 |  |
 | |
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
In a nutshellZgodilo se je mnogo, v tem letu, in mnogo se mi dogaja, in toliko lažje je, če komuniciram sama s sabo prek mojega zvestega papirnega posrednika, ki je bil z mano vsa ta leta in ki ga od 2004 naprej zanemarjam na račun bloga. Pardon, preteklik. Dnevnik sem jaz in jaz že vse vem. Blog so drugi, ki ne vedo, in potem je vprašanje, a bi jim razlagala, ali pač ne. Vprašanje, za kaj jih sploh rabim? Konec koncev, nobody 'important' is reading this anymore. S. je v LJ in se veliko vidiva. Ostali so šli po svoje, zaneslo jih je vse v drugo (ampak načeloma vse v isto) smer. Vsi obnavljamo stara prijateljstva, ampak vsak svoja. N. itak nikoli ni prav preveč brala, vedno sva se videli v živo. B. tudi nikoli ni redno spremljal, ampak njegovi komentarji so bili insightful. Odkar sem v Šiški, še nisem šla z njim na pivo, pa živiva 500m narazen. Razen takrat, ko sem ga tepla na Metelkovi. Yay me. Poleg tega sem do zdaj že skoraj 99% prepričana, da nisem community person. Niti ne vem, kaj se je zgodilo s to mojo željo po deljenju informacij povsod naokrog. Kar šla je v tri krasne. Ni več unega, vsem bom povedala kaj se mi dogaja! Kot rečeno, plenty of cynism in me. Kar naenkrat sem noro skeptična do vsega. Pa ljudi tudi ne maram več preveč. Nehala sem špilat WoW po enem letu, ker sem se ga naveličala. What are the odds? Moj kolega R., ki ima probleme in imam zato jaz tudi probleme z njim, ne bi nikoli mogel nehat, pa on tudi ni community person. U. tudi ne neha. R. je problematičen tudi zato, ker so to take stvari, o katerih bi se lahko pogovarjala z njim, ker pač, če kdo ve o ne-maranju ljudi, je to on, ampak on tudi ne razume praktično nič abstraktnega, tako da debata postane zelo komplicirana in se ponavadi sprevrže v oh joj my life my life, I wish I had a girlfriend z njegove strani, jaz se pa sprašujem, kako ta človek dojema svet, ker tako kot jaz ga sigurno ne. Zamujam na faks, sranje. Reci ... But... I'm already gone!Pa tudi ... se mi zdi, da sem bolj cinična, skeptična, nezaupljiva. Objavljati take zapise je potem nekakšen oksimoron, ne? Se vidimo ali pač ne. Reci ... September je *pa pa pa pa* za te stvari *pa pa pa pa*Dan se je začel s pravim čajem, ki mi ga je dragi moj Deček naredil kar sam od sebe (<3), še prej pa z valjanjem po postelji in zavijanjem v deko in jamranjem da jaz pa že ne bom vstala ker je zunaj MRZLO (pa še prav sem imela ...). Neznansko mi je žal, da sem pozabila doma svoje rokavice-za-tipkat (dva para, črne, z odrezanimi prsti), ker me stalno zebe tukaj za računalnikom. Še dobro, da je Deček danes odpeljal iz sobe ventilator in prikolesal nazaj ''''prenosni'''' radiator, da vsaj zgleda toplo. Poleg tega sem navsezgodaj (ob cca enajstih) morala tudi popravljati Dečkov povzetek diplomske, ker sem bila itak že njegov lektor in urednik (ker sva pač brez denarja in sem jaz kljub vsemu odnesla nekaj slovnice iz gimnazije, ne pa on, ki še vedno napiše 'prav tako' kot 'pravtako') in ker je on sprva napisal premalo, nato pa mu v dveh poskusih ni uspelo popravit in sem se zadeve lotila jaz. Uspelo mi je naklobasat dovolj, da zadeva ustreza standardom, torej sem danes dosegla že 2 celi stvari, na kar sem ponosna. (prva stvar: spravila sem se iz postelje) Kljub temu, da sem bila včeraj v enakem času veliko uspešnejša, ker sem se spravila ven iz hiše in pospremila Dečka, ki je nesel diplomsko v pregled na referat. (zbrani FDVjevci! vaš faks je neznansko salamensko fensi! Pa tudi zelo lepo knjižnico imate in na polici 'Zgodovina' sem našla Orwellovo 1984. xD) "Draga moja čuba*," sem mu rekla danes, ko se je spravljal ven iz hiše in na motor, ker mora nest nevemkatere papirje mentorju v podpis, "mi boš prinesel en krof?" *čuba = premetanka od buča, skrajšava od Chewbacca, vzdevek, po katerem kličem Dečka ta teden (poleg stalnih 'debeli smuč' in 'debeli car, ki je skoraj tako kot ruski car, samo boljš' in 'čok', kar je skrajšano od Dečok) In Deček je rekel, da se bo potrudil in mi mogoče prinesel en Tvojih Pet Minut krof, čeprav nihče od naju ne ve, če sploh še obstajajo. Sicer pa mislim, da ste pogruntali, da se je cel dan (do zdaj) vrtel več ali manj okoli Dečkove diplomske, kot cela dva pretekla fakin meseca. Sama sem sklenila, da je že skrajni čas, da Deček diplomira, ker uvod znam že na pamet (Človeško telo je izredno ambivalentna in teoretično paradoksalna entiteta, razpeta v mejnem območju polarnih dualizmov naravnega in kulturnega, materialnega (organizem) in transcendalnega (razum), sakralnega in profanega, individualnega in družbenega), naučila sem se cel kup čudaških tujk, poleg tega pa dejansko vem, kdo je bila Bordojeva in kdo M. Foucault (še črkovat ga znam pravilno, čeprav se izgovori 'fuko'), in to so vse stvari, ki jih nimaš za vedet, če si pravkar iz gimnazije. Pomojem bi lahko šla še namesto njega na zagovor. Blaaargh. Ampak! najin outgoing rate se počasi izboljšuje; zadnjič sva šla na 'Dublinerse' (kar pomeni, da sva šla na en vrček mešanega v Rugby Bar, nato pa do Križank, kjer se je Deček spomnil, da ga ful zebe in da bi šel domov), še zadnjič sva pa šla v kino gledat Wall-E ja (in ker smo bili malo pozni smo zamudili predstavo in smo šli na naslednjo, vmes pa v McDonalds, in seveda valjda logično sem se skoraj zaletela v E., ki je očitno prilezel vse iz daljne Gorenjske, da bi lahko šel v kino. Seveda sva se oba delala, da nisva opazila drug drugega, ampak je bilo težko, ker sva tudi ob istem času prilezla iz kina in jaz sem si malo želela, da bi bila z motorjem, da bi on mogoče malo debelo pogledal, ampak bah, take sreče pač nimam). No vglavnem, Wall-E je bil kljub sinhronizaciji (včasih pa prav zaradi nje: "Oh ne, Vôle!!" pač zmaga, al pa [štajerščina] "Pripravi se deca grejo!" ) luštna risanka. Sicer pa proste trenutke (dejansko še vedno službujem, vsak delavnik od 14h do 19h na vogalu od Vegove zraven cvetličarne nasproti Kongresca) preživljam tako, da berem in WoWam (lvl 44 and proud of it) in premišljujem o vseh ljudeh, s katerimi se bolj malo slišimo in bi se morali več. Pa drug teden se selim. In tako naprej. Saj zdaj bom več pisala, ker je mrzlo zunaj in to. Edit: pozabla sem vam povedat, da mi je všeč Death Magnetic. Prav res. Reci ... Križi in težave Zoisovih štipendistovVik in krik je bil pravzaprav tolikšen, da so forum o Zoisovih štipendijah na strani Javnega sklada za razvoj kadrov in štipendije kar izbrisali. Vsi so seveda ponavljali, da je zakon prišel ven že pred enim letom, da je pisalo že tam notri, gor in dol, da smo bili obveščeni celo na odločbi. Ampak sama sem prebrala zakon ob izidu, pa tudi na odločbo sem pogledala, in vse, kar se zadeva starih štipendistov, je močno nejasno - tako nejasno, da nam niti pristojni na Zavodu za zaposlovanje niso znali razložiti vsega skupaj. To o potrebnem uspehu prvič jasno šele piše v uradnem listu. Druga stvar je veliko bolj subtilna - vsi so zaganjali vik in krik okoli ostrih novih pogojev, nihče pa se ni spomnil na višino štipendije. Jaz sem danes slučajno nekaj brskala, ko je kolegica omenila, da bodo znižali štipendijo. Kaj?? Pogledam - in je res. Za primerjavo: Prej: dijak 26% minimalne plače, študent 40%, kar je letos naneslo 67€ za dijaka in 103€ za študenta. Zdaj: fiksno, dijak 61€ in študent 94€. Prej: dodatek za uspeh nad 8,5 : 41 €, nad 9,0: 49€ Zdaj: nad 8,5 19€, nad 9,0 35€ Prej: dodatek za prevoz največ 103€, enako za bivanje Zdaj: dodatek za prevoz največ 93€, za bivanje 79€ Prej: dodatek na letnik Zdaj: guess what? NI GA. So pa uvedli dodatek na vrsto študija (?? a niso za to kadrovske?) in na družinski prihodek (?? a niso za to državne?). Hipotetično: sem študentka 2. letnika angleščine, z uspehom nad 9,0, živim v subvencioniranem študentskem stanovanju v Ljubljani. Starša imata srednje visoko plačo, toliko, da je na družinskega člana več kot 60% minimalne plače. Po starem bi torej dobila 103€ osnove, 103€ dodatka za bivanje, 49€ dodatka za uspeh in 3€ dodatka na letnik (številke so zaokrožene, večinoma na dol xD), vsega skupaj torej 258€ - to je pa tudi maksimalna višina štipendije, če sem višji letnik, dobim še par evrov več. Po novem je osnove 94€, 79€ za bivanje, 35€ za uspeh, na letnik ni dodatka, za smer anglistika tudi ni, prav tako ne padem v kategorijo za dodatek na dohodek al karkoli tisto je. Moja štipendija torej znaša 208€ - točno 50€ manj, pa sem povsem isto pridna kot stari štipendisti. Iz lastnih izkušenj lahko povem, da se ti 50€ na mesec manj močno pozna, ko si študent - če ne drugega, to je 600€ na leto manj. Samo za eno študentko! Sto takšnih hipotetičnih študentov državi 'prihrani' 60 000€ na mesec - pa gre tu za pridne študente z dobrim povprečjem. "Kot da je važno," rečejo nekateri, "itak to vse zapijejo." Heh, ampak za tisto, kar ti ostane, dobiš ravno eno pivo ali dve. Saj ne rečem, nič ni narobe s tem, da poleg študija še delaš - ampak a naj ne bi bila štipendija namenjena prav temu, da bi se lahko posvetil študiju in ti ne bi bilo treba iti delat? Da sploh ne omenjam, kako me begajo vsi zakoni in pravilniki. Sploh, ker sem iz vsega skupaj uspela razbrati, da: *mora biti razpis za štipendije zunaj najpozneje konec junija, nikjer nič o kakih izjemah (novi pravilnik in novi zakon pravita tako) *bo razpis za štipendije za tiste, ki gremo na fakulteto, zunaj šele septembra (list, ki sem ga dobila po pošti, pravi tako). Kaj potem to pomeni? Da se krši zakon? Sem šla vprašat na Zavod, pa mi niso znali pomagati ... sem šla na stran od Javnega sklada, pa so zbrisali forum ... kaj pa zdaj? Trenutno stanje duha: zmedeno Reci ... Razmerja na daljavoOkej, imamo mojo sestrično iz obcestne gorenjske vasice in njenega fanta iz velikega angleškega mesta. Srečala sta se spet na nekem tretjem koncu sveta, je bila Slovaška? Nimam pojma. Sta pa že nekaj časa skupaj, tako nekako štiri pet šest let, ne vem točno. Skupaj sta začela živeti šele lani enkrat, zdaj se bosta baje selila nazaj v Slovenijo. Če to ni razmerje na daljavo, pa tudi ne vem, kaj je. Po drugi strani bi lahko rekli, da so bili vsi moji (trije) bivši in sedanji tudi 'na daljavo'. Konec koncev vsi živijo daleč od mene. Ampak prvega sem videla tako, enkrat na dva do tri mesece, ko ravno ni delal vozniške, se učil ali pa raidal po Ahn'Qiraj-u. Drugega sem videla vsak dan v šoli in tudi kdaj med vikendom. S tretjim večino najinega prostega časa prečepiva v mini sobici za enega s posteljo za dva, in jaz mečem kupe denarja za avtobuse (ker je domov pač tudi kdaj treba iti, sploh če imaš naslednji dan maturo, hej juhej). A je potem za razmerje na daljavo dovolj že razdalja, ali je pomembno tudi to, kako pogosto se videvaš? Če slednje, potem sem polna razmerij na daljavo. A je kdo rekel, da mora biti takšno razmerje nujno ljubezensko?? ;) Eno tistih najbolj trajnih imam s Sydelle in Snow - poznamo se že pet let (wooo!), pa še vedno trmasto vztrajamo pri vzdrževanju stikov in tradicionalnih morskih počitnicah (in letos bomo šle enkrat nekam, pa če se na glavo obrnejo vsi). Nex je tudi zraven, ampak ona je mladič bolj nove sorte. Je že eno leto ali je že več? Drugo razmerje na daljavo je pravzaprav razmerje na uboge tri kilometre. N. poznam že 5 let, vidiva se pa enkrat na vsake tri mesece (letos pa še to ne), predvsem zaradi različnih šol, zato ker sem jaz stalno v Ljubljani in ker so njeni starši bolj stroge sorte. Ampak je super prijateljica kljub temu Tretje pa po mojem poseka vse - z B. sva prvič spregovorila (po internetu, valjda) celih 7 let nazaj, pa sva še vedno v stikih, čeprav je on doma s čisto drugega konca države. Videla sva se pa vsega skupaj štirikrat, se mi zdi - dve kavi in en koncert in en meeting. xD Evo, razmerja na daljavo. Če tako pomislim, a imam sploh kakšnega na blizu? Reci ... Ko bom velikaHladilnik - več ali manj prazen, edina užitna stvar je pivo in pa toasti/tuna, ki so tam še od takrat, ko je bil U. tu med prvomajskimi in sva izvedla hladilniško čistko. Pult - na njem ležijo prazne škatle in kos parmezana Omara - tudi prazna. Krekerji in kava in ostanki čipsa in čokolina. In škatla špagetov. Omara spodaj - dva velika paketa tune, še več testenin in krekerjev, 6-8 paketkov jetrne paštete Jst - bi uibijala za mueslije s tekočim jogurtom (sploh če so embi muesliji, mmm) Valjda prepozno za it v štacuno, pa itak se nikomur ne da. Ker je hladilnik za naše razmere dejansko pretežno poln, končam z napol zmrznjenim kosom kruha in tuno. Ker je mast v tuni zmrznjena (sem mislila da se to samo pri U. dogaja!!) jo pogrejem in pri tem polijem prijemalko s tuninim oljem. Vzamem še pivo (Mati: *gasp* PIVO?) in grem. Sklep: Ko bom velika, bom redno hodila v štacuno. (Poleg tega bom kupovala jedljive stvari in se ravnala po načelu 'kupi toliko kot potrebuješ do takrat ko boš spet šla v trgovino'. Nobenih zalog jetrne paštete in poli salame in sira. Pa poskrbela bom, da bo vedno kaj kruha, magar v skrinji. Da bo nasploh dovolj stvari za povečerjat ob učenju in ne samo stvari ki jih bom nekoč v prihodnosti skuhala za kosilo.) Poleg tega bom, ko bom velika, imela hladilnik -z delujočo lučko -ki ga bom redno čistila -in prav tako redno metala iz njega stvari, ki jim je pretekel rok -vanj pa ne bom shranjevala stvari, za katere je očitno, da jih ne jutri ne nikoli več ne bo nihče pojedel do konca. (Našemu hladilniku lučka valjda ne dela; ob čiščenju sva z U. našla notri kar lepo razrasel kvas (!!) in neko zelenjavo primrznjeno na zadnjo steno, cel kup stvari ki so bile že prav nevarne za pojest po toliko časa in stopecto posodic z ostanki tržaške omake.) Ko smo že pri čiščenju; ko bom velika, ne bom metala proč tujih stvari samo zato, ker izgledajo nenavadno. (Trin: Mami, kje je moja zobna ščetka? Mati: Kera zobna ščetka? Trin: Oranžna, švicarska, simpl oblike, zelo mehka, čist nova. Mati: Er, zgledala je tako čudno ... sem mislila da je zihr neka neuporabna ščetka, sem jo vrgla proč. Trin: ČIST! NOVA! In če bi pogledala ščetine bi bilo to dost jasno! (Tud, če bi pogledala ročaj, v bistvu ... ker je bila res povsem nova ščetka) Mati: Sej ti bom kupila novo. Kje si jo pa kupila? Trin: Nisem je kupila, dobila sem jo kot reklamo, nimam pojma kje jih prodajajo ker so specialne. (Potem sem ugotovila, da verjetno v lekarni, ampak ker je mat v istem trenutku pozabila, nisem komplicirala, ampak sem si od U. prinesla svojo potovalno ščetko, ki je tudi dokaj mehka, ampak ne tako dobra kot ona švicarska.)) Oh god oh god kaj bi zdajle dala za mueslije s tekočim jogurtom, po možnosti embi čokoladne! (In ne, ne učim se slovenščine, obupna sem.) Reci ... Nova čupa in še kaj2) Dobila sem note za nastop, ki je čez en teden. !!! 3) Tei sem posodila Abercrombieja 4) šla sem v Ljubljano, kjer sva se z Dečkom predvsem vozila z motorjem, sva pa tudi brskala po Konzu in šla na pivo ter do kolegov. 5) Sem si pa tudi dala narest novo frizuro ... ki je, pač, kratka. Zelo dost kratka.  (v originalu je veliko bolj razmršena, tukaj je poležana ker sem imela prej na glavi čelado) Funee me :) Reci ... Praznik zame!Meni se moja 18ka bliža vse bolj in bolj, in če bi rekla, da se je ne veselim, bi se prav nemarno zlagala. Avtošolo že imam izbrano, nisem pa še šla na medicino dela za potrdilo (kar moram storiti čim prej). Naštudirane imam tudi že varčevalne račune in premik pri SiMobilu, da mi bodo že enkrat nehali mešat moje in matkine račune ... Vem tudi, da me imajo ljudje radi - vsako leto mi jih kar nekaj (5+) čestita in tudi kako darilo dobim. Darila dobim včasih tudi kar tako (od dečka) in za kak praznik, ki ni ravno moj (tudi od dečka, za dan žena - nošenje piva in drobljenje po postelji me očitno že kvalificirata za ženo, al kaj? xD). Kako sem bila šele presenečena, ko sem letos ugotovila, da bo moj osebni praznik (torej mojo uradno polnolenost) praznovan po celi državi!! Vsi bodo imeli tri dni dolg vikend, saj bo dan po mojem rojstnem dnevu dober le za počitek, jedlo se bo in pilo in proslavljalo, hodilo se bo k maši, skratka, deležna bom velikih časti. :))) Sigurna sem, da bodo tudi pirhe barvali posebej v mojo slavo ... :)))) kako lepo, da se ljudje zavedajo, kako velika prelomnica je v resnici 18 let! :)) prav po ... po božje sem čaščena! :) Velika noč letos namreč pade točno na moj osemnajsti rojstni dan. xD Ljudje, radostite se in jejte in pijte, ker imam rojstni dan! (No, pa Kristus je iz groba vstal.) ;) Reci ... Maturantski ples v 4 korakihMaturantski izlet sem že opisala, maturo še bom (><), ampak maturanca imam pa čez dober mesec in valjda, da je treba imeti do zdaj že vse zrihtano - no ja, skoraj vse. 1.korak, za maturantko najnujnejši sploh: obleka za ples Obleko je treba met. Večerno. Ali pa nekakšno pač. Obleke so über alles. Nekaj punc je najelo celo modnega kreatorja, da jim sešije eno. Đizs krajst, what a lot of money you have here! Sama sem imela z obleko preklemano srečo. Mislim, da sem zgodbo že enkrat povedala. Vglavnem, pomerila sem točno eno maturantsko obleko, dobila sem jo pa za reci in piši odgovor na vprašanje življenja vesolja in sploh vsega, kar je 42, evrov. Obleka se vsem zdi superkrasna, edino mami se zdi preveč oprijeta. Kakšno srečo imam sem ugotovila sploh zdaj, ko sem med brskanjem po štacunah odkrila kolekcijo maturantskih oblek, nekako v ofuj stilu. Hvalabogu za črne elegantne večerne obleke. 2.korak, brez katerega tudi ne gre: čevlji Čevlji morajo pasat k obleki. Če je obleka elegantna, morajo biti čevlji tudi, kar praviloma (ampak ne nujno) pomeni visoko peto. In seveda, morajo biti taki, da se jih da nosit. Sama sem ugotovila, da morajo biti moji čevlji a) odprti b) s paščkom okoli gležnja, ker se mi sicer sezuvajo in ne bi da se mi to zgodi sredi četvorke hvala in ene sem našla že v Bati - čeprav so bili na prvi pogled ofuj in ceneni, na nogi niso bili tako slabi. Potem sva z dečkom slučajno zavila v Stiefelkönig, kjer sem našla druge čevlje, ki so bili ZNAMKA in PREGREŠNO DRAGI ampak tudi zelo zelo lepi črni in ujemajoči se z obleko. <3 Deček je bil istega mnenja, odločilni plus pa je bil, da je bila visoka peta (tanka, ampak ne najtanjša ever) veliko bolj stabilna kot pri onih drugih. Mat je dva dni pozneje, ko sva šli čevlje kupit, rekla, da so krasni. "Nekej takega, kar obuješ za slikanje za Playboy, da se z njimi slikaš na postelji in potem ljudje vidijo samo tebe in čevlje (okej, tudi posteljnino, ampak ja, point taken). Ampak jaz sem imela tudi eno tako podobno neumnost za maturanca." Ah, potem je pa ok. (Čevlji so še zdaj dejansko edina stvar, ki ji je res všeč.) 3. korak: dodatki Ah, dodatki. Ki morajo pasat k vsemu ostalemu. Govorimo o nakitu in torbici - nakit zame torej srebrn, torbica pa (kakšno presenečenje) srebrna in črna. Mat je veselo ugotovila da 'ah, itak mi je hotla kupit ene uhane za rojstni dan' in jaz sem si oddahnila, da jih bom lahko sama izbrala, ker priznam, da njeni presoji ne zaupam prav nekaj ful. Seveda me je potem zvlekla v zlatarno poskušat neko zapestnice iz srebrne pletenine (sliši se wtf, ampak je točno to, kar ime pravi. Nekakšna pletena mrežica iz srebrne niti) na kateri so viseli blazno kičasti srebrni srčki in ključki in ko sem se uprla, da je to preveč kič, je prodajalka (ki je očitno delila mnenje moje mat, torej, Če je zlato/srebro potem NI kič, ne glede na to kolk našarjeno je) rekla 'no, bom pokazala nekaj, kar ni tolk kičasto' (ja gospa prodajalka, ampak meni je RES). Važno, da je na koncu privlekla ven še eno srebrnapletenina zadevo, ki je bila za spremembo simpl in lepa in se na mojo roko usede kot nekakšen srebrn puhast oblaček, kar je ful iiii in zraven pašejo uhani in oh in sploh. Seveda je bilo spet drago, da bi človek kar gagal, pa je mat spet mirno plačala. In pol pravi da nima denarja? Ha! Aja in seveda, dodatki so tudi spodnje perilo. Kar pomeni smešen silikonast lepljiv modrc iz Palmersa, ki se ga pod obleko ne vidi in predvsem nima nobenih trakcev in paščkov, in pa brezšivne hlačke, isto iz Palmersa. Kakšna čuda božja od spodnjega perila delajo dandanes. 4. korak: frizura in make-up Danes sem šla samo probat, kakšna bo izgledala moja frizura. !!! Proba je trajala 2 uri in je sicer izpadla ful dobro, ampak omg, probavanje frizure? ... Zakaj je s tem sploh tak problem - ne, ker bi se bilo treba naročiti in kaj takega, ampak zato, ker imamo maturanca na nedeljo. Kar probaj najti kozmetičarko in pa frizerko na nedeljo ... in zato je treba rihtat vse še toliko prej. Končni izkupiček?  (ja, vem da je pomečkana na sredini, nisem je imela časa popravit. x) Reci ... Fabularij - nov literarni spletni portalTorej, nekakšna hecna, poskakujoča in zblojena odisejada me je pripeljala od adminke, ki je poskušala krotit propadajoč HJZ forum, do neke sorte urednice spletnega portala. Ubistvu je bila na začetku (kot je ponavadi) bila samo moja ideja, ki se je meni zdela kar dobra. No, zdaj se je realizirala, jaz pa poskušam plavat v njej kot vem in znam. Ideja je bila, da bi imeli literarni portal. Portal z novicami iz sveta literature - o avtorjih, o novostih na knjižnem trgu, o tem, a se je Martin končno že spravil pisat A Dance With Dragons, o trenutno najpopularnejših delih, o tem, kaj se splača kupit, pa seveda bi imeli tudi recenzije in intervjuje in skratka, literarni portal. Sprva o fantazijski in znanstvenofantastični literaturi, potem pa, odvisno od interesa, tudi o ostalih žanrih. Zadeva se je v nemogoče kratkem roku nekako postavila na tačke in zdaj šiba, vsak dan bolj (in tudi bolj se blešči vsak dan, ker se razne male napakice pridno polira). V ekipi je devet piscev; pet nas je blogerk: Keya, Sunie, Syd, Snow in moja malenkost. Dva sta dečka, od tega je eden moj. Ena je še iz časov HJZ. Eden je bradati debeluh, ki sliši na več različnih imen: včasih Pižama, včasih Stric Bedanc, včasih pa Boštjan Gorenc. Valjda, nekje je treba začeti, in začeli smo s Harryjem Potterjem - ko je ravno bila taka norija okoli izida zadnje knjige v slovenščini. Ampak vmes se že da najti par drugih novic, ki niso Potterjevsko obarvane. Nekaj časa še potrebujemo, potem pa bo vsebina na portalu bolj mešana. Torej vsi, ki ste brali Potterja in vam je kul (ali pa ne), vsi, ki vam dogaja mladinska fantazija od Otorijev do Narnije in Artemisa Fowla, pa na primer trilogija Ognjeni veter ali pa samo želite povedati, kakšen plagiat je Eragon - ali pa, kako je Paolini res car - pridite. Okej, ubistvu bom rekla: PROSIM, pridite. Poglejte si. Enako velja za tiste, ki ste bolj za Tolkiena ali pa Martina. Tisti, ki berete v angleščini - govora niti pod razno ne bo o samo prevedenih knjigah, temveč se bomo ubadali z vsemi. Pa naj bo Shannara, Wheel of Time, Malazan Book of the Fallen, kar se fantazije tiče, ali pa nekaj čisto tretjega. Če vam bolj dogajajo Phillip K. Dick ali pa drugi znanstvenofantastični avtorji, lepo vabljeni. Isto vsi ljubitelji bolj zabavnih zadev, tisti, ki sta vam najljubša Pratchett, Adams ali pa kaj drugega. In ja, vse dečve, ki tako noro ljubite vampirja Edwarda, come on in. Obdelali bomo tudi Twilight z nadaljevanji. Če pa bi raje le oprezali za Cthulhujem ali pa prej naštetih stvari sploh ne marate, všeč pa vam je Stephen King - tudi za vas bo nekaj. In valjda - to velja za vse starosti. Skratka, zastavljeno je na široko. :) Ampak zaenkrat moram opozorit, portal je nov ... in polovice zgoraj omenjenih stvari še ni gor. Ti šment. Ampak. Vse, kar vam res manjka oz. se vam zdi, da bi pa absolutno moralo biti gor, lahko dopišete sami. Če ste ravnokar prebrali kako super knjigo, bi radi izrazili svoje mnenje - za vas je kategorija Izpod našega peresa, v katero lahko prosto pišete svoje prispevke. Pa naj bodo recenzije ali pa samo razmišljanja o knjigi. Zaradi mene lahko napišete cel vpis samo o tem, kako zelo res zelo obožujete ljubite Edwarda. Lahko pa omenjeno kategorijo uporabite tudi za shranjevanje svojih literarnih izdelkov. Če želite dati nek svoj izdelek na ogled, izvolite! Vaši vpisi so lahko vseh žanrov, vrst in zvrsti. Nobenih posebnih pravil ni - lahko so pesmi, lahko so drame, kratke zgodbe, zgodbe v nadaljevanjih. Lahko so fantazijske ali pa ne, lahko so o čemerkoli hočete. In ne, NISO preslabe, definitivno ne. In JA, lahko objavljate slash. :D Vsak vpis bo pred objavo pregledan. Mogoče, da bo kateri zavrnjen, če bo šlo za slabo slovnico, neprimerne vsebine (pornografijo, očitne zajebancije ...) ipd. Obljubim pa, da bomo brisali vsakršne neprimerne komentarje, tako da se ne bat, da bi se kdo znašal nad vami. Kmalu bodo prišli tudi spletni literarni natečaji, ki jih bo sponzorirala Mladinska knjiga, tako da ... sodelujte, splača se, zgubit pa itak nimate ničesar. Treba se je samo prijavit na Fabularij, pa boste že lahko dodajali svoje prispevke, kakor vam srce poželi. Če je kaj nejasnosti, če vas kaj zanima ... prosim, izvolite, vprašajte. Upam, da vam je/bo všeč - upam, da vam bo všeč dovolj, da boste sodelovali. :) Pa upam, da vas ne moti, ker takole 'delam reklamo' - ampak kar ne morem počakat, da stvar začne rast in se razvijat. :D Pridite in prilimajte gor vaše zgodbe, pesmi ..., stare, nove, ni važno. Feedback zagotovljen ;) Trenutno stanje duha: bewildered Reci ... Greš z mano v Kranj?Potem pa pridem nazaj v Kranj, bogi Kranj, z nesrečnim Globusom, v katerem je bilo včasih še nekaj stvari pri roki, zdaj pa so prav vse vrgli ven, ker se dela knjižnica. Če hočem zdaj plačat položnico za telefon, moram po novem čez cel center; če hočem priti do optike, pa še malo dlje. Zato položnica ostaja neplačana že drugi teden, leč pa tudi še nisem naročila. Ker sem prej samo na hitro švignila čez cesto, ko sem imela deset minut časa do avtobusa, zdaj pa moj sprehod do simobil centra pomeni, da avtobus zamudim in moram čakati pol ure na naslednjega. Ampak okej, danes je lep dan, in čeprav brez avta ali kakega drugega prevoznega sredstva, sem bila pripravljena na skok v optiko in do simobila. Ampak jaz ne bi šla sama ... In potem valjda, komu lahko rečem? Če smo odkriti, nikomur. Edina sošolka, s katero sva se včasih družili izven pouka ... no, z njo sem izgubila stik; edina prijateljica v Kranju ima hišni pripor, edina prijateljica v okolici Kranja je pa že predaleč, da bi jo klicala samo za optiko in kavo. Pa saj ne, da v Ljubljani lahko pokličem kaj ful več ljudi ... ampak čez kako leto pa že bom lahko, ko prideta Syd in Snow in itak se vsake toliko katera od njih prikaže v LJ, pa v tam je, valjda, deček, ki mu pač rečem, da bi šla v mesto, in greva v mesto, razen če se njemu res ne da. Zato imam rada lepe sončne vikende, ker se takrat lahko dejansko odpravim v mesto. Pa čeprav ne tisto, v katerem sicer živim. :) Reci ... UtrinkiNaredim pridigo tamali, da nima kaj delat ne z mojim digitalcem, ne z mojo vrečo za sedenje, brez mojega dovoljenja. Mat, namesto da bi rekla vsaj 'to pa res ne smeš počet' (ker se ista situacija ponavlja zadnja tri leta na par mesecev NONSTOP (saj ne da prej tega ni bilo, ampak je bil fotr doma in je bilo manj pogosto) in tamala vsakič reče 'ja soriiii noo' in je zadeva zaključena), se diskretno odstrani, češ, da ne more poslušat najinega vpitja. Rečem ji, da se jaz derem na tamalo namesto nje, ker bi ji po vseh teh letih nekdo že lahko dopovedal, da se ne jemlje sestrinih stvari. Mat predlaga, naj začnem zaklepat sobo. Yay. Nikoli se ni zaklepalo nobene sobe, če smo šli ven - samo vhodna vrata. Zdaj sem pa po novem jaz neke sorte podnajemnica, ali kaj. Whatever. Saj vem, da je problem v tem, ker nisem več stalno v sobi - prej sem v 3/4 primerov tamalo začopatila takoj na vratih ("Kaj je??" "Err,nič..."), ampak geez, kakšna fakin familija je to, da imam na izbiro a) konstantno čepenje v sobi, b) zaklepanje prej omenjene sobe vsakič, ko grem ven in c) sprijaznitev s tem, da sestra moje knjige/obleke/... uporablja prosto po Prešernu in kadar se ji zahoče. Potem sem šla v sobo in zamorila nič hudega sluteči dečvi na SiMobilovem klicnem centru, ki je dejala, da se ji kaj takega dogaja prvič (guess what, meni pa NE, zato te pa kličem) in da me obvesti do torka. Super, super, lepa hvala, ampak v resnici sem jezna. Če bi mi že enkrat nehali po enem mesecu ugotavljat, da so izstavili prenizek račun, bi bila srečna. Še srečnejša pa, če bi priznali, da gre za NJIHOVO napako, ne pa samo 'napako'. Mogoče moram res premisliti, če se mi ne splača čez eno leto vrnitev na Mobitel. Vikend ... informativni dnevi so bili delen uspeh. Sociologija kulture je bila super. Predavatelj je bil resda rahlo zmeden, ampak ozračje je bilo sproščeno, prijetno, še deček, ki je na prejšnjem informativcu (primerjalna književnost) skoraj dušico spustil, je priznal, da izgleda zadeva ful v redu. Kljub konstantnemu dissanju sociologije na FDV (torej tega, kar je on študiral). "Veš, da bi mogoče šel sem delat magisterij," je rekel, ampak najprej mora itak napisat diplomo. Primerjalna književnost je bila ... bedna? Mislim, saj sem poslušala onega tipa, ampak izpadel je smotan. Niti sledu o zabavnih predavateljih, ki jih je omenjala Incognito. Poskušal nas je prepričati, da se bomo lažje zaposlili kot kdo drug, in failal; poskušal je dajati vtis, da je komparativistika ResenZahtevenPerspektiven študij in failal še bolj. Dečka je tako zelo zamoril, da tistega dne nisva šla na nobeno predstavitev več. Ubistvu sem na koncu vletela ven, na krasno sobotno sonce, in rekla "Ej, srce, me boš ti peljal na kako predavanje na svojo smer?" in U. je rekel "Valjda da te bom," in jaz sem rekla, "Pa boš šel prav z mano?" in on je rekel da ja, da bo šel prav z mano. Kar je najs od njega, saj bi se moral načeloma FDVju čim bolj izogibat, da ga ne začopati mentor in ga vpraša, kaj hudiča počne s tisto svojo diplomo. Po dolgem času sem spet kupovala knjige. Konzorcij je zadnjih nekaj mesecev pač samo a sorry excuse za knjigarno, vsaj kar se tiče fantasy/scifi oddelka, da o nabavi sploh ne bi. Res je, da sem januarja naročila 4 knjige, pa kaj, ko jih bom videla šele aprila enkrat. Torej, kupovala sem knjige; z dečkom sva zavila v ValeNovaka in valjda je U. takoj izvohal McCormackovo The Road, poleg nje pa so imeli prijazno naloženo tisto serijo Stephenie Meyer, na katero je Keya tako nora. Vzela sem torej še Twilight in zdaj imam spet nekaj novegasvojega, kar po dveh mesecih branja od dečka izposojenih knjig prav paše. Bi pisala še o Potter večeru in čem drugem, ampak sem dragega mladega čarovnika v zadnjem času popolnoma sita, zato naj to počaka na jutri ali kdaj drugič. Reci ... Interne foreSlaba sem, kar se tiče romantičnih daril za fante - ne moreš jim prinesti parfuma (ker ga že imajo, prav tako aftershave in deodorant), ne moreš jim prinesti rož (čeprav sva z dečkom rekla, da bova vzgojila bonsai nešpljo (ali pa mogoče kosmuljo) in da sem enkrat pri njem pustila vejico mačic - ki si jo je nato s selotejpom prilepil pred vrata, whatever ... :D), nakit je tudi več ali manj no-go (deček se konstantno pritožuje, da bi on imel kak prstan, ampak zaradi debeluharskih členkov to pač ne gre), boksaric ima več kot preveč in v vseh je sexy ... alkohol si lahko sam nabavi, 2 deci roznega šampanjca niti pod razno ni vredno 10€ in sem flaško zato kar pustila v trgovini. Kartice z ljubezenskimi izpovedmi? Not ... tudi ''dišeče'' svečke ne pridejo v poštev, da sploh ne bi o plišastih srčkih in ljubkih medvedkih in hej, čokolade itak poje preveč (tako kot jaz). In ker imam rada izvirna darila, ga ne morem samo peljat na pivo ali mu podariti masaže, ker to pač ni prav zelo neobičajno za naju. Nameravala sva iti v savno, pa sva potem ugotovila, da je Valentinovo, in sva obisk savne zaradi potencialne gužve kenslala. Prav zaradi tega je pravzaprav prišlo do sklepa, da se letos Valentinovo upošteva: "Aja, valjda, pol bo gužva," je rekel deček, ko sva družno prišla do ugotovitve, da 14. februar ni tako navaden dan kot bi bil 14.marec ali pa januar. "Kaj bova pa pol počela?" "Morava kaj počet?" "Ma ne morava, samo pač, ker je lih Valentinovo pa to ... je najs." Ne, da se ne strinjam. Valjda, da je najs - sploh, ker računam na dečka, da tudi z njegove strani ne bo nobenih plišastih srčkov. Deček rad poklanja vrtnice, in vrtnice so najs, ker jih lahko obesiš izpod stropa in posušiš. Zaenkrat imam tri, od tega dve njegovi. In potem bova verjetno šla na koktejl, ali pa ne, ker bo gužva, in mogoče bova samo čepela tam in gledala Prison Break, kar ne bo nič kaj nenavadno, ampak bo pa najs - tako kot je vedno najs in se mi nič kaj ne kolca po kakih spremembah. "Hmmm. Lahko bi imela čokoladno kopel z lističi vrtnice in šampanjec." "Okej, ti poskrbi za šampanjec, jaz bom pa napihnil plastični bazenček in noter natopil par poceni čeških čokolad in pa blata od zunaj." "Heh, pa bova kar v tvoji sobi." "Ne, resno, bi kaj počela?" "Bi, ja ... ..." "... in kako točno bo potem ta večer drugačen?" "Ne bo. xD Ampak bo pa najs." "To je res ... mah, nekej bova že." "Valjda." Darila pravzaprav nikjer niso bila omenjena - ampak jst sem pač jst in valjda, da sem dobila idejo v glavi. Kot že rečeno, ne grejo mi romantične fore, ampak internih se pa vedno rada poslužim. Zato sem dones v avtu fotra pobarala, če kaj ve, a v ribarnici na ljubljanski tržnici prodajajo smuče. "Ti, ne vem," je rekel fotr, "a so smuči sploh gojene ribe?" Pridemo k fotru domov in fotr pokliče kolega, ribarskega navdušenca, kako je s smuči, in izvedela sem, da je smuč jezerska (in ne rečna) riba, v ribarnicah pa je samo ob ulovu. Eh šment. "Lahko kupiš krapa, a misliš da ve, kakšen smuč zgleda," je predlagal fotr (ki povsem razume glede internih for in sam goji veliko ljubezen do njih. Za novo leto, na primer, smo imeli postavljene krasne jaslice, ampak poleg standardnih figuric so vmes lazili dva terenca, tank in bager, Jezuščka sta čuvala dva raptorja, nekaj triceratopsov in drugih zavrov je preganjalo ovce, na strehi pa sta se sončila kuščar in kača, vsi po vrsti plastični). "Ma ne, morjo met prov smuče." "Čak, smuče mu boš kupla?" se vmeša tamala. "Ja, no, sam enga." "Eno smučo mu boš kupila?" tamali ni nič jasno. Jaz, valjda, v huronski smeh. "Smuč je riba," obvestim tamalo, ko sem spet sposobna govorit. Jok; dar govora mi ni povrnjen za dolgo, ker tamala že pribije naslednjo: "Aja, ja pol pa pejd v Zootic al pa kko drugo trgovino z malimi živalmi, tam majo vsega boga od rib." Fotr ugotovi, da se ena njegovih hčerk davi od smeha na sedežni, in vpraša, kaj se dogaja. "Je rekla, da nej grem v trgovino z malimi živalmi," mi nekako uspe razložiti. "Ja no," reče tamala. "Tam majo ribe." "Ja, sam ne za pojest," je fotr razjasnil zadevo in potem smo se vsi trije režal kot utrgani še pet minut. Naslednja stvar, ki mi je padla na pamet: pauk. "Gremo v Qlandijo po plastičnega pauka," sem obvestila obadva, in potem se je fotr spomnil, da mora on tudi kupit kaj za svojo punco in smo šli vsi skupaj najprej v Qlandijo, potem v Merkator in spet nazaj v Qlandijo. Razlog? Otroci so se nekje med časom mojega odraščanja očitno nehali igrati s plastičnim mrčesom. S konkretnimi, debelimi, kosmatimi plastičnimi pajki - sem imela enega takega včasih in je bil carski. Imeli so toliko dinozavrov, da se ven nisi videl, pa barbike in spajdermene in legokocke in plišaste živali, ampak nobenih paukov. V Mercatorju tudi ni bilo paukov, je pa bila plišasta vidra. "A je to vidra? Ne, to ni vidra," je tamala ugotovila, ko jo je za zadnjo taco privlekla izpod kupa gosenic, sov in nečesa, kar je zgledalo kot ostanek večih igrač, sešit skupaj (glava od Alfa, sprednje noge od nekakšnega ptiča, zadnje noge od medveda, rep od veverice - če ne bi bilo zgornjega dela, bi samo razumevajoče pokimala, češ aha, poglej, nekemu ubogemu maturantu se je strgalo ob branju Look Back in Anger). "Ja, to je vidra," sem rekla. "Mine!!" "Ja, to je vidra," je rekel foter, "lahko pa vprašamo prodajalko." V roku sekunde ali dveh smo vsi trije sklenili, da prodajalke verjetno niso trenirane za ločevanje plišastih živali (hell, še jaz ne vem kaj je bilo tisto alf-ptič-veverica-medved čudo), jaz pa, da prepoznam vidro, ko jo vidim. "Jst jo bom mela do blagajne," je odredila tamala. Whatever. Ampak to je moja vidra. Na pol poti do blagajne je fotr sunil vidro tamali, izmenjal z njo (z vidro, ne s tamalo in ja, you got that right) par besed in se nato delal, da jo namerava požret. To je med drugim dokaz, da so vsi moji izpadi podedovani. Potem smo se seveda vrnili nazaj, da bi kupili nekaj, kar smo videli prej, in jaz sem le našla nekaj za dečka, pa čeprav ni bil ne plastični pauk in ne smuč. Fotr je svoji punci kupil plastično račko (...to imamo v družini, ja), tamala pa bojkotira valentinovo in je bila zraven samo zato, da se nama je lahko smejala v glavo. Oh well. Jutri bova pa z dečkom že nekaj počela ... če nič drugega, imava Ko to tamo peva, Lepa sela lepo gore in pa Maratonci trče počasni krug za pogledat. Romantika na višku. <3 Trenutno stanje duha: otter is who otter has ... is me!! :D Reci ... ah, pa kaj spet ...Whatever ... niti pod razno se mi ne da vsega pisat še enkrat. Žal. Reci ... "Ejga, kaj greš že ti študirat?"Ene parkrat sem še poskusila natančno odgovoriti ... ampak zdaj, ko sem si pogledala najprej seznam vseh obstoječih študijev, danes pa še razpis, sem pa popolnoma izgubljena. Prvi problem: družboslovka sem. Kar pomeni, da odpade vse, kar družboslovno ni. Drugi problem: bolj malo me zanima. Kaj delam v lajfu? Er, berem. Pa visim na netu. Trenutno sem na tem, da postanem vsebinska urednica nekega spletnega portala o literaturi, torej, branje in internet in branje in internet in druženje, medsebojni odnosi, torej recimo psihologija in sociologija. Pri tem, da sem psihologijo že odpikala, ker sem bila na informativnem in je bilo res, res, RES dolgčas. Nekako sem si potem sestavila naslednji seznam: -primerjalna književnost in literarna teorija (FF) -analitska sociologija (FDV) -grafične in interaktivne komunikacije (NTF) -medjezikovne študije - angleščina (bivše prevajalstvo in tolmačenje - FF... v MARIBORU) -in pa nekaj, kar je že 100% - moja tretja izbira, ker zadnja tri leta ni bilo omejitve pa tudi ne sliši se slabo - bibliotekarstvo in informatika (FF). Ki je, če bo šlo vse po načrtih, zagotovo ne bom nikoli študirala. Grafične in interaktivne komunikacije so vletele iz 'kr nek', ampak slišalo se je dobro. Meni osebno se sliši kot delo s spletnimi stranmi. Potem sem uporabila Google in ugotovila, da gre za pripravo materiala za tisk, pa seveda imaš v prvem letniku vse moje najljubše predmete: fiziko, kemijo in matematiko. <3 Adijo, grafične in interaktivne komunikacije. Analitska sociologija izgleda zelo zanimivo ... ampak moj deček je tukaj glavni faktor 'proti', pa ne da bi sam nasprotoval ... ampak je on študiral prav to in se mu ne sanja, kje se bo zaposlil in kaj bo počel, pa bo vsak čas diplomiral. Medjezikovne študije - angleščina? Sliši se kul. Sliši se najs. Prevajanje. Tolmačenje. Me likes. Tukaj je še največji minus Maribor. Drugi predmet že najdeš, ker se ti ni treba toliko obremenjevati, da bo perspektiven, je po mojem že samo prevajanje dovolj. Vzamem magar sociologijo in sem. Ampak Maribor? Toti Maribor? Po eni strani me mika ... iti daleč proč od doma in biti na svojem, pa zagotovo dobim prostor v študentskem domu. Po drugi strani pa ... ravnokar sem dobila službo v Ljubljani. Deček je tudi Ljubljančan, in zelo dvomim, da bo lezel za mano v Maribor, če mu doma prav nič ne manjka, tam bi bilo pa treba najeti stanovanje in se seliti in hej, midva sva skupaj šele pol leta, nekako se zdi prezgodaj, da bi jeseni že kar spokala kufre in se skupaj preselila tja nekam na Štajersko ... Kar pomeni, da bi se bilo treba spet vozakat naokrog ... pa na še enkrat večji razdalji kot zdaj. Not really palatable, bi rekel deček, ki se rad važi z angleškimi besedami, ki jih jaz ne poznam. Pa seveda, Maribor mi je tuj, ampak to se že nadoknadi. Ne, večji problem sta deček in job, pa medtem ko si job že poiščem drug, si še enega tako fajn dečka, kot je moj, težko poiščem tam na daljnem Štajerskem ... In za konec, primerjalna književnost - sliši se pač ... moja sorta študija, z dvema manjšima težavicama: *literarna teorija ni tako zelo super (ampak okej, to že potrpiš) *primerjalna književnost ni ravno eden bolj perspektivnih študijev *primerjalna književnost je dvopredmetni študij - kar pomeni, da moram najti še en predmet. Po šansi tak, da bo med 'bolj perspektivnimi' študiji. Opcije so? *sociologija kulture, za katero vsi pravijo, da je super ... ampak perspektivna pa ne preveč. *jezik - češčina ali angleščina. Ne vem, če. Jezik imam kot orodje povsem rada, ampak do zelopoglobljenega študija mi pa ni preveč. Mogoče grščina, latinščina?  Glede na to, da me je že sam lektorat japonščine povozil ...*zgodovina - ne vem točno, zakaj, res pa je, da je eden od znosnih predmetov v gimnaziji *filozofija - ne hvala. Jo imam za maturo, zato vem, da je nočem iti študirat. *primerjalno slovansko jezikoslovje - to se sliši še za eno stopnjo bolj sitno kot pa študirati jezik Nekako nobena ne izgleda, kot da je to to ... Če bi bila študija Medjezikovne študije - angleščina ter Primerjalna književnost in literarna teorija na isti univerzi, bi bil moj problem instantno rešen. To bi bilo popolnoma idealno. Fa-kin-su-pah. Kaj drugega bi še hotela? Tako pa ... sem se znašla v zagati. Bes te plentaj, Maribor, pa tebe tudi, Medjezikovno posredovanje (ki je nadomestilo prevajalstvo in tolmačenje v Ljubljani in za katerega moraš obvladati še en tuji jezik, za kar pa moja silna ljubezen do nemščine ni primerna)! Kaj pa zdaj?  Reci ... Jezne mameKer še mojih bolj razumnih ugovorov (ki so, resnici na ljubo, bolj spodbijanje njenih mlahavih argumentov) ne želi poslušati, ji zato najglavnejšega in najpreprostejšega razloga sploh ne povem: tako 'pozno' pridem domov zato, ker je taaakooo fajn ležat v topli postelji, kjer te zraven greje še ena udobna in mehka oseba ki jo imaš rad. Valjda hočem ostati dokler se da ... če nič drugega, ker je najbolj smotano, ko se potem eden od naju zbudi in vidi, da je pa samo še xy minut do enajstih, ko pelje moj avtobus, in da je treba it. Potem pa iz prej omenjene tople postelje na mraz, slabo ogrevan avtobus, ki pelje še skozi Loko, in ko se ravno ogrejem, spet ven, peš do doma in potem v sobo, kjer je sicer malce topleje, pa še vedno precej hladno. Me zanima, kdo bi si iskreno želel domov na mojem mestu ... Še bolj smotano je, da včasih na avtobusu zaspim. Okej, v resnici se mi to do prejšnjega tedna ni zgodilo - mislim, seveda sem spala, ampak sem se zbudila še pravi čas. Zdaj pa kar dvakrat zapored ... Problem je v tem, da midva zakinkava že tam okoli devetih, se ob pol enajstih spraviva pokonci, ob enajstih se pa jaz vkrcam na avtobus in seveda bi spala še naprej. In to naredim, in potem ... se odpeljem mimo moje postaje in me morajo, o joj, priti iskat. Ampak to je bilo samo dvakrat do zdaj. Kar seveda niti ni važno; mati so se včeraj grozno razpizdili name, sprva glede tega, koliko me ima deček rad, če me 'niti domov ne pripelje' (prosim? s čim pa naj me pripelje domov, z motorjem, ki ga ima mat tako 'rada'?) in da me pusti, da se sama potikam ponoči okrog (celih 200 metra potikanja od postaje do doma), nato pa je nadaljevala, da jo briga kje se potikam in kje spim in če se že grem samostojno (to sem tudi že omenjala, da je bila stalno proti temu, da delam, čeprav ne vem, kaj je tako slabega v tem, prej nasprotno ...), naj pa še bom samostojna, karkoli, samo da njej ne bo treba mene okol vozit. Pojma nimam, kaj je hotela povedat, ker nisva preveč govorili zadnji teden (pet besed? več?) ampak vem pa, s kom se ne bom pogovorila o svojem nadaljnem študiju. Ne mislim poslušat zraven očitkov o tem, da se 'klatim naokrog' (ker sem v Ljubljani čez vikend, + 1-2x na teden, odvisno od sestankov in drugih stvari), pa da sem otročja (to še zdej ne vem, zakaj), pa sebična (ker ...?) in tako naprej. Ne vem kaj je mamam, ampak zadnjič je bila U.jeva tudi nekaj jezna - baje zato, ker 'ne pozdravljam več'. A? Tudi pojma nimam, zakaj to, ker je to vse zrecitirala U.ju, medtem ko sem bila pod tušem. Ampak res je, da sem prišibala do njih vsa prešvicana, pozdravila U., nakar me je on obvestil da sem prešvicana (ne ... res? xD) in predlagal, naj zavijem pod tuš. Kar sem storila. Ne da bi šla prej pogledat v dnevno sobo in rekla hej, živjo, spet sem tukaj, dolgo se nismo videli v tem dnevu in pol, kako ste kaj? Priznavam, da nisem pomislila, da bi šla posebej pozdravljat, ampak hkrati mi je pa zelo zoprno, če vem, da smrdim po znoju, in ne vem, če ne bi tudi tako šla najprej pod tuš. Skratka, ko sem se prikazala ven, čista in nesmrdeča, je mama že izginila, deček pa je bil še za spoznanje bolj utrujen in mi je seveda povedal, kaj je bilo. Jaz pa povsem zbegana. V čem je fora? Pa saj prej smo se vedno dobro štekali? Ali je bil le še eden od tistih dni, ko so vsi sitni ...? Čakam, da se name spravijo mame od Keye, Syd in Snow, češ, kako slab vpliv imam na njihove hčere x) Trenutno stanje duha: še 1 dan in pol do vikenda ... in še malo, no Reci ... Like a record, baby, 'round 'round around-doma sem -vsi spijo -zebe me & utrujena sem -čepim na netu, namesto da bi šla spat. Začelo se je v ponedeljek, ko sem šla na 'sestanek' (prej pa še v šolo, na plesne, na solo petje in v zdravstveni dom), in najprej ugotovila, da sta na Miklošičevi dva hotela Union, samo da je eden garni, eden pa grand. Po tem začetnem nesporazumu je zadeva tekla kar v redu; proti vsem mojim poprejšnjim pričakovanjem sem lahko mirno povedala, da je tista prva ideja za projekt, ki je padla, bednobedna, in potem predstavila svojo idejo. IN potem smo bili takoj na vezi. Ljudje, ki se dejansko spravijo k delu takoj, so super. V sredo sem šla na še en sestanek, tokrat kar 'do njih' (priznam, pozabila sem, kje so zaposleni tisti, s katerimi delam x) in ugotovila, da gre za od zunaj čisto navaden, od znotraj pa totalno fensi prostor. Geez. In smo se usedli dol in spet sem povedala svojo idejo (O.o, kar naenkrat me je folk začel poslušat?) in dejansko smo se zmenili, da bo zadeva realizirana. Wtf ffs? Mislim, saj ne da imam kaj proti ... ampak prej sem čakala tako nekako tri mesece in pol, da se kaj premakne, zdaj pa kar naenkrat? Ker sem se morala pomiriti od šoka, sem skočila do dečka in ostala tam do odhoda zadnjega avtobusa. Vem, da so mati prepričani, da sva zganjala razvrat ... ampak če sem popolnoma iskrena, sva cel večer igrala Resident Evil 4, pila pivo in smz da tudi pogledala prvi del Prison Break-a. Razvrat indeed x) V četrtek sem spet šla v Ljubljano, tokrat na rojstni dan. V petek zjutraj sem namesto denarja za malico dobila od drage mati pridigo, da me nič več ni doma in da se vračam sredi noči. Večino pridige sem prespala, se zbudila tri minute pred odhodom, se spomnila, da moram še pripravit torbo in samo na hitro pograbila USB ključ s prezentacijo z mize. V šoli se je izkazalo, da sem vzela napačen USB in zato smo namesto referata o holokavstu gledali prvi del Supernaturala. Bilo je zabavno: *ženska gre po stopnicah dol, vidi moža pred televizijo, začne igrat creepy muzika* sošolka: *krikne* vsi: *se smejejo* sošolec: Kolk grozno, zaspal je pred TV-jem! sošolka: Če me je pa strah, no! ženska: *zagori* sošolka: *krikne* vsi: *se smejejo ko ubrisani* sošolec2: *zbegan* Tega ... pa nisem razumel. vsi: *se še bolj smejejo in ne vejo kaj točno se dogaja sploh* Doma je sledil prepir z mamo; šel se je okoli tega, da zadnje čase prihajam prepozno domov (beri: okoli 15 do polnoči, enkrat na teden) M: ... in potem si neprespana, ker hodiš pozno spat ... T: ...kot že vsa 4 leta, kar sem v gimnaziji ... M: ... in si zjutraj potem vsa zmečkana ... T: ... nič bolj kot ponavadi ... M: ... in res, to ni za nikamor, pa nič se ne učiš ... T: ...samo res, to se tudi po ocenah vidi, ane! M: Kako naj vem, če jih nič ne pokažeš? (s tem me btw napada že cel zadnji teden ... kdaj dobite liste z ocenami, kdaj kdaj kdaj? Kot da ji kaj skrivam >< ) T: Dons smo jih šele dobili. M.: Ja, in kje so? T.: Tukej. *pokaže ocene* M: *preučuje ocene* Pa kaj je to?? Matematika, 3422? T: *zavzdihne* Tista prva je 5, slučajno. M: Ni važno! Pa nemščina, super, 3321? T: Ej, pa kaj ti ni jasno, vse ostalo imam pet! Najboljši uspeh odkar sem na gimnaziji mam! M: Ja, ampak ti grejo vse ocene na dol zdej proti koncu!!! T: SLUČAJNO so napisane po vrsti od najvišje do najnižje!!!! ... Končalo se je tako, da mi mat ni uspela povedat, kaj jo tako zelo moti na tem, da hodim domov med enajsto in polnočjo enkrat do dvakrat na teden, niti ne tega, zakaj je to tako zelo grozno. Mi je pa uspelo med vrsticami izluščiti, da jo moti to, da sem pri U., in da ji ni všeč, da spim z njim (to je bilo pa med presledki od tistega med vrsticami ...)., ampak ker ona to lahko čez vikend tolerira, bom jaz med tednom hodila domov do enajstih. Huh? Aja, pa seveda na koncu, 'pa pejd k U. ali kamorkoli pač, sam' zgin', da te ne vid'm '. Klasika. Ker sem pridna, sem ubogala; zginila sem k dečku in preživela sva razburljiv vikend, ki je vključeval *opazovanje zapornikov in zarote ameriške tajne službe (Prison Break) *plazenje po jaških z odpadki in beg pred divjimi mutiranimi pošastmi (Resident Evil 4) *vstajanje ob šestih (zaradi moje ekskurzije, na kateri sem prišla do spoznanja, da se v Trstu prehranjujejo z oblekami (ali pa mogoče čevlji), da so južnotirolska zelena jabolka super super super tudi za kosilo, da sovražim stopnice skoraj toliko kot Glokta in da bo kmalu pomlad) *debato o starševstvu, denarju in Long Island Ice Tea *demonskega pojočega brivca *tople snedviče s tunino *vidro, ki ji uspe dva večera zapored zaspati med gledanjem nadaljevanke, ker je deček preudoben za ležat. "Veš, da imaš ti dva obraza?" je rekel deček danes, ko sva bila spet zabubljena na postelji in sva imela malce dovolj po travi postopajočih zapornikov. "A?" "Ja. Eden je mush-mush -" "Aaa?? Kaj naj bi bilo to?" "Pač, tak udoben obraz." Udoben? Wtf. "No, in drugi je businesswoman." "Aha." In potem se še sprašujem, zakaj se počutim kot goba. Mush-mush?? In naslednji teden ne izgleda kaj pretirano drugačen: cel kup dela in cel kup dolgčasa. In deček dobi Guitar Hero 3, kar pomeni, da me v torek spet ne bo nazaj do pol polnoči, ker bo treba stvar pač sprobat. Ampak okej, recimo, da grem danes prej spat. Reci ... ČetrtekDeževni dnevi niso dobri dnevi za spremembo frizure, za moje pojme bi moralo biti sonce zunaj. Ampak okej. Frizura je izpadla presenetljivo dobro čeprav ji do super frizure manjka kar nekaj podrobnosti, ki so predvsem posledica tega, da frizer enostavno mora spravit vsaj eno žavbo na tvoje lase in te ne more posušiti s fenom na povsem običajen način. Zaradi tega je frizura potem dokaj boljša, kot bo čez en teden, ko si umiješ lase - ali pa že zvečer, ko lase razčešeš - in ne vidiš napakic, ki bi se jih še dalo popravit. Aja, pa seveda dejstvo, da so moji lasje ostali nekakšna nedoločljiva repa med valovitim in ravnim, ker je pob kvalificiran samo za striženje, za kodranje pa ne. Po nekaj stresanja nezadovoljstva in dečkovih uspešnih pomirjevalnih taktikah sem morala na koncu vseeno priznati, da je tip svoje delo sicer opravil dobro, da je (se mi zdi, da bolj po sreči kot po pameti) ujel vihanje mojih las in da jim je predvsem zelo učinkovito preprečil, da bi postali nabuhli. In ja ... frizura je boljša, kot prej. Sicer sem šla še v Konza naročit svoje darilo za novo leto (4 buklice), in v momentu se je pojavila uberkomplikacija, saj je bilo treba polovico plačat vnaprej. Okej, ubistvu ni bila komplikacija, ker sem pač šla in plačala, ker sem bila malce jezna, ker se toliko komplicira. Zadeva je namreč zapletena: foter ima nek dobropis v kranjski podružnici MK, in je želel za ta denar dobiti dva darilna bona (zame & za sestro) za Konzorcij. Potem so nekako pogruntali, da se to ne da, da pa se da račun prenest iz Lj v Kranj in to nekako prek vodje knjigarne in svašta. In ker je meni šlo že prekleto na k* vse skupaj - Konzorcij je izropan, ne mislim na silo kupovat kr enih stvari, vodja dela samo med tednom dopoldne, drugi kao 'niso pristojni' oz. ' ne znajo to' ... sem pač šla, naročila knjige in ko so mi rekli, da plačam, sem pač plačala, klinc jih gleda, komplikatorji eni. No, potem sem poklicala fotra in mu poročala o zadevi, in najprej seveda vesela novica, tega keša ne dobim nazaj. Oh, super; a naj ne bi bilo to kao darilo? In potem niti ne vem, na koga naj bom jezna - na fotra, na MK, na vse skupaj? Mar bi fotr unovčil tisti dobropis zase, nama pa dal darilne bone. Ali pa, mar bi MK manj komplicirala s tem prepisom računov gor in dol. Aja, da sploh ne omenjam, da imajo trenutno 'neke komplikacije' z dobavo naročenih knjig in traja 2 meseca minimalno, da jih dobijo. Meni se zdi, da bi blo tu treba par ljudi brcnit v rit. Čepim doma in jutri se mi RES ne da v šolo. Me pa veseli, da spet vidim dečka, ne da bi morala vmes skozi šiht-ki-ni-supersuper-ampak-prinaša-keš. Šefe mi je namreč rekel, da me zaenkrat ne nuca, in nisem povsem prepričana, a je to dobro ali pa morda znak, da sem preveč useless. Ampak hej, cel vikend sem prosta, in to je še posebej fino, ker ima deček neke ideje, da bi me imel rad kar dosti ob sebi. Pa sej to ti glih provin, deček. Super ideja.  Btw, v soboto je koncert od WT. In nič nimam za delat za šolo. Meni izgleda vse skupaj kot en carski vikend. Reci ... Med otrokom in odraslim (o siljenju v odraslost in make-upu v osnovnih šolah)19:56, ponedeljek, 14. januar 2008 { Avtor mojeblodnje } v prvem stavku si napisal: Otrok pri petnajstih? Katera stopnja pa je še med otrokom in odraslim? Pol otrok? Ne mi napisat mladostnik, ker je to enako otroku. Tko da... sej vem, puberteta je težka stvar. Fajn bod. Ne bom se s tabo kregala. Hotela sem samo poudarit, da je žalostno, da tolk silite v odraslost, make-up, sex, kajenje ... škoda. Ampak, če ste tako večji frajerji, prov. Okej, da najprej razjasnim okoliščine. To je bil odgovor po kake dveh Filipovih komentarjih, napisanih v rahlo napadalnem slogu, in verjamem, da človeku malce popustijo živci in na ta račun pade argumentacija. Ampak že v prejšnjem komentarju (še preden se je Filip sploh pojavil), je mojeblodnje napisala: "Moti me, da otroci dan danes tako prekleto hitro odrastejo. Mater, zakaj se ne igrajo več?" Napisala sem dolg komentar na temo, ki je kot tak nepregleden in ga (malo zato, malo pa, da ne bom Keyi smetila po komentarjih) raje zapisujem tukaj. ___________________________ Ej, mojeblodnje, tukej se pa žal ne strinjam s tabo. Pa pusti Filipa, ki itak ne more brez napada v komentarju ... čeprav ima v osnovi prav, tega mogoče ni izrazil na najboljši način. Pri petnajstih, šestnajstih, sedemnajstih, težko govoriš tako o odraslem kot o otroku (zato se mi zdi, da je mladostnik, ki je btw lep slovenski ekvivalent angleškemu izrazu 'young adult' (ne pa 'older child' ali kaj podobnega), kar v redu beseda za to vmesno obdobje). Vse lepo in prav z idejo, da se mora otrok igrat, ampak poskusi zadevo realizirat v praksi. Pri enajstih letih, ko otrok vstopi na višjo stopnjo osnovne šole (v mojih časih je bil to peti razred, zdaj je verjetno 6/9), se nima več kaj igrat - malo zato, ker teži po odraščanju, malo pa zato, ker te sovrstniki zatrejo v kali in odpišejo kot otročjega. Kaj šele pri 12ih in 13ih letih. Kot je rekel Filip: v teh letih se začneš zavedat, da z družbo ni vse tako lepo in kul, kot bi moralo biti. Pojavlja se zatiranje in izobčenje iz družbe na podlagi tega, kdo je kul/ni kul, in mogoče se sliši kot otroška kaprica, ampak je dejansko vse skupaj zelo resno in veliko huje/širše razpredeno, kot pa pozneje na srednjih šolah. Otrok spozna, da v resničnem svetu ljudje velikokrat ne jemljejo resno argumentov, četudi dobrih, iz preprostega razloga, ker jih poda otrok in je kot tak avtomatično manjvreden. Spozna, da družba lahko deluje proti vsej logiki, pa čeprav so ga učili drugače. Spozna, da višja izobrazba ne pomeni višje plače in da ljudje umrejo v nesrečah, čeprav vozijo po pravilih. Hkrati s tem spoznanjem (svet ni lep/tak, kot so me učili, da je) in prvimi lastnimi izkušnjami se otrok razvija in čeprav, kot si rekla, ga to spoznanje ne naredi odraslega, ga pa po mojem mnenju tudi močno ločuje od obdobja 'nedolžnega' otroštva. Ergo, nastane vmesna faza, mladostnik, ki traja vse od tega spoznanja do odraslosti (kar je spet težko za definirat, ker vsi poznamo kakšnega 20, 25+ letnika, ki niti približno ni dozorel svojim letom, in pa kakšnega najstnika (15+), ki prej omenjenega 'odraslega' po zrelosti močno presega). Kje se v stvar vklopi make-up (in ostale stvari, od čikov, alkohola, trave, seksa ...)? Moja teorija je, da gre po eni strani za željo po sprejetju. Prej sem omenila delitev na kul/ne kul v višji osnovni šoli; vsaj pri nas je bila meja zelo močno začrtana in je ogromno pomenila. Najvišje na 'kul' lestvici so bili punce in fantje, ki so se družili s 'kul' starejšimi šolarji/dijaki, kar je neizogibno pomenilo cigarete, alkohol in travo. Ampak pazi, trava je bila večinoma samo posledica druženja s starejšo družbo in želje po dokazovanju/sprejetju v njej, vsaj v naši generaciji, alkohol in cigarete pa so bili pač neki skupni imenovalec 'kul' mladostnikov v osnovni šoli (bile so izjeme, v eno in drugo smer: v 'kul' družbi so se gibali posamezniki, ki niso padli k tem starejšim družbam, niti niso kadili/pili/...; seveda je pa bil povsod cel kup ljudi, ki so se s pomočjo cigaret/alkohola/drugih substanc vklopiti v 'kul' družbo, pa jim seveda ni uspelo). Make-up tu paše zraven, 'kul' punce nosijo make-up. In seveda so bile ne-kul punce, ki so nosile make-up, ampak spet je bila prisotna močna ločnica med tema dvema skupinama, ki se jo je dejansko dalo opaziti na prvi pogled: 'kul' punce so delovale po načelu 'manj je več', medtem ko 'ne kul' punce ... pač ne. Konkretno make-up pa služi še nekemu drugemu namenu: če je pravilno uporabljen, ti navidezno doda nekaj let (tudi vzame, ja, ampak kot mladostnik igraš na dodajanje let). To ti lahko kupi alkohol in cigarete, ja, ampak meni osebno je bil glavni razlog za nanašanje make-upa na moj obraz dejstvo, da so name gledali kot na starejšo (pa čeprav le za nekaj let) osebo in dajali mojim argumentom več teže. Način za prelisičenje subjektivnosti človeškega uma pač. :) Še zdaj se občasno poslužujem tega trika, saj spadam v bolj 'baby-face' kategorijo in me pogosto zamenjajo za mlajšo, kot sem (in me posledično kot tako tudi obravnavajo). No, to je približno to. Najlažje je rečt, da se otroci gredo frajerje in hočejo biti odrasli po nepotrebnem, ampak mislim, da sem ti kar dobro razložila, kako je dandanes biti 'otrok' v osnovni šoli. Frajerstvo gor ali dol; mi lahko najdeš krivca, da se hierarhija v osnovnih šolah formira tako, kot se? Hkrati pa tudi odrasli in 'odrasli' velikokrat preveč popustijo lastni subjektivnosti - mar ni to, da mladostnika vnaprej določiš za manjvrednega (oz. za manj kredibilnega) na podlagi let, pravzaprav diskriminacija? Še čisto konkreten, moj primer: stara sem 17 let, maturantka. Čez 2 meseca in drobiž bom polnoletna. Bom tudi odrasla? Ja? Ne? Sama si plačujem obleko, del prevoza in hrane, mobitel, druge stroške. S polnoletnostjo bom nase prevzela tudi vse ostale račune (tj. položnice za šolo in glasbeno šolo). Bom zato bolj odrasla kot zdaj? Če bi moja mama zahtevala, da ji plačujem svoj delež za stanovanje in hrano, bi bila zato bolj odrasla? Zanima me tvoja definicija, kaj naj bi pomenila odraslost? Določena stopnja umske zrelosti, finančna neodvisnost, sposobnost in zmožnost, da poskrbiš zase? In od kje potem vam, odraslim in 'odraslim', pravica, da me že vnaprej tretirate kot katerokoli drugo 17/18-letnico, ker to pač sem? Ne rečem, da me označi kot 'odraslo' - le jemlji me kot osebo, toliko zrelo, toliko samostojno, kot pač sem. In ne kot 'dijakinjo' ali 'najstnico' ali pa morda '17-letnico'. Reci ... Ko te ujame kameraReče Syd v torek tam okoli na gtalku. Err? S: like...par sekund xD nek po lj si hodla, slučajn sm lih pogledla takrat xD T: KAJ? kje spet?? S: preverjeno T: XDDD a zdej me že zasledujejo S: ne, kr so pred tabo stali xDD  Okej, whatever. Očitno sem bila kot innocent bypasser žrtev kamere, tisti 'poln-prešernov-trg' stil posnetkov. Syd ima pa dobre oči, da me je prepoznala med ljudmi. Zraven jo še previdno povprašam, če sem slučajno pokala frise ali kaj podobnega, pa reče, da sem bila videt čisto normalno. Okej. Recimo. Žejna sem in zato se odpravim v kuhinjo. "Ej, veš da si bila na TVju?" Mat. "Ja, vem ja," rečem naveličano. Pismo, pokazali so me za en moment. V šoli me foter ujame na hodniku. "Ej, veš da si bila po TV včeri?" "...ja, vem." "Ha! A si vedla, da te snemajo?" "Ne." Čeprav sem pa vedela, kje so me ujeli ... na poti v ali pa iz službe, kje v bližini Tromostovja/Prešernovega trga. Tam okoli se vedno plazi kdo s fotoaparatom ali kamero, sem se že parkrat skoraj spotaknila ob koga ... ampak vedno se jim previdno ognem. Ravno zaradi takih stvari ... eh. Sošolka v razredu mi ponovi isto, da me je videla. Da me je ubistvu videla njena mama in vprašala, če sem se postrigla. En info več: očitno sem imela lase v čopu. Zdaj me pa res že zanima, kdaj hudiča so me ujeli! Danes najdem posnetek in ga zavrtim ... bla bla bla, evropska unija, bla bla bla, Slovenci pošteni in dobri in malce otožni ljudje,ki uživajo ob dobri kapljici vina. Kakšno pa je resnično življenje Slovencev? In med zadnjim stavkom se pojavi Trin na tromostovju, Trin okoli štirih prejšnji petek, ki je bil daleč najbednejši dan tega leta, pa tudi eden najbednejših v zadnjih šestih mesecih. Ej. Pa to ni fer, zakaj samo mene, zakaj ne še koga drugega? Zakaj ne Tromostovja iz širokega plana? Ampak na ekranu je samo Trin, ki ima vsega tolk povhn kufr, da ne ve, a bi se zjokala, al bi koga fentala, vendar pa mora malce pohiteti, ker gre ravno na šiht. Pa ti ljudje imajo talent! Od vseh veselih (in otožnih) ljudi tam okoli so si izbrali mene, uberbedne volje, z lasmi, ki na eni strani štrlijo v luft, ker so bili šele pred eno uro sveže posušeni, mene, ki se zakotalim čez tromostovje kot bednobeden kupček nesreče v tam nekje treh, štirih sekundah. Ker je bil nadbeden dan, in za nagrado me nekdo posname in zavrti v torek ob osmih po Pop TV. Ma ne. x) Mogoče sem pa izgledala 'poštena in dobra in malce otožna, ki uživam ob dobri kapljici'? xD Reci ... { V eno smer <--- } { Stran 1 od 19 } { V drugo smer --> } |
Trin.eDnevnik.siJazstTrinjaz, trinživljenje, trinblog. foreverfreesoul@hotmail.com Če te zanima več ...Vse na eni straniVse o Trin Lepo po datumih urejeni zapisi Kaj pravijo prijatelji Fotke
Recenzije ZF & fantazijskih knjigRealms of Speculative Fiction PredalčkiJesenKolegialno Poletje Pomlad Sanje The Book Of Me Ustvarjanja - resna in neresna Včasih Zima Nazadnje napisanoIn a nutshellBut... I'm already gone! September je *pa pa pa pa* za te stvari *pa pa pa pa* Križi in težave Zoisovih štipendistov Razmerja na daljavo Fajn bitjaSydelletritogeneja Snowdrop Cocka techka Keya kallisto sunie bEnc donna Ustvarjalnost mashie DarkShadow petapegal razkritOdkrito ned thfy lusi schizophrenia ifit Asinya izgublena mint teena001 fetis trixy mei dirtbag 
Število zadetkov: 310874 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Pogoji uporabe - e-pošta: info@eDnevnik.si Vse pravice pridržane. © 2005-08 eDnevnik |
Na prvo stran eDnevnika