pod napušč zatekle živali, ki so začutile, da se v kamen vrača toplota zakurjene peči. S seboj je pripeljal kuštravo psičko. Njene črne oči so mu sledile kamorkoli je šel in ko se je usedel v gugalnik pred pečjo je naslonila svoje črno belo telo na njegove noge in skupaj sta opazovala igro plamenov na suhih drveh iz posušene trte. Ko je jutro odprlo oči in so žarki toplega sonca pobožali zavese na oknih sta mož in njegova spremljevalka odprla težka lesena vrata in stopila na hladen jutranji zrak. Odpravila sta se na dolg sprehod. Ko sta tavala po brezpotjih Kraške planote sta lovila sence in opazovala veter, ki se je vkrošnjah dreves igral z zadnjimi listi. Rdečkasto rjavo listje se je kot nežna topla odeja spuščalo na hladna tla, da jih obvarujejo pred zmrzaljo, ki bo zagotovo prišla. Na hiško je stari gospod namestil lovilce sonca, tega je bilo tukaj dovolj im ker je bilo tudi vetra vedno dovolj je ob hišo namestil dve vetrnici ki sta mu s svojim zvokom blažili samoto. Obenem pa sta tudi poskrbe li za elektriko, da je lahko iz vodnjaka dvignil vodo, ko jo je potreboval. Sonce pa je ta čas dovolj darežljivo grelo plošče na strehi in elektrike je bilo dovolj, da jo je stari gospod lahko prodajal tudi drugim ljudem in da sta s psičko lahko mirno preživljala svoj čas pod streho stare hiške. Postal je gospod, ki je sejal mir in žel sonce. Mogoče je ta stari gospod del mene ali pa samo del mojih sanj. Upam, da bom to nekoč izvedel. Do takrat pa bom tudi jaz sejal mir, mogoče bom nekoč lahko žel sonce.

statistika

Mastni naslovi v našem dnevnem časopisju: LETOS NA GORENJSKEM ZA POL MANJ MRTVIH KOT LANI Letos samo 8, lani kar 15 v istem obdobju. Žal se to bere in piše narobe! Mar naj bi bili tisti, ki so zajeti v to število srečni, ker so pripomogli k takšnemu znižanju in uspehu na naših cestah?! Jaz osebno ne bi čutil pretiranega veselja ob takem rezultatu. Kot je rekel nekdo v naši državi je človeško življenje žal vredno »le« 250 000 dolarjev. Pa tudi tako lahko hitro zračunamo, da bi Gorenjska v lanskem letu morala v tem obdobju plačati slabe 4 milijone dolarjev za vse umrle na njenih cestah. Letos pa že 2 miliona dolarjev. Ob enem pa nam grozi stavka javnih delavcev za katere zmanjkuje državnega denarja. Jaz bi raje dal mladim policistom, ki jim patruliranje po cestah ni težko – nekaj sto evrov več, v zameno za stavke in porazno statistiko o številu žrtev na naših cestah. Tako pa vsak od nas plačuje »reveže« v Grčiji, vsi plačujemo zgrešene spomenike državnih uradnikov. Nihče pa ne plača varovanja naših življenj in premoženja. Samo 100 evrov na mesec več tistim, ki bi skrbeli za red na naših cestah bi gotovo pripomogel k temu, da bi lahko enkrat in potem za vekomaj v statistiko napisali z mastnimi naslovi: KDOR JE LETOS HODIL PO SLOVENSKIH CESTAH JE OSTAL ŽIV!!

Pravljica

Bili so seveda črni gozdovi in bile so seveda divje hitre temne reke v katerih so živele hudobne piranhe in druge zlobne stvari. Ampak ja seveda te stvari so in še živijo v vsaki pravljici, kajti bralca in poslušalca mora biti vsaj malce strah. No naša pravljica pa ni takšna. Črne gozdove so si prilastili in jih posekali, reke so poravnali in jih vsake toliko zajezili. Nič več ni bilo v njih povodnih mož, baje se sem in tja še najde kakšna piranha ampak to je bolj splet nesrečnega poletja ko ribe nimajo kam drugam na dopust pa se gredo raje kopati v Dravo. Življenje pa je kot prej obetalo polno presenečenj. Še vedno živijo bogati princi in prelestne princese in še vedno se najde kakšen junak, ki bi rešil gospodično iz visokega stolpa. Seveda tudi sedaj živijo tlačani, ki svoji gospodi služijo mastne denarce. Le da so danes bogovi druge sorte. Danes se hudobnim bogovom reče Mobbing – to je en tak hudobec, ki nagaja in kvari razpoloženje tlačanom, da ne morejo dati vsega od sebe kar bi radi dali – zaradi tega se kisa mleko v shrambah in zato plesni kruh po shrambah. Tudi kakšen siv las se najde na mladih glavah, kajti tlačani zaradi tega hudobca ne morejo spati in so v stalnem strahu, da jim bo gospoda vzela še tisto, kar so si prigarali in z gospodo podpisali, da bo tako. Oni si seveda ne morejo kaj in pogodbo spoštujejo, grofi v svojih gradovih pa si tiste papirje razlagajo po svoje – kakor jim pač ustreza. Potem je tu dobra vila, ki se ji reče Plača, no ta vila je prav nekaj posebnega, če je vse v redu se prikaže enkrat na mesec in razveseli vse po vrsti. Vila je pravzaprav tako dobra kot je dober dogovor, ki ga tlačani sklenejo z graščaki. Temu dogovoru se reče pogodba in tega dogovora praviloma ne predre nobeno kopje, to je ščit, ki varuje vse (no vsaj moralo bi biti tako). V kraljevini to je torej naša pravljična dežela pa so poskrbeli še za to, da vsi ki sejejo in vsi, ki žanjejo in prav tako vsi, ki si zemljo lastijo dobijo vsako leto tudi nagrado. Ta nagrada je prav posebna – je zagotovljena in ti je nihče ne bi smel vzeti. Vsi ki delajo bi jo morali dobiti, da bi se oni in njihovi otroci lahko poveselili in odšli obiskat druge kraljevine, da bi otroci, ki so se pridno učili, lahko skupaj s svojimi starši odšli v gore ali na morje, da bi se skupaj s starši malo odpočili in si nabrali novih moči za prihajajoče jesenske dni. Temu pokalu, ki vsem pravičnim pripada in ki ga določi kraljevina, se reče REGRES. Vendar pa je žal tako, da se nekateri graščaki odločijo, da je življenje težje kot so si predstavljali in se že kar vmes odločijo, da je plačilo, ki ga določa in brani ščit pač preveliko breme. Ne vidijo pa, da je strašnega zmaja mogoče odgnati s tem, da ščit branijo pred nadlogami. Ne, namesto tega pokličejo nagajivega trola Mobbinga in ga naščuvajo na tlačane, vse samo zato, da bi ščit počil in bi lahko prekršili pogodbo, ki jo ščit brani. Vitezi, ki se borijo za dobroto na svetu žal ne morejo pokončati tega zmaja, borijo se na vse mogoče načine pa jim vendar kar ne uspe in ne uspe. Ko graščak uvidi svojo zmago in dobroto svojega trola se loti še pokala, ki ga podeljuje kraljevina. Saj vedo da tlačanom pač ne bo uspelo. Ne vsem. Upajo, da bodo tlačani obupali in odšli s trebuhom za kruhom, mogoče bo kakšnega pokončal kakšen besen pitbul ob poti, pa kaj zato. Graščina bo rešena in v malhi bo še več zlatih cekinov za težke zimske dni, ki čakajo obupane graščake. Pravljice so imele nekoč srečne konce in čarovnice so zgorele na grmadah ali pa so jih popihale skupaj s hudobnimi zmaji. Danes žal ni tak dan. Očitno potrebujemo spet kakšen meč v kamnu.

brodet iz hobotnice - po moje

Ribe imam rad a ne pretirano, pa tudi sploh ne maram brodeta - fuj pa vse tiste koščice ki jih ne poberejo ven, pa še kakšna glava... Če kaj sem se naučil, da je najboljše kuhati iz najboljšega kar imaš. Tudi če so to ostanki. Enkrat sem na Korziki jedel čudovit ribji brodet, ki pa so ga precedili in v njem nisi našel nikakršnih skritih ostankov. Če kuhaš s srcem je tudi želodec zadovoljen. Nekoč sem naletel na ta čudovit recept - brodet iz hobotnice in z leti sem ga pripravil že velikokrat in vedno z njim presenetim in razveselim goste. Toda vedno uporabim samo najboljše kar lahko vržem v lonec. Najboljše je, da se zjutraj spravite na tržnico in si najdete kakšno muškatno hobotnico, težko kakšnih 750 g do slabega kilograma. Priskrbite si še paradižnik, limono, čebulo, česen, olivno olje, belo vino in začimbe ali kakšno mešanico začimb. Očiščeno hobotnico (to ponavadi očistijo že v ribarnici) na glavo postavite v velik lonec in jo prelijete z vodo, pokrijete in kuhate kakšno uro. Ko je zadeva kuhana hobotnico vzamete ven in jo razrežete na majhne kosce. V večji globoki ponvi prepražite čebulo in česen ter zalijete z vodo, ki vam je ostala od kuhanja hobotnice. Dodate narezan paradižnik, olivno olje, in žličko soka limone. Začinite z mešanico začimb, sam najraje dodajam provansalske začimbe lahko pa tudi žlico vegete ali po želji. dodate lovor in peteršilj ter en kozarec belega vina - recimo chardonay. Dodate narezano hobotnico in kuhate še 10 minut. Solite po okusu, servrajte z belim kruhom ali s polento. Dober tek. Sestavine: - 1 hobotnica (muškatna) - 1/2 kg čebule - česen (po okusu) - 20 dag paradižnika - 1 žlica mešanih začimb (vegeta) - poper - sol - 1 dl belega vina - 1 dl olivnega olja - 1 žlička limoninega soka - peteršilj

miška iz cunj

Prišlo je jutro izpod neba In sonce je svoje žarke zaspano potegnilo Iz pernice noči v jesensko jutro Hladno kot pred ostro zimo. Odprla je oči S težavo Vstala je iz postelje in si podprla Težko glavo. Ko je sonce že ravno odganjalo ostale zvezde Na neko drugo razstavo Je vstala, se oblekla Posrebala mleko iz skledice In odšla … Odprla je vrata v svoj dnevni svet V svet kjer bo preživela dan Brez staršev in sestric In jo zagledala!!! Prijateljica iz cunj Je v zaboju na njo čakala Vedela je to takoj Zato jo je pobrala. Zapuščeno bitjece iz cunj je oseba postala V domišljiji jo je Maja za prijateljico imenovala. Zato je popoldne smela z njo domov In v njen sanjski svet Kjer je še veliko njenih prijateljev Je smela ta cunjica mišja živet.

zakaj ženske ne marajo početja moških...

Ko se leta odmaknejo od časa, ko si začel švicati po travnikih in igriščih po svetu, se zaveš, da ženske večinoma ne marajo početja moških. Ne marajo njihovega vonja, niti ne njihovega skoraj zasanjanega občutka, ko govorijo o nogometu, o podajah o predložkih, faulih, rokah in seveda ne vidijo nič posebnega ob trenutku, ko se zatrese mreža in si moški v prešvicanih majicah padejo v objem. No ja, saj je res, če bi se spustili na njihovo raven v tem početju res ni nič posebnega. Razen... No tukaj pa je tista razlika. mi moški namreč v tem letečem usnju in ob zvokih, ki spremljajo to bitko na travi čutimo adrenalin, to je bikoborba, to je skoraj ekstaza ki nas lahko popelje zelo daleč. Mi ne vidimo znoja in ne vohamo prepotenih majic, mi slišimo utrip podivjanih src in čutimo mišice, ki se krčevito trudijo da pridejo do vrhunca. No to bi tudi one rade, vendar po taki konkurenci smo mi ponavadi preutrujeni. No resnici na ljubo se nekatere pridružijo, ker če sovražnika ne moreš premagati se mu pač pridružiš...

Kanglica

Kanglica

 

Kanglica (rdeča) je sama doma

pa bi se lahko tako lepo

z mivko in kamenčki ob morju igrala.

A je kar sama ostala doma,

čaka pri kahlici,

da se njuna prijateljica vrne domov,

jo ljubeče poišče in vrže kakšen

lep kamenček vanjo

- tako, da ne bo mislila,

da je kdo pozabil nanjo!



Jesen

Jesen

 

V morju vetrov

cvete jesensko listje;

V daljavi bežijo oblaki;

valovi jesenskega morja,

pred hladnimi sončnimi žarki.

V zibelki ljubezni

leži moja punčka,

drobne očke miže

sanjajo jesenske ovčke.



{ Prejšnja stran } { Stran 1 od 2 } { Naslednja stran }
tomazek.eDnevnik.si

O meni


Moje povezave

Domov
Osebna stran
Arhiv sporočil
Sporočila mojih prijateljev
Foto album

«  januar 2012  »
pontorsrečetpetsobned
 1
2345678
9101112131415
16171819202122
23242526272829
3031 

Kategorije


Nova sporočila

Turizem smo ljudje
naprej v zmage nove
Prijava na NEOGLAS
današnji časopisni oglasi
iščem službo

Moji prijatelji


Zanimive strani





Število zadetkov: 30471
Avtor vsebine tega eDnevnika je tomazek.
Pogoji uporabe - e-pošta: info@eDnevnik.si
Vse pravice pridržane. © 2005-08 eDnevnik