 |  |
|
Odpri svoj eDnevnik Na prvo stran Naključni eDnevnik Nadzorna soba Celje.info / Kozjansko.info | |
| ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Križi in težave Zoisovih štipendistovVik in krik je bil pravzaprav tolikšen, da so forum o Zoisovih štipendijah na strani Javnega sklada za razvoj kadrov in štipendije kar izbrisali. Vsi so seveda ponavljali, da je zakon prišel ven že pred enim letom, da je pisalo že tam notri, gor in dol, da smo bili obveščeni celo na odločbi. Ampak sama sem prebrala zakon ob izidu, pa tudi na odločbo sem pogledala, in vse, kar se zadeva starih štipendistov, je močno nejasno - tako nejasno, da nam niti pristojni na Zavodu za zaposlovanje niso znali razložiti vsega skupaj. To o potrebnem uspehu prvič jasno šele piše v uradnem listu. Druga stvar je veliko bolj subtilna - vsi so zaganjali vik in krik okoli ostrih novih pogojev, nihče pa se ni spomnil na višino štipendije. Jaz sem danes slučajno nekaj brskala, ko je kolegica omenila, da bodo znižali štipendijo. Kaj?? Pogledam - in je res. Za primerjavo: Prej: dijak 26% minimalne plače, študent 40%, kar je letos naneslo 67€ za dijaka in 103€ za študenta. Zdaj: fiksno, dijak 61€ in študent 94€. Prej: dodatek za uspeh nad 8,5 : 41 €, nad 9,0: 49€ Zdaj: nad 8,5 19€, nad 9,0 35€ Prej: dodatek za prevoz največ 103€, enako za bivanje Zdaj: dodatek za prevoz največ 93€, za bivanje 79€ Prej: dodatek na letnik Zdaj: guess what? NI GA. So pa uvedli dodatek na vrsto študija (?? a niso za to kadrovske?) in na družinski prihodek (?? a niso za to državne?). Hipotetično: sem študentka 2. letnika angleščine, z uspehom nad 9,0, živim v subvencioniranem študentskem stanovanju v Ljubljani. Starša imata srednje visoko plačo, toliko, da je na družinskega člana več kot 60% minimalne plače. Po starem bi torej dobila 103€ osnove, 103€ dodatka za bivanje, 49€ dodatka za uspeh in 3€ dodatka na letnik (številke so zaokrožene, večinoma na dol xD), vsega skupaj torej 258€ - to je pa tudi maksimalna višina štipendije, če sem višji letnik, dobim še par evrov več. Po novem je osnove 94€, 79€ za bivanje, 35€ za uspeh, na letnik ni dodatka, za smer anglistika tudi ni, prav tako ne padem v kategorijo za dodatek na dohodek al karkoli tisto je. Moja štipendija torej znaša 208€ - točno 50€ manj, pa sem povsem isto pridna kot stari štipendisti. Iz lastnih izkušenj lahko povem, da se ti 50€ na mesec manj močno pozna, ko si študent - če ne drugega, to je 600€ na leto manj. Samo za eno študentko! Sto takšnih hipotetičnih študentov državi 'prihrani' 60 000€ na mesec - pa gre tu za pridne študente z dobrim povprečjem. "Kot da je važno," rečejo nekateri, "itak to vse zapijejo." Heh, ampak za tisto, kar ti ostane, dobiš ravno eno pivo ali dve. Saj ne rečem, nič ni narobe s tem, da poleg študija še delaš - ampak a naj ne bi bila štipendija namenjena prav temu, da bi se lahko posvetil študiju in ti ne bi bilo treba iti delat? Da sploh ne omenjam, kako me begajo vsi zakoni in pravilniki. Sploh, ker sem iz vsega skupaj uspela razbrati, da: *mora biti razpis za štipendije zunaj najpozneje konec junija, nikjer nič o kakih izjemah (novi pravilnik in novi zakon pravita tako) *bo razpis za štipendije za tiste, ki gremo na fakulteto, zunaj šele septembra (list, ki sem ga dobila po pošti, pravi tako). Kaj potem to pomeni? Da se krši zakon? Sem šla vprašat na Zavod, pa mi niso znali pomagati ... sem šla na stran od Javnega sklada, pa so zbrisali forum ... kaj pa zdaj? Trenutno stanje duha: zmedeno Reci ... Razmerja na daljavoOkej, imamo mojo sestrično iz obcestne gorenjske vasice in njenega fanta iz velikega angleškega mesta. Srečala sta se spet na nekem tretjem koncu sveta, je bila Slovaška? Nimam pojma. Sta pa že nekaj časa skupaj, tako nekako štiri pet šest let, ne vem točno. Skupaj sta začela živeti šele lani enkrat, zdaj se bosta baje selila nazaj v Slovenijo. Če to ni razmerje na daljavo, pa tudi ne vem, kaj je. Po drugi strani bi lahko rekli, da so bili vsi moji (trije) bivši in sedanji tudi 'na daljavo'. Konec koncev vsi živijo daleč od mene. Ampak prvega sem videla tako, enkrat na dva do tri mesece, ko ravno ni delal vozniške, se učil ali pa raidal po Ahn'Qiraj-u. Drugega sem videla vsak dan v šoli in tudi kdaj med vikendom. S tretjim večino najinega prostega časa prečepiva v mini sobici za enega s posteljo za dva, in jaz mečem kupe denarja za avtobuse (ker je domov pač tudi kdaj treba iti, sploh če imaš naslednji dan maturo, hej juhej). A je potem za razmerje na daljavo dovolj že razdalja, ali je pomembno tudi to, kako pogosto se videvaš? Če slednje, potem sem polna razmerij na daljavo. A je kdo rekel, da mora biti takšno razmerje nujno ljubezensko?? ;) Eno tistih najbolj trajnih imam s Sydelle in Snow - poznamo se že pet let (wooo!), pa še vedno trmasto vztrajamo pri vzdrževanju stikov in tradicionalnih morskih počitnicah (in letos bomo šle enkrat nekam, pa če se na glavo obrnejo vsi). Nex je tudi zraven, ampak ona je mladič bolj nove sorte. Je že eno leto ali je že več? Drugo razmerje na daljavo je pravzaprav razmerje na uboge tri kilometre. N. poznam že 5 let, vidiva se pa enkrat na vsake tri mesece (letos pa še to ne), predvsem zaradi različnih šol, zato ker sem jaz stalno v Ljubljani in ker so njeni starši bolj stroge sorte. Ampak je super prijateljica kljub temu Tretje pa po mojem poseka vse - z B. sva prvič spregovorila (po internetu, valjda) celih 7 let nazaj, pa sva še vedno v stikih, čeprav je on doma s čisto drugega konca države. Videla sva se pa vsega skupaj štirikrat, se mi zdi - dve kavi in en koncert in en meeting. xD Evo, razmerja na daljavo. Če tako pomislim, a imam sploh kakšnega na blizu? Reci ... Ko bom velikaHladilnik - več ali manj prazen, edina užitna stvar je pivo in pa toasti/tuna, ki so tam še od takrat, ko je bil U. tu med prvomajskimi in sva izvedla hladilniško čistko. Pult - na njem ležijo prazne škatle in kos parmezana Omara - tudi prazna. Krekerji in kava in ostanki čipsa in čokolina. In škatla špagetov. Omara spodaj - dva velika paketa tune, še več testenin in krekerjev, 6-8 paketkov jetrne paštete Jst - bi uibijala za mueslije s tekočim jogurtom (sploh če so embi muesliji, mmm) Valjda prepozno za it v štacuno, pa itak se nikomur ne da. Ker je hladilnik za naše razmere dejansko pretežno poln, končam z napol zmrznjenim kosom kruha in tuno. Ker je mast v tuni zmrznjena (sem mislila da se to samo pri U. dogaja!!) jo pogrejem in pri tem polijem prijemalko s tuninim oljem. Vzamem še pivo (Mati: *gasp* PIVO?) in grem. Sklep: Ko bom velika, bom redno hodila v štacuno. (Poleg tega bom kupovala jedljive stvari in se ravnala po načelu 'kupi toliko kot potrebuješ do takrat ko boš spet šla v trgovino'. Nobenih zalog jetrne paštete in poli salame in sira. Pa poskrbela bom, da bo vedno kaj kruha, magar v skrinji. Da bo nasploh dovolj stvari za povečerjat ob učenju in ne samo stvari ki jih bom nekoč v prihodnosti skuhala za kosilo.) Poleg tega bom, ko bom velika, imela hladilnik -z delujočo lučko -ki ga bom redno čistila -in prav tako redno metala iz njega stvari, ki jim je pretekel rok -vanj pa ne bom shranjevala stvari, za katere je očitno, da jih ne jutri ne nikoli več ne bo nihče pojedel do konca. (Našemu hladilniku lučka valjda ne dela; ob čiščenju sva z U. našla notri kar lepo razrasel kvas (!!) in neko zelenjavo primrznjeno na zadnjo steno, cel kup stvari ki so bile že prav nevarne za pojest po toliko časa in stopecto posodic z ostanki tržaške omake.) Ko smo že pri čiščenju; ko bom velika, ne bom metala proč tujih stvari samo zato, ker izgledajo nenavadno. (Trin: Mami, kje je moja zobna ščetka? Mati: Kera zobna ščetka? Trin: Oranžna, švicarska, simpl oblike, zelo mehka, čist nova. Mati: Er, zgledala je tako čudno ... sem mislila da je zihr neka neuporabna ščetka, sem jo vrgla proč. Trin: ČIST! NOVA! In če bi pogledala ščetine bi bilo to dost jasno! (Tud, če bi pogledala ročaj, v bistvu ... ker je bila res povsem nova ščetka) Mati: Sej ti bom kupila novo. Kje si jo pa kupila? Trin: Nisem je kupila, dobila sem jo kot reklamo, nimam pojma kje jih prodajajo ker so specialne. (Potem sem ugotovila, da verjetno v lekarni, ampak ker je mat v istem trenutku pozabila, nisem komplicirala, ampak sem si od U. prinesla svojo potovalno ščetko, ki je tudi dokaj mehka, ampak ne tako dobra kot ona švicarska.)) Oh god oh god kaj bi zdajle dala za mueslije s tekočim jogurtom, po možnosti embi čokoladne! (In ne, ne učim se slovenščine, obupna sem.) Reci ... Želja po poletju Odprem blog ane od srca, vidim tole sliko, in se mi je instantno stožilo po poletju ... po tisti neznosni vročini, po vročinskih nevihtah, po soncu! Okej, ja, tudi po počitnicah ... ampak saj sem pravkar imela ene, pa sem še vedno mnenja, da so prvomajske veliko boljše, čeprav krajše. Da o poletnih sploh ne bi. Tako zelo pogrešam pozno pomlad in poletje ... Ker je takrat toplo. In sonce, sonce, veliko več sonca kot zdaj. Ker vse diši. In v travi so črički. Ker so takrat stvari zelene. Okej, pa pustimo travo (zadnjič sem šla domov in ima nekdo pred hišo tako zeleno travo, da sem za moment pomislila, da smo marca. Bogve kaj dela z njo?), ampak drevesa, pa grmi pa to ... začne se maja, ko cveti mrgulana (ki omamno diši) in tulipani in svašta, in potem gre samo še navzgor. Ker takrat nosim sandale za v mesto in nič za doma. Nič po hiši, nič po vrtu, nič po asfaltu (ki je topel!) in perem si noge na vsake tri ure, ker so neskončno umazane. x) (Saj ne, da bi vedela, kakšne sandale imam, če jih sploh imam. Zadnji, ki se jih spominjam, so bili tisti, ki sem jih uničila, ker sem šla v njih igrat fuzbal (poceni čevlji pa to), ampak kaj hudiča sem pa nosila lani? Aja, že vem, tiste s trakci.) Ker takrat ne nosim ne plašča, ne šala, ne dveh puloverjev, ampak samo kratke hlače (ponavadi predelane iz starih kavbojk) in kratko majico. Ali pa zgornji del kopalk, če je res zelo vroče, ampak najboljši dnevi so tisti, ko je ravno prav toplo za kratke hlače in majčko. In se valjam po travi po mili volji. Ali pa oblečem krilce in potem pozabim, da ga nosim, in sedim kot ponavadi - z nogami prav nespodobno narazen ali pa celo na stolu  Ker so dnevi daljši in noč ni ob pol petih, ampak ob osmih ali še bolje, devetih. In je topla in se da sedet na strehi (ki je tudi topla) in gledat zvezde. Pa seveda, komaj čakam to poletje, ker bo dolgo. Ker se bom odpravila s puncami na tradicionalno morje (že 4. leto, mater, začela se bom počutit staro) in z dečkom na 'tradicionalni' MetalCamp in na nepozabno potovanje, ki je sicer odvisno od par stvari - U.jeve diplome in pa mojega uspeha na maturi (ampak obljubim, da bom maturirala, glede sprejetja na željeni fax ne morem biti ziher, saj se mi trenutno težje zdi izbrati fax kot pa priti gor x), pa seveda mojih prihrankov (ta mesec resno začnem šparat, pika), ampak definitivno grem (razen seveda, če ne maturiram, ampak za to bom morala pa kar finofajn zabluzit). Pa naj bo z dečkom (preferable), s kom drugim (Nasty? L.?), če pa to ne, bom pa našla že koga prek neta (sama pa ne grem, pa ne zato, ker ne bi hotela, ampak zato, ker je nevarno). Ampak bo pa dolgo in nepozabno in bo potovanje! Pa z U. bova spet hodila posedat ob Kokro. Pa ... pa ... Pa še pol leta. Ampak okej - zaenkrat bo dovolj že pomlad. Reci ... Ne da se mi ...Mogoče prav zato, ker je zadnje čase moj lajf malce bolj razgiban kot prej. Da se razumemo, že prej je znal biti fino zapolnjen, ampak tokrat je prvič polnejši, in očitno se pozna. Šibnem v Ljubljano po to in ono, na pivo ali čaj ali karkoli že, na japonščino ali pa mogoče v kino. Uživam v tem. Prvič po sto letih mi je kul večina stvari, ki jih počnem, če ne vse. Prvič po sto letih dejansko počnem stvari, če smo že pri tem. Koliko stokrat sem že jamrala tukaj o tem, da mi lajf izgublja smisel in da ne vem, kaj bi sama s sabo, da me nič več ne veseli, blablabla? In zdaj se mi dogaja. Mi dogaja. Kot bi imela dve različni življenji. Prvo je to, 'ta staro', ki gre na splošno nekako v tem smislu: dopoldne šola/popoldne čepenje doma, visenje na netu, učenje. Ponovi vajo. Drugo je 'ta novo': Lj, U., stvari ki so mi kul. In potem preklapljam med enim in drugim. Ker je pač treba. Ne morem živet samo tega drugega, pa če bi še tako rada. In potem pridem domov, ko so počitnice, in imam še goro stvari za naredit, pa nisem niti začela - prebrala nobene knjige, napisala nobenega stavka, nič sploh. In se mi totalno ne da. Ne da se mi zdisciplinirat se in začet. Saj prej ali slej bom, ker moram, ampak do takrat ... ... se prekladam naokrog in malce čvekam v prazno in poslušam muzko in se odvlečem kam, ker se pač moram, pa me stalno dreza tista seminarska in dva eseja in matematika in vse kontrolke, ki bodo in so mi joj, zakaj to sploh obstaja, meni se totalno ne da več, ampak jst morm, jst morm maturirat baje? Sploh nočem pogledat v planer, kaj vse bo čez 14 dni (ta teden tako vem da nič ni) ... ...ah fuj, nemščina, kdo nuca to sploh, ampak jst moram met 3 ... ... in hkrati sploh ni veliko, res ne, kaj mi sploh počnemo letos v šoli?? In ja, mogoče je zato. Ker ali mam lajf, ali pa jamram nad tem kako je dobro kadar mam lajf in kako mi je bedno ker sem ravno v tistih dneh in to pomeni samo to, da moram čepet doma in v šolo hodit in za šolo delat in to je to. Še sobo imam čist razmetano, pa ne zato, ker je ne bi mela časa pospravit, ampak zato, ker sem tolk malo v njej, da me ne moti. Halo? To je čisti šok, glede na to, da visim samo tukej notri zadnjih pet let ... tako kot za računalnikom. Ampak očitno ne več, I guess? In ja, to je razlog. Ne me pogrešat, gremo rajš na kavo. Sploh se pa še vedno trmasto držim ... ker hej, old habits die hard, in še vedno ostaja cel kup dni, ko sem le tukaj in brezvoljna in so not there. Čekiram YouTube. Še zaključit se mi ne da tegale vpisa. x) Reci ... Btw~ Krk je bil drug svet. Krasen. Kot ponavadi. Ga že pogrešam, in prav res ne vem ali gre tu za otok, svet, U. ali vse troje. Vsekakor pogrešam sonček. Tukajšnja megla in mraz nimata za burek proti jutrom tega vikenda, ko sem stopila na balkon in mi je po par minutah že kuhalo, ker sem nosila črno majico. Apartma je bil čist in čisto spodoben. Pica v Punatu je bila ena tistih redkih jedi, ki si jih bom zapomnila. Voda je bila mrzlamrzla (ampak ne toliko kot reka dva meseca prej), kar seveda ni pomenilo, da se ne da it noter. V spodnjem perilu, ker so kopalke ostale doma. X) Je dogajalo, ja. In rožica&rožica sta še vedno celi. ~ Opravki gor in dol, dogaja se to in ono, podelitev in podelitev in pregled in kratke kontrolke. Plavam nekje vmes, ker je zadnje čase vse tako nekam ... spremenjeno. Predvsem za mojimi očmi, bi rekla, ampak tako pač je. Me pa še vedno preseneča, kolikokrat se spokam spat že pred polnočjo. :S ~ Dark Tower je še vedno na sporedu. Počasi se bom morala ustavit, če ne prej takrat, ko bo treba čakat na zadnji del. Če je speljan tako, kot je treba ... potem postavim oltarček sredi sobe in se klanjam. Vse od ASOIAF mi še ni neka knjiga (ali serija teh) tolk dogajala. (In ne, med tema dvema pa ne morem izbrat, ker sta totalno različni.) Sploh ne morem povedat, sploh. *dies* ~ Že cel dan poslušam komad Republica - Drop Dead Gorgeous. Ker je kul in ker ženska poje s hecnim british accentom. ~Lahko noč. :) Trenutno stanje duha: ... he Reci ... Adijo - spet.Digitalc. Bomo videli, če bo kaj za slikat. Polnilec za baterije. Mobitel, bog ne daj da me kdo kliče, ker bankrotiram. Skrajni čas, da grem, ker je dolgčas. Na netu ni nikogar več, na forumih vlada več ali manj pušča, msn mi še zmeraj ne dela in eBuddy mi gre prav krasno na živce. Na MC sem se imela vse preveč fino, zdaj mi je pa še toliko bolj dolgčas. V redu, se gremo pražit na neko tunizijsko plažo pojmanimamkje, gremo po gorenjsko izkoristit all inclusive ponudbo, če se je nekdo že skeširal za to. Moj mp3 je sveže napolnjen s komadi, jaz pa dovolj zdolgočasena, da se grem soočat z letenjem in daljnimi daljnimi kraji. 'Drugo leto spet!' je v bistvu dost zanimiva misel. Ko pride do drugoletospet, bom maturirala (če mi ne rata, sem pa res luzerka), bom polnoletna, bom sprejeta na faks ali pač ne (upam, da bom). Bom verjetno imela že vozniško. Kako hecno. Ponavadi je 'drugo leto spet' pomenilo samo še eno leto, enako kot prej, brez velikih sprememb, šola pač in vse tako, kot vedno. Tokrat pa pride s tem cela doza drugih stvari. Ampak ah, v končni fazi se človek itak navadi. Na vse, ne samo na to, da je neko leto kar naenkrat drugačno. In še pred šolo, pred izbirnimi, pred vsem, se moram soočit še z mesecem počitnic. Jutri, na primer, z letenjem v letalu, for the first time in my life. Ampak človek se vsega navadi. Včeraj tako poslušam fotra, ki opisuje turbulence - "... in letalo kr tk, whoosh, pade mal dol in se spet poravna" - in jst, cela očarana: "O, kolk totalno noro!" Jutri bom zihr bentila, ker ne bom mogla brat knjige zarad tresenja. Ker se pač ... vsega navadiš. Še vedno nimam pojma, o čem vse je tekla debata. Včasih pade sredi dneva tak flashback in se spomnim, hej, to sem pa govorila, zjutraj ali zvečer ali bilokdaj. Stvari se dogajajo in se še bodo - za nekaj jih že vem, nekaj jih, upam, še pride. Pa magari, če grem še stokrat v Ljubljano, ampak obljubim, da se bom pa res začela brzdat pri knjigah. Za pite pa ne obljubim. Pozabila sem, a je zdaj na vrsti čokoladna ali borovničeva, zato bom mogoče naslednjič kar obe. ^^ No, ampak najprej grem. In pridem nazaj, prvega avgusta, če vas zanima. Adijo, vsi skupej. Fino se mejte in držite pesti, da se bom mela tudi jst. Trenutno stanje duha: rahlo razmišljeno Reci ... PostmetalcampovskoV soboto me je U. pobral v Ljubljani in sva šla. Vzelo nama je kaki dve uri. Saj ne, da se je opazilo - debata je stekla takoj in pot je minila v trenutku. Prideva tja, greva v Mercator po nekej za jest al kaj že, se zaletim v kolegico od tamale in pozdravim, in gledam malce naokrog. Vse črno, povsod metalci, nekateri rahlo zmačkani, nekateri speči, nekateri z norimi tatuji (in nekateri z dokaj bednimi), punca z napisom 'I'm legal' na roki, pa seveda cel kup različnih jezikov. Ne bom trdila, da sem 100%, ker je bilo dogajanja preveč, ampak mislim, da sva najprej pojedla pico (no, najprej sva šla en krog po mestu in ugotovila, da bo najbolje jesti kar tam, kjer sva štartala) in se potem spokala v kamp. Najprej po karte (blah, brezveze, trakci iz nekega močnega papirja, za 45€ bi pa res lahko dali trajne) in potem na plažo. Tam sem se zaletela v eno sošolko iz paralelke, povprašala po poletni službi, po izbircih, ugotovila, da bova napol sošolki drugo leto, potem pa čav bav in v reko. AAA, jst ne čutim več svojih noooog ... res ledeno mrzlo za crknit. Pa sva kljub temu reko napol prebredla, napol preplavala, se na drugi strani na žgočem soncu posušila v pol minute, še malo posedela tam in potem šla spet nazaj. Totalno čudno, ko si prišel iz vode si se po kaki minuti že spet kuril od vročine. Pojma nimam, zakaj sem sploh prinesla brisačo s sabo, ker je nisem ravno nucala. Sem pa ostala kar v kopalkah - mi je bilo veliko manj vroče, kot bi mi bilo v majici. Potem sva malce bluzila okrog, ampak v končni fazi sva postavila šotor v nekem gozdičku, čisto zraven odra in v senčki. Dost hitro je potem prišlo povabilo na špagete od K. in J., ki sta bila tam že od petka ali četrtka, ne vem točno. Najprej je bila cela misija, da sva ju sploh našla, ker sta parkirala čisto blizu vhoda v kamp in tam je bilo malo morje avtov, ampak na koncu smo se dobili in jedli goro špagetov iz minimalnega lonca. Dve žlici, dve vilici in štiri osebe. Fun. :D Jst sem dokaj kmalu pobegnila, pa ne zato, ker mi ne bi bilo kul, ampak ker me je čakal že nek drug kolega. Sva šla dol do sotočja, kjer sva potem debatirala kake tri ure na večernem soncu. Njemu je uspelo zmočit svoj mobitel in denarnico, jaz pa sem samo ugotovila, kako toplejša je voda zvečer. Vmes je klical U., če rabim kaj iz trgovine, in ob nekje osmih, pol devetih? sem sklenila, da se bo počasi treba vrnit do šotora. T. je šel po svoje, U. pa je prinesel pijačo, zato sva se namestila v šotor, da bi zabila čas do desetih, ko so začeli špilat Blindi. Debata je tekla, pijača tudi; bilo je kul in meni se nikamor ni dalo. Ob 20 do 10 pa slišim, da že špilajo ... aaa, panika, U. pa kar flegma in bi šel še na wc (in je tudi šel, čeprav sem mu grozila z vsem od lomljenja vratov do pitja krvi) in se je potem prav počasi spokal gor proti odru (in se mi je še smejal, ker sem hotla tečt). Ampak zamudila sva pomojem samo en komad (ali dva?), T. me je čakal pri vhodu, pa sem ga samo pozdravila in kar vlekla U. naprej za sabo, da sva prišla na eno tako dobro mesto. Je bil pa U. potem toliko faca, da me je nosil par komadov. Kolk je trgalo. Kolk sm se drla (hihi, če dobim fotke ... verjetno sem hecna), pa kolk mi je blo fajn ker me je ves čas nekdo nosil - ko je U. opešal, me je na rame vzel nek Grk, etc etc. Povsod je bilo ogromno zastav, za hip sem se smejala misli, da je ko na Evrosongu. Grška zastava, s katero je mahal tisti tip, pa avstralska (s katero me je nekdo parkrat oplazil), nemška, švicarska, karantanski panter (... pretiravanje, imo), se mi zdi da tudi britanska, pa verjetno še kaka, ki je nisem prepoznala. Igrali so dost starejše komade kot ponavadi, ampak pri Bard's song je bil čisti flashback na Mediapark oktobra - cel kup folka, ki poje komad namesto Hansija. Po koncu koncerta sva z U. malce vohljala okrog merchandise štantov in moi si je kupil ovratnico - tip za 'pultom' je naredil notr ekstra luknjo posebej zame (U. pozneje ni mogel verjet, da imam res tako ozek vrat) in zdaj imam zadevo-s-špicami za nadomestek tiste, ki so mi jo vzeli na Maidnih. Potem sva šla še na Immortal (in tudi zamudila en komad, tako da sva si bila bot), kjer je bilo kar noro, čeprav jih dejansko nikoli niso poslušala. Imajo pa fin ritem, light show je bil pa tudi v redu. U. je na vsake toliko vprašal, če sem res ok in če mi ne mori vse skupej, očitno sem se premalo premikala ali kaj, ampak mi je bilo res kul. Čeprav me je na koncu začelo zebst, koliko je bila ura, pol enih? Do takrat, ko sva prišla do šotora, sem bila že kar fino premražena, zato sem zlezla v neko majico z dolgimi rokavi, ki mi jo je posodil U., in pozneje še v spalko (in potem mi je bilo vroče, yay). Pa je šlo naprej kot prej - pijača, debata, debata in še malo pijače. Tema je bila tako totalna, da je bilo vseeno, a si imel odprte ali zaprte oči, in posledično me je U. kmalu polil s pijačo, ampak na srečo ne preveč. In potem, ko se je očitno začel delat dan ("Ej, mislim da bo kmalu jutro, ker te lahko vidim") in nisem imela pojma, koliko sem kaj spala če sem sploh kaj spala, sva se spomnila, da bi šla mogoče lahko spat. Ne za dolgo, zbudila sva se tam okoli osmih. Kaj hudiča ..., ampak zaspat nazaj enostavno ni šlo. Sva se skidala do Mercatorja na zajtrk (riba z zelenjavo in žemlje in mleko, ki ga začudo nisva spila skoraj nič, ponavadi sm jst dežurni mlekožer), pa umivat zobe (umivalnico sva našla po srečnem naključju, ko sva že mislila it dol do reke) in potem sva počasi razstavila šotor in pospravila stvari. Meni je crknil telefon. Ne vem zakaj, baterije bi moralo biti še dovolj, ampak zmanjkalo ga je in za celo popoldne sem bila nedosegljiva svetu. Ko sva zložila stvari v avto, sva se z U. namreč spravila še nazaj do reke sedet in čvekat. In potem sva zaspala, v 'samo mal se uležem' stilu in spala sem tako trdno, da me je moral U. kar lep čas močit z ledeno vodo, da sem se najprej začela v polsnu pritoževat nad mrazom in potem odprla oči. Nič mi ni bilo jasno, kaj se dogaja, ker se mi je spet sanjalo (nekej o vampirjih, več ne vem), sem pa videla, da je ura že nekaj čez šest. Uh. Pa se niti nisem preveč sekirala, zmenjeni smo bili, da pridem zvečer, morala bi sicer vmes še k fotru, ampak nič ni bilo natančno dogovorjeno. Pokličem torej fotra z U.jevega telefona, in on mi pove, da je cela panika. Oh joj. Ga prosim, da pokliče domov in pove, da je vse v redu. In se sprašujem, zakaj hudiča bi bila panika, če pa smo bili dogovorjeni, da pridem zvečer, pa je bilo šele pozno popoldne. Pokliče mat nazaj in dobim neko hitro, besno pridigo, kaj da se ne držim dogovorov in ne vem kaj, da je poklicala policijo in svašta. A?? Ljubi bog, samo telefon mi je crknil, še zmenjeni nismo bili, da pokličem ob kaki določeni uri ali karkoli. Ne bi šla v detajle o tem, kaj je sledilo. Važno je, da smo se malce totalno skregali (jst in mat, s fotrom ne, ker ni videl nikjer problema) in da mi niti ni žal. Bedno mi je samo to, da je moral U. prenašat vse moje skrbi o tem, kaj hudiča bo doma. Jaz sicer še vedno trdim, da sem se držala dogovora, ampak mat je vrgla name cel plaz očitkov, jaz sem rahlo popenila in se danes nisem hotela opravičit. Bah, bo že preživela. Važno je, da sem se mela zakon. Šla bi nazaj. U. je ful car in sva se res ujela (in pol še ni hotel nič keša razen za karto, pa čeprav je plačal vso hrano in pijačo in bencin), tako da sem imela z družbo res srečo. Naslednje leto grem spet, če bo le kak bend. In družba. Waaa! \m/ Reci ... Odhajam za danVroče je. Kaj več se že ne zgodi. Čeprav je danes Sošolec prišel do mene s kolesom. Pozvoni pri vratih, vsi 'kdo hudiča' in 'jaz ne grem odpret' in na koncu je bilo 'pejd ti' 'ampak jst sm v kopalkah!' (prevroče za majice, kratke hlače + kopalke saves) in na koncu sem šla vseeno jaz. V kopalkah. Odprem vrata in zunaj kolo in nekdo, ki izdavi zelo izsušen Živjo. Za moment mi ni bilo nič jasno. Tisto, a vidim prav, a se mi blede od vročine? Do naše boguzaritne hiše je tip prikolesaril sam od sebe, brez da bi se vnaprej najavil. Sama sreča, da sem bila doma. Ko sem se prepričala, da je res on in se mi ne blede, sem mu takoj razjasnila, da sem presenečena in da je on zadnja oseba, ki bi jo pričakovala. In izrazila svoje mnenje o njegovi zdravi pameti, povezano z njegovim kolesarjenjem. Sošolec se je samo smejal. In sem ga peljala v senco in mu dala za pit in tip je spil kak liter in pol vode. Povedal, da se je izgubil. Preklel našo zmedeno vas in pohvalil lepo pokošene travnike na polju ('sem lahko kr čez sekal s kolesom'). Ajoj. Pa saj nas ni TAKO težko najt ... Klepetala sva kake tri ure in potem je šel, da bi bil še pred temo doma. Upam, da se ni izgubil še enkrat. Jutri grem, jutri grem! Ne vem še, kako, ampak grem. Ljudje mi bodo častili pijačo, hladila se bom v ledeni Soči, poslušala bom svoj najljubši band. In bom zelo srečno bitje vsaj en dan. Reci ... Dogodkovnik 007 - 3.delVreme je lepše. Zbudi nas vreščanje iz zgornjega nadstropja, do kosila pa se samo valjamo naokrog, beremo, podpisujemo/pišemo kartice in se smejimo g.Odojku, ki se sonči na sosednji strehi. Aha, spet zlobne? Mogoče malce. Dvomim, da se kdo ne bi smejal, ko bi tip na sosednji terasi začel migati z rokami in nogami po zraku in se valiti okoli lastne osi, da bi se bolje zapekel.  Iz pietete do bralstva smo teraso slikale prazno. Na plažo se spravimo ob treh - voda je hladna, ampak zelo čista (in tudi zelo nizka). Snow&Syd kar ostaneta v vodi, ker 'jima paše plavat', Trin in Alekta pa gresta ležat na brisače in trenirat naš edini počitniški šport (tj. metat natikače v golobe). Najdeta se dva tipa, Zaščitnika golobov po vsem sodeč, ki pernate zverine vabita k sebi in jih hranita in jih medve na sploh grozno zabavava. Ker se pripravlja na nevihto, se spokamo v apartma, Trin prej še na hitro odda kartice, nato pa predebatiramo vse in se odločimo, da bo Alektina rojstnodnevna zabava (12. 7. je Alekta dopolnila 18 let in s tem postala naša uradna šoferka :D hec, hec.) stekla še ta večer. Syd smo poslale po pijačo (in njeni čari so nam pridobili še gratis piškote!), nato pa smo čakale, da se Snow spoka iz kopalnice.  Čez eno uro se je žur začel. Sledilo je jedenje čips, piškotov in kruha, obmetavanje (z zamaški in ovitki, nekje vmes se je pa znašel tudi en piškot) in predvsem cel kup smešnih izjav. Tipična naša žurka.  Obmetavanje. XD Bolj ali manj hecne izjave tega večera: Syd: ~mater, sm jst dober fotoaparat! ~o-ho-HO, tole je pa RUMMY! ~...skoz glavo v zid! Am, ja zato ker skoz zid v glavo ne gre. ~če sta dve miši in gre ena gor na vrata ... okej, zakaj sem začela to govort? To bo večna uganka. ~jst se ne bi zbudla ko paniran piščanec, hvala. ~hihi, sam Idrija sploh ni nezanimiva! Trin: ...mislš, Izola? Syd: ...um, ja.  Syd posluša muziko z mojega mobitela. Snow: ~lej jo da je pijana, ko išče nos med lasmi! (tega še zej ne zastopim XD) ~men vse paše, sam ne smem. ~ Trin: pol maš mal problemov s pitjem, če takole kozarec držiš. Snow: a to uno, k ne morš flaš preštet? ~Syd: ej, zakaj jemo kruh, če mamo piškote? Snow: ker smo golobi! ~(krtači) Zrcalce, zrcalce ...  (Syd v ozadju zapisuje izjave) ~zdej ne dežuje več, lahko luft odpremo. ~ZAKAJ ME NOBEN NE UPOŠTEVAAAA? Trin: ~teoretično je to kot USB port + USB kabel, samo da je namesto prenosa nvem, mp3 al pa drugih datotek, prenos DNK. (priznam, geek sem.) Syd: jao, to je tako leglo greha ... Snow: ej, jst mam to na DVDju! Trin: ua, pol sm jst Jessica Alba? ~verske pesmice? Kot, nvem, Jezus teka teka? Snow: za to kar si lih rekla, obstaja ena beseda, sam se je ne spomnem. Trin: bogoskrunstvo? Blasphemy? Syd: ne, to zih ni, ker je preveč kompliciran.  Mislim, da se nam nikoli ni dalo tolk fotkat kot lih ta večer. Pozneje smo se spravile ven, da bi se mal zbrihtale; Trin in Snow sta se odločili, da ne marata več Syd in Alekte, zato sta pobegnili v bližnji gozd, kjer sta našli črvino (tj. wormhole) in preskočili kako uro v času. Tačas sta Syd in Alekta zmrzovali pred cerkvijo (Trin je bila ključarka, zato nista mogli not). Okoli enih smo se našle, se po hitrem postopku spravile spat in se odločile, da naslednji dan nadaljujemo. Ne moremo metat proč dobre pijače, ane. :) Sanje, ki sem jih sanjala, so bile dolge in čudaške, šle so se o receptorki, ki nas je probala fentat, o šoli, kjer nas je Steve Harris učil angleščino kot native speaker (... WTF), avtomatu za banane in nekakšnem wizard community-ju. Ne bom jih zapisovala, ker so DOLGE. Razen, če jih kdo izrecno želi slišati. Dan VII Zbudimo se relativno pozno. Trin & Alekta gresta po nekaj stvari v štacuno (čips, sadje ...). Syd ugotovi, da je prejšnjega večera pojedla kos kruha, ki je poprej padel v lužo ob balkonskih vratih. Povsod so koščki piškota, na katere Alekti vedno znova uspe stopiti in zato ni preveč srečna. Trin zato za silo pomete tla. Snow & Trin sta navdušeni nad dejstvom, da na plaži uspeta odkriti enega celega luštnega dolgolasca. Torej luštni tipi v Izoli vendarle obstajajo! Dolgolasec kmalu zatem izgine in naredi vprašanje 'kje hudiča so vsi luštni tipi?' še umestneje. Oh, bugger. Zvečer se spravimo nad preostalo pijačo in piškote. Snow na ves glas prepeva pesmice o Viliju, ki 'leti leti', kar Syd ni prav nič všeč, saj se par 10 m od našega balkona naokrog potika celo krdelo skavtov iz njenega domačega kraja. Kjer je župnik nek Vili in ga 'vsi poznajo'. Smešnih izjav še zdaleč ni toliko kot prejšnjega dne. Snow & Syd je volja do neumnosti povsem minila, ko je Trin v 'uni velki črni knjigi, k jo je en metalc napisu' odkrila zmagovalno izjavo večera: Slayer, bodi priden. Me pa vse v smeh. (Fraza se uporablja še dandanes, čeprav nikomur razen nas štirih ni povsem jasno, zakaj je tako smešna.) Trin grozi, da se bo zaprla v omaro in tam zaspala (in to tudi stori, brez drugega dela). Dejansko zaspi pa šele okoli dveh, po resni debati o študiju in prihodnosti, ostale pa odkrijejo teletext in se še nekaj časa navdušujejo nad njim. Pojma nimam, kaj sem sanjala. Zapiskov ni več, spomnem se pa tud ne ... Reci ... Uničila Harryja Potterja!Nekdo si je dejansko vzel tolk časa, da je celo noč bral fotografije. Psiho. ... jst, in fact. Opravičilo? Adminka na HJZ sem, izpostavljena brisanju spoilerjev ... ne morem čakat na izid, če so spoilerji povsod že en teden prej! Ne povem, kaj se zgodi. Ne povem, kako se mi je zdelo. Povem samo toliko, da sem uničila Potterja, in to v dobrih desetih urah. Če je Voldyju ratalo v 17 letih ... ne povem. =P Sama sem na eD, wow. In zdaj grem spat, preden se kdo od naših zbudi. Sploh nočem vedet, kako bo, ko me bodo poskušali jutri zbudit, češ da gremo v Bohinj. Ali bom pa šla z njimi in zaspala tam in potem bom crispy zapečena. Damn you, Potter! ... ampak za Martina bi naredla isto. :D Trenutno stanje duha: ... ampak slasha pa ni blo niti malo. ='( XD Reci ... Na prste ene rokeMalo se dogaja. Vse stvari štejem na prste ene roke. Ena služba, ki mi razjeda živce, ki sploh ni prava služba, ki sem jo sprejela bolj, da bi naredila uslugo, zdaj se pa obrača proti meni. Sitna stvar. Obupno jo je delat. Jezna sem, ker poslušam druge; mar bi šla že na začetku v vrtnarijo. Ampak lekcija je. Bolje zdaj kot po dokončanem študiju, ko se bo šlo zares. Sprašujem se, kdaj je kdo nazadnje pogledal v poštni nabiralnik. En kolega, s katerim se pogovarjava vsak dan. Kot sva se včasih. Pogovor je redko globlji od žličke za sladkor, pa vendar, preganja dolgčas. In še kaj drugega. Kolega. To se sliš tolk brezveze. On je J., to je njegov najboljši opis. Resno premišljujem o tem, da bi šla preverit pošto. Pa magar sredi noči. Dve kratki zgodbi, s katerima se mučim. V eni sta mi lika odrasla in zdaj ne vem, kaj naj z njima. Jaz bi kar mela tistega sanjaškega tipsona takega, kot je bil, ampak point cele zgodbe je v tem, da se je spremenil. Ajoj. Pri drugi me je J. zasul z idejami (lepo je imet nekoga, k včasih točno ve, kaj misliš) in jih morm zdaj še napisat in potem sestavit segmente v celoto. Ure, ob katerih hodim spat. Od 2-5. Zjutraj. Število ljudi, ki je online ob teh urah. Število užitnih stvari v našem hladilniku. 1 teden do MC-ja. Tolminci in drugi, beware. Vroče bo. HPja bom vlačila s sabo. Za bulerje pa še ne vem, ker jih niti slučajno ne nameravam nosit na 30 + stopinjah ... 2 tedna do Tunizije. Do mojega prvega leta z letalom. Misel na to mi vzbuja slab občutek. Ampak ne bomo padli dol, no wai; v tako bedni družbi že ne. En komad, ki ga zadnje čase veliko poslušam. Ali pa okej, dva. Ki me ožigosata za 'pop princesko', tako J., zapriseženi sovražnik vsega, kar je vsaj malce popish. Želje, ki gredo bogve kam. J. ne bo na net te noči, meni pa ne bo škodilo, če grem spat. Lahko noč. Reci ... Dogodkovnik 007 - 2.delPraznik, zato ne moremo v trgovino. V stanovanju se znajde ščurek.  Mogoče sem zmešana, ampak mene spominja na datelj. Ker se nam ne da kuhat, gremo na pico, kjer se zgodi nekaj zanimivih stvari: - odkrijemo, da je v Izoli velik procent natakarjev totalno nesposobnih. Pika konc. - uspe nam izbrat najčudnejšo picerijo daleč naokrog ... čeprav od zunaj sploh ni izgledala slabo. - pice so bile GROSS. Nepreklicno, totalno ogabne. Čudne na ven (ja, čudnejše od tistih idrijskih ...) in nagravžne za pojest. Trin &Syd sta imeli s svojo tunino brez čebule (in, kot se je izkazalo, tudi skoraj brez tune)/kraško še srečo, Snow in Alekta pa ne. - picopek je pozabil, kaj je margerita, in v nasprotju z vsako logiko naredil pico brez sira. Joy. - Trin poje svojo (minimalno) porcijo pred vsemi drugimi in nato poje pesmice, ki več ali manj opisujejo neznansko nagravžnost Snowine pice v različnih jezikih, dokler ji Snow ne zagrozi z nasilnim utišanjem. - zaradi vsega tega premišljujemo, da bi odšle, ne da bi plačale, ampak potem ne. Trin na plaži tokrat nihče ne povabi nikamor in Snow posledično preživi miren popoldan. Alekta tokrat pride na sonce, na koncu jo opeče po zunanji strani rok. Za crknit. Pozneje se Trin želi športno udejstvovati, pa se nihče noče iti badmintona z njo. In beremo.  To vse je Trin prebrala ... in še več. Zvečer jemo palačinke. Vse štiri gremo ven in ugotovimo, da je Izola kraj za upokojence, invalide in male otroke, ter da se posledično nič pametnega ne dogaja.  Tako nič pametnega, da je najpametnejša stvar gledanje v morje sredi noči. Moi&Snow. Moja in R.jeva mama (z R. sva bila očitno sošolca) sta se skregali sredi šolskega hodnika, tako naglas in divje (zraven sta imeli polna nakupovalna vozička ...?) da so mene in R. (on je bil kao 3a, jaz sem ostala - kot v RL - 3b) poklicali k ravnatelju in nama dali obvestila za domov, češ da materi kršita šolski red in mir. Šola ni bla naša gimnazija, temveč nek hibrid med tisto, ki sem jo obiskovala prva štiri leta, in tisto, ki sem jo obiskovala druga štiri leta osnovne šole. Ostalih stvari se spominjam slabo - šlo se je nekaj v zvezi z B. in neko sestavljanko, pa s tabletami za glavobolv modri embalaži z zlatimi črtami in črkami, ki se jim je reklo (nekaj na M, pet črk, se ne spominjam) in so vsebovale 0,4% alkohola, zato ti jih niso dali, če si bil star manj kot 15. Potem je bilo še nekaj z našo klapo, na neki temni klifni obali, na levo v daljavi je bila hiša s prižgano lučjo pred vrati. Spominjam se Sošolca in Prvega dvojčka, ki sem ga prosila za pomoč pri nečem - in ničesar drugega. Dan V Trin&Syd se odpravita po hrano, najdeta tržnico in kupita cel kup živeža. Ščurek je še vedno v stanovanju; Alekta mu pravi gravž, Trin pa ga poimenuje Gregor (bemti Kafka, mir mi dej, počitnice mam ...) in ga vrže čez balkon.  ... zato se je zavalil na hrbet in izdihnil. Al kako že gre. Vreme je oblačno in vetrovno, zato gremo na plažo zgolj iz navade. Trin vpraša, če bi kdo jedel, in potem se gremo Pet prijateljev - 4 punce in kup golobov namesto psa. Snow se premeteno javi za Anne, ampak po starostih ugotovimo, da je Alekta Julian, Trin je Georgina (ima psa Timija IN je golobarka. popolnoma logično!), Syd pa Anne. Snow je Dick in to ji ni preveč všeč. Naslednje minute minejo v poskusu poslovenjenja (Julijan, Gregorina, Ana in uh, Snow, ti si ... ) in debati o kuharici + dejstvu, da ves čas samo jedo + dejstvu, da se ne starajo + dejstvu, da Georgino v zadnji knjigi še vedno vsi mešajo s fantom, čeprav je po vseh pravilih naše starosti. Snow se sprašuje, zakaj je treba vpletat perverzna imena v otroške knjige. Golobi se sprehajajo mimo in spuščajo čudne golobje zvoke (glej Dan I); Trin jih odžene z dobro namerjenim natikačem. Po vrnitvi v apartma ugotovimo, da se je v apartma nad nami vselila neka zelo glasna družina (a se ni meni nekaj sanjalo v tem stilu prej ... brr, preroške sanje! :D ) - začelo se je s huronskim vpitjem gospoda fotra na hodniku, nadaljevalo pa celo popoldne z glasnim dretjem tega ali onega mladiča s še glasnejšo repliko staršev. Ali obratno.  Od tu je prihajalo kričanje Ko se naveličamo milozvočno vpijočih glasov, se odpravimo na pohod po kartice do lokalne trafike. Snow obleče krilce in ne računa na veter, zato preostanek sprehoda preživi z nekaj muke, ker svojih boksarc noče deliti s celo Izolo. Trafiko uspešno izropamo in se nato vrnemo, da bi kartice tudi napisale. To nam kljub občasnim krikom iz zgorjega nadstropja lepo uspe. Trin spet konča prva, zato se spravi in naredi Snow prav specialno frizuro.  V mesto ne gremo, temveč ostanemo doma in debatiramo in se zabavamo. Snow ima svoje slash izpade ('ej Trin, kaj pa J. in E. skupaj??'), Alekto najbolj zabavajo zlobne izjave o M. ('Ej, aveš, sam ona se lahk čist lepo sama brani.' 'Ja, usede se nate pa ma mir.' xD), Syd in Trin pa prispevata divje ideje. Gregorja ni nazaj. :( Nekaj o tem, da sem bila vprašana geografijo pri profesorci, ki je bila mešanica tistih za kemijo, glasbo in umetnostno zgodovino. Pred mano je bila Š., ki se je izvijala in izgovarjala in potem ni bila vprašana, jaz pa sem potem dobila 7 in bila povsem besna, ker sem si zaslužila več - čeprav sem pa avtomatično sklepala, da je to 7 kot na faksu, lahko bi bila pa osnovnošolska sedmica (ki je v bistvu slaba 4). Bile so še druge stvari ... pa sem jih pozabila. Reci ... IzletekŠle smo gori doli naokoli. Najprej na bankomat, potem kupit Delo, ki sta ga punci razstavli že pred semaforjem, da bi ven dobili Onino prilogo s kratkimi zgodbami (moja je notri, ja. Dajte prosim glasovat, če vam bo všeč - nov TV, sploh pa nov hladilnik, bi nam prišel zelo prav =) ). Čez cesto do Konkurence, kjer so bili spet vsi fascinirani nad Sydinim imenom (Nejko, anyone?) in je radio povedal, da je temperatura zraka v Ljubljani 14 stopinj. Julij! Počutila sem se kot na lep oktobrski dan. Grrr. Včeraj 31. Danes 18 al kolk. Drug teden baje ves čas nad 34. Global warming, we love you ... NOT. Naslednja postaja je bil Konzorcij. Pridemo tja in ravno raztovarjajo neke knjige ... okej, pridemo nazaj čez dve uri =D verjetno smo bile kot največje obsedenke *Trin sredi Konzorcija voha knjigo in jamra 'Zakaj, oh zakaj sem odvisna od teh prekletih knjig?*. Tista na angleškem oddelku me že pozna. Počutim se kot 'una tasitna stranka'. Ampak verjetno - upam! - nisem, tako da je vse kul.Okej, gremo v čajnico, kjer Trin še nikoli ni bila. Iz neznanega razloga so takoj, ko sta Syd in Snow odšli na wc, vsi pobegnili. Đizs krajst no, saj ne grizem. =[ Ampak potem smo pile ledeni-čaj-koktejle in brale zgodbice ('Una pod šifro Trin je res kr neki.' 'Ja, wtf no.' xD) in ugotovile, da je ura že tri, in da je cajt kr nekam izginil. Torej smo se vrnile v Konzorcij. Syd ni kupila nič, Snow je kupila eno knjigo, jaz pa tudi - in še eno in še eno, ker paaaač. So knjige. Je poletje. Must ... reeaaaad .... booooooooookssss .... Do 21. je še dolga, Deathly Hallows nameravam pa itak zmazati v dnevu, največ dveh. Da mi ne bi kdo slučajno spoilal. Grrr, sovražim tak folk; premalo domišljije za fake spoilerje (Trin: ...Ned s Tywinom Lannisterjem odpotuje v Free Cities, kjer postane tihotapec, Tywin pa preoblečen v meniha odide pokončat Daenerys. Sansa Stark se poroči z Asho Greyjoy, ki pa potem pobegne z Jamiejem ... Snow: 0.0 0.0 0.0 nehi spoilaaaat ) in pol morjo govort resnične. Grrrrrrr. Snow bi tortice. In smo šle na tortice k Vodnjaku. In v celem dnevu nam ni uspelo najti HerrCa, zato smo si morale pijačo plačat same. =( Trenutno stanje duha: poletje? valjda ... Reci ... Dogodkovnik 007 - 1.delZadeva: počitnice v Izoli Trajanje: 10 dni Osebe: Trin, Snowdrop, Sydelle in Alekta Legenda: navadno ~ dogajanje, ležeče ~ kaj vse se je sanjalo Trin Dan I Po nekaj težavah ("Ne, to zihr ni tukej")najdemo tako hotel kot apartma. Receptorka je 'samo skočila na pošto', kjer je očitno prevzela nekaj polnih Mercatorjevih vrečk? Riiiight. Apartma je micen, čeprav lepo opremljen - tolažimo se, da smo imele lani blazno srečo, da smo dobile res velik apartma. Manjkajo nam kuhinjske krpe, nikjer ne najdemo odcejevalnika, pečice ni - namesto tega je pod štedilnikom, pazi to, hladilnik.  (tista škatla je zimprovizirani koš za smeti) Raztegnemo kavč, ki bo dvema od nas služil za posteljo (Trin se javi prostovoljno), si za kosilo privoščimo knedlne in ugotovimo, da je večina naša hrana z okusom gozdnih sadežev. Snow razglasi, da bomo letos vstajale bolj zgodaj. Bralna sezona se začne takoj, ko vzamemo knjige iz kovčkov. Tipično.  Naša bralnica Zvečer se odpravimo na obhod, ugotovimo, da je Izola prav zares majhna, da se v njej nič posebnega ne dogaja in da za 2€ človek lahko dobi palačinko z Nutello. Alekti je po palačinki slabo, zato se vrnemo v apartma. Čez nekaj časa Trin&Snow ugrabita čips in se odkradeta na plažo, kjer s prepevanjem terorizirata lokalne zadetkote. Spominjam se samo bežno. Nekje smo bili - zimski športni dan mogoče? - in Sošolec je bil zraven in STALNO najedal. Jst sem bila hkrati totalno annoyed, hkrati mi je bil pa všeč. Kako mi ne bi bil, izgledal je kot J.-iz-starih-cajtov. Na koncu sem skočila nanj, češ, zdej jih boš pa resno fasal, ampak potem sem ga samo gledala in on se mi je smehljal. Zbudila sem se cela ...wtf?? Damn you, Sošolec, damn you even more, old-times-J.! Dan II Snow navsezadnje spi do dvanajstih. Alekta&Syd gresta v trgovino in skuhata kosilo, Snow in Trin pa brezsramno lenarita na kavču in bereta. Okoli pol štirih se odločimo, da bi lahko šle malce na plažo (morje pa to), in se zopet razdelimo na sončnice in senčnice. Sončnici takoj ugotovita, zakaj topless sončenje v rodni državici ni kul - še isti trenutek, ko Trin spravi s sebe kopalke, se od nekod prikažeta dva poba, očitno (sodeč po dialektu in mentaliteti) nekakšen nadebudni podmladek dueta Yo-Zo. Trinino kamnito srce se ne omehča niti, ko jima dečkota začneta ponujati vse od mazanja s sončno kremo do Malibu cole, a se na srečo (in veliko presenečenje obeh deklet) fanta pridno odzoveta na njen vsega naveličani 'dej, spizdita že enkrat'. 1:0 za punce. Voda je rahlo gross, morska trava in to, je pa zato plaža prav luštkana. Odmisli golobe, ki imajo sezono parjenja povsod okoli nas. Mirno poležavaš na plaži, nikomur nič nočeš, pa zraven tvojega ušesa naščeperjena mrcina ponavlja 'grglguuu grglguuu' eni drugi, ki praviloma beži pred njo. Logično, jaz bi tudi bežala. Po plaži sledi preizkus naše minimalne kopalnice - tuširanje. Tina (ali pa je bila mogoče Trin? Verjetno sta bili kar obe) ima zloben komentar: 'dobro, da ni M., ker ne bi mogla pod tuš.' M. je bila dejansko naša 'mala' šala skozi cele počitnice. Ja, tudi tale prejšnji stavek je iz vrste teh zafrkancij. Zlobne smo, prav zares.  ... ampak tuš je prav zares minimalen. Zvečer gresta ven samo Trin in Snow - privoščita si sladoled in izvedeta invazijo na gugalnice, ki se konča uspešno, edina žrtev so Snowine hlače (po novem umazane). 2:0! =D Še bolj bežno: prostor s je spreminjal iz tistega velikega štant-placa nekje v Benetkah v prizorišče, kjer smo igrali zažig čarovnice kot del nekakšnega tradicionalnega festivala. B. se je javil, da bo čarovnica; vzdušje je bilo sproščeno, klepetala sem z njim in še enim visokim, pobritim tipom, ki pa je bil čisto prijazen in nenevaren. Dan III Novo tiho pravilo - Alekta&Syd kuhata, Snow&Trin pomivata posodo. Danes so na vrsti ameriške palačinke, ki - vsa čast kuharici - res lepo uspejo. Potem beremo naprej, do odhoda na plažo.  Pogled s plaže Snow predlaga uvedbo davka na buljenje, ki znaša 4€ na uro. Trin se, logično, strinja. Od nekje se pojavi zagorel, dokaj mišičast in awful old - okej, če smo odkriti, je problem bolj to, da je older, tam nekje 8 let več kot Trin ima (kar je še vedno samo 25, pa vseeno) - tip, ki se kar poči zraven njiju s kremo za sončenje. In bi se pogovarjal. Malce po slovensko, malce po angleško izveva, da je pol Nemec in pol Albanec s kolegi v Sloveniji ter zelo navdušen nad idejo, da bi Trin povabil na kavo. Trin odkloni (... se mi zdi, da bi Snow rada spala, ne zdej). Tip reče, da lahko Snow ostane na plaži. Trin še enkrat odkloni (ne, res, smo ful žurale včerej in smo pršle sem predvsem spat). Tip zgine po svoje. (Pozneje se še nekej oglaša iz daljave, ampak je zignoriran.) Snow zagleda profesorja matematike in nad tem ni prav nič navdušena, a se ji uspe izogniti srečanju. Po vrnitvi v apartma ugotovimo, da nam je nekdo zamenjal kavč, ampak nič odnesel. Kljub temu se odločimo poklicat na recepcijo, ampak se nam potem nekako ne da. Alekta se zvečer počuti slabo, zato gredo ven samo Trin, Syd in Snow. Najprej naletijo na skupinico otrok. Eden od fantkov vpraša Syd, če smo maškare, iz česar Syd sklepa, da zgleda kot čarovnica, in je zato globoko zafrustrirana. Po uspešni misiji 'najdi bankomat' se odpravimo na sladoled. Naročimo čokoladne kupe, Trin dobi v odgovor, da je to super izbira za tako čokoladico, kot je ona. Sledi (ko natakar odide) izbruh smeha in zatem zagreta debata o A Song of Ice anf Fire. Zatem se spet spravimo na gunce. Trin poje (tradicija) in očara dva očkota (njunih dveh otrok pa ne glih). Syd je Princess of the dark, Snow je ninđa-na-gujsnci, Trin pa Alice in Wonderland. Poskušamo citirat Poeja, pa nam ne gre najbolje, zato Trin citira Miltona. Na poti nazaj nas ustavi nek tip - visok, pobrit, ampak zaradi alkohola prav ovčje nenevaren (podoben tistemu v sanjah!), le rahlo vsiljiv. Nekako mu uspe uganit Sydino ime, nad čimer je izjemno začuden tekom celega 'pogovora'. Trin se mu predstavi kot Trin, in ko tip ugovarja (in jo zraven objame čez ramena), da mora bit od 'nekje delč ker maš tak ime', mu razloži (in ga odrine proč, med tem se Syd in Snow ritensko umikata), da je to 'indijansko ime, ker je mat preveč brala'. Tipu je vse jasno ('aha, indijanske povesti. Sej maš tud tako frizurco, veš'), zato se odpravi do Snow, ji poljubi roko in jo vpraša po imenu. Snow se predstavi kot Maja, kar pri Syd sproži nekontroliran izbruh smeha. Tip vljudno odgovori, da je on Jernej, v prostem času Nejko, in da je romantična duša. Nato se odpravi do Syd, ji pokaže birbauh in jo vpraša, če je že kdaj videla take mišice. Vtem se prikaže njegov kolega, ki vpraša, če nam 'ta tip kej teži', in nas povabi na žur. Rečemo ne, hvala, smo žurale že včerej (namišljene žurke ftw!!), pa oni kar vztraja, daj no, jutri je praznik, bomo odprli šampanjec ... Omenjeni šampanjec dejansko potegne iz torbe, ampak me se izgovorimo na kolegico, ki ji je slabo, se poslovimo in umiramo od smeha že med potjo do apartmaja. Zelo zmedeno. Najprej sem hodila nekje (ob cesti?) v neki skupini, kot na ekskurziji, zraven sta bila tudi J. in R., s katerima sem nekaj bežno klepetala. Potem sem šla v 'naš apartma', ki se je nahajal za vrati sobe v nekem hotelu. V stanovanju/sobi pod nami so se neki mulci stalno drli, zato sem jih šla dol nadret. Ko sem se vračala, sem najprej naletela na njihovo vzgojiteljico, ki sem ji razložila, da nisem ena od otrok, ker sem stara že 15 let (podnevi sem imela parkrat probleme in sem hotla rečt, da sem stara 16 namesto 17, ampak 15? XD), in je bila čisto zadovoljna, da je otroke nekdo spravil v red. Nekako sem se spet znašla v prejšnji skupini, prispela sem pred vrata našega bloka/hotela/šole/veleblagovnice (bilo je vse to in hkrati nič od tega), kjer je stal nek skravžljan tip. Povedal nam je, za kar sem vedela, da mi je povedal že B. nekoč prej - ob vratih tega objekta je plošča z vcementiranim zobom nekega lokalnega frajerja, ki si je izdrl podočnik prav za to priložnost in zdaj nosi umeten, živo roza zob. V skupini smo bili zdaj jaz, B., Prvi&Drugi Dvojček, Sošolec, ostali fantje iz te geekovske klape ter neka ženska. Vstopili smo v stavbo, ki se je izkazala za supermarket tipa BTC, in si nabrali sladkarij iz trgovine, imenovane Geek Shop. Whatever. Reci ... Fiction - Reality - FictionKakorkoli že, pri sebi sem se odločila, da bom vsaj pol za ure na dan vsak dan potonila v fikcijo. Mojo lastno, da ne bo pomote, ne v knjige/filme/bilokaj. Niti ne v sanjarjenja in ne, niti v sanje ne. Fan fictioni in druga zabavna tuhtanja v zvezi z že obstoječimi deli so strogo prepovedana (adijo, zračna ladja Lannister-Snow in poroka Arye Stark z Asho Greyjoy, Ned ne postane tihotapec, Malfoya pa bunkeljska tehnologija niti najmanj ne zanima - niti ni zainteresiran za druge moške, ko smo že pri tem). Torej, aktivno bom tuhtala in mlela in po možnosti tudi kaj napisala. Začela sem včeraj; ob skledi čokolina in še enem od mojih totalno neumestnih pogovorov z J. sem poskušala vnesti vsaj nekaj smisla v slabega pol leta stare odlomke, ki sem jih našla na zadnji strani zvezka za domače branje. Spomnila sem se na eno idejo, ki sem jo pobrala med enem od pogovorov s Snow v Izoli in poskušala narest nekaj ne preveč klišejskega. Katja pa je samo stala tam in gledala v psa – ali vsaj v tisto, kar je ostalo od njega – z velikimi, široko razprtimi očmi. Najprej sem mislil, da je šokirana, osupla, da je od gnusa kar obstala na mestu. »Katja, dej, ne to gledat. Nagravžno je. Fak, no, tega nam nikol zastopu, kako lahk to kr pustijo tukej. Kaj dela folk s svojimi psi, da lahko kr tko mal na cesto uidejo?« Ampak Katja je še vedno strmela v psa. Ne otrplo, ne prestrašeno, temveč prej radovedno. Preiskovala ga je z očmi, secirala ga je pri sebi, si vtisnila sliko v spomin. Katji se vse skupaj ni zdelo nagnusno, kje, ona je bila fascinirana. »Noro,« je dahnila in se s svetlečimi očmi obrnila k meni. »Kar mrtev je in … kar deformiran, hkrati razmazan in spravljen na kup, totalno neživ ampak ful organski. A ni noro?« »Noro nagravžno, ja,« je rekel Jure in jo gledal, kot bi bila samo še en del psa, ki ga je pač odneslo malce več in malce dlje. Povoženi psi ftw. Dokončala sem svoj čokolino z občasnimi prebliski podivjane domišljije (pasji možgani, haha, pasji možgani!) in šla spat. Vstala ob šestih, teoretično, praktično pa pol ure pozneje, ko so že vsi izgubljali živce. Oddelala okulista, kjer mi je teta zdravnica resno pljuvala čez 'kurjo pamet', ki mi je v Ljubljani prav tako resno rekla, da so leče vedno malce močnejše od očal in mi svetovala, da naj jih nosim tudi med branjem, ni važno če me motijo. Jaz sem, kot se od mene pričakuje, resno-in-odgovorno kimala, odšla ven, pospravila očala in z vso svojo dioptrijo veselo požrla par delov Needful Things. Na občini, kamor sem šla podaljšat passport, je sedel cel kup folka, in Needful Things očitno že ni knjiga, ki ustreza naslovu, ker so mi misli spet ušle nekam drugam med strmenjem v zgonjena modra tla. Zdi se, da pogovor ne vodi nikamor. Ah, kje – dolgčas, apatija, malodušje, ciničen smeh; še izbiram lahko, kam me bo popeljala. Ona pa kar naenkrat prekine scenarij; prvi trenutek še zamišljeno šari z roko po laseh, že naslednji hip pa stoji poleg mizice in se sklanja mimo mene, položi na mizo bankovec in se zravna, da je spet visoko nad menoj. »Častim,« reče s sladkim nasmehom in potem je samo še njen parfum. In vsega naveličan natakar, ki mi brez besed vrne drobiž. Zamišljen sem, kovanci padejo mimo moje roke in se skotalijo po linoleju. Opazujem shojene kvadrate, ko kleče zbiram svoj denar. Dobesedno na tleh, haha. Tip na Zavodu za zaposlovanje je faca. Ne moreš, da se mu ne bi nasmehnil, ker je ves nekako živ, dobrovoljen. Oddam obrazec za štipendijo in vprašam, kaj je zdaj s spremembami. Pravi, da ne ve ničesar. Ti šment ti. Za zaveso dežja opazim enega tipa. Valoviti lasje, zasanjan pogled, bere oglasno desko ali karkoli je tisto tam. Neobrit. Hi hi, se spomnem na večerni pogovor z J. in mojega 'tipičnega sanjača'. Medtem, ko sem jaz pisal pesmi in sanjal o revoluciji, ki ni nikoli prišla, sta Katja in Jure padla drug po drugem kot otroka po igračah. Verjetno smo bili kar hecni - Katja, ki se je v črtastih najlonkah, frfotavih krilih, z divjim make-upom in uhančkom v ustnici stiskala k Juretu vedno in povsod, zraven pa jaz, vedno skrivajoč nekje svinčnik in beležko, vedno malce zasanjan, malce pa zadet. Help, my own fiction seems to be spying upon me ... Potem sem kupila turški med. Pospravljala. Pela. Klepetala s fotrom - iz Kranja v Huaraz,Peru, haha. In so mi dali mir, tako izmišljena klapa kot tista dva, starejša. Zdaj pa sedim tukaj in imam polno glavo novega računalnika, ki ga verjetno dobim že jutri, shiny and new and miiiineee, polno Inverloch-jutri-updata in 21.-so-Blindi-in-Potter in dolgčas-mi-je in sobo-bom-počas-uspela-pospravt. Klapa verjetno leži v kaki kleti, opremljeni s starim kavčem in švoh žarnico, valja se okrog v brezdelju in kadi/piše pesmi; Katja starejša izliva svoja čustva na tipkovnico ali pa prek viskija v želodec, tipični-sanjač-ki-to-ni-več je odšel domov in gleda poročila ob enajstih. Baaaaa. Še največ se dogaja v mojih sanjah. Danes sem sanjala, da so bile po ZajcuKuncu povsod kar naenkrat bolhe - čisto so ga zdelale, pol dlake mu je manjkalo zaradi njih. Pa da je na prehodu za pešce v Kranju, med policijsko in avtobusno postajo, nek kreten začel streljati s pištolo ravno takrat, ko sva se mimo sprehajala z E. (kdaj sem nazadnje sanjala o njem? Sem že kdaj sploh sanjala o njem?? Zakaj sem prav danes sanjala o njem?), najprej je samo stal tam in počasi začel vlečt pištolo iz žepa. En tip in ena ženska sta prišla blizu in ga probala prepričat da nej neha s takimi debilnostmi in E. je rekel sranje, sranje, kaj hudiča se grejo, debili prekleti? in začel hodit najprej samo veliko hitreje. Ko pa so začeli tisti zadaj vpiti drug na drugega, je spet rekel fak, sranje, kaj delajo, kaj hudiča mislijo da počnejo, ne vidijo, da je tip zmešan? in me pograbil okrog pasu, me dvignil in potem tekel kot nor, tekel za življenje, ker so za nama že švigale krogle in se zadevale ob ograjo, ob parkirane avtomobile, ob obcestne svetilke, in mene je bilo prvič po zelo zelo dolgo časa strah v sanjah. In potem smo šli na koncert v dežju - jaz in neka moja neobstoječa klapa, med drugim en zelo fleten tip in Nick Andros, kdor je bral The Stand ve, kdo to je. Pojma nimam, kako je Nick Andros prišel v moje sanje, vem pa, kaj je delal tam - izgubil se je. In dež je bil čisto nenormalen in na koncu smo samo še stali na dvorišču naše hiše (okoli katere je bila sama tema, nič hrupa s ceste, nič luči), jaz in tisti tip in še dva, ki sta kadila vanilijev tobak in končno naznanila, da gresta. Če bi bile moje sanje malce smiselnejše ... why, they would make perfect stories, I say! Laws, yes! Reci ... Izdajalka!Počutim se kot ena navadna izdajalka ... po treh letih zvestega služenja je preminil moj računalnik (je že tako, da ko se pri meni pokvari, se pokvari dokončno - prej niti enkrat ni bilo kaj narobe z njim). Če smo odkriti, sem sama zakrivila njegovo smrt - odprla sem napajalnik in zamenjala ventilator, kar je vodilo v nemudni crkot matične, in potem logika, ki je že upajoče gledala izza moje škatle od bulerjev, vrešče pobegne nekam v koruzo. Jaz sem pa obupala in naročila nov, bleščeč, super oh-in-sploh računalnik, z dovolj prostora in hitrim procesorjem. Od starega bom vzela disk (kjer so vse moje stvari, klicaj klicaj, upam da ne zaserjem) in ga potem poskušala prodat/podarit po delih (grafična še ni za v smeti, pa tudi pekač in dvd drive ne), ali pa mogoče vadila šravfanje na njem, dokler se ne naveličam.
Torej, reveža sem najprej ubila, pustila, da so na njem naredili obdukcijo, in zdaj mu bom iztrgala črevesje in druge notranje organe in jih prodala na črnem trgu. Phear, phear, Trin is here.
Od moje vrnitve naprej sicer vlada blaženo zabušavanje. Če bi se dogajalo še manj, bi lahko kar spala cele dneve. Malce berem, malce jem, mal se okrog valjam in visim na računalniku. Počitnice nikakor ne bi smele pomeniti brezdelja, ampak trenutno so točno to. Moj izgovor? Trenutno sem a stranger in a strange land, izgnana iz varnega zavetja svoje sobe. Z odhodom moje zveste kište se je internet preselil v dnevno sobo na matkin laptop, in zato se tu pogumno izpostavljam annoying zvokom s televizije in ljudem, ki ves čas hodijo okrog. Glede na to, da je prej vsak pogledal v mojo sobo cca enkrat na dan za kako minuto, je to kar šok. Poleg tega je moja soba trenutno še vedno polna šare, ki se je nabrala v celem letu - od rokavic za bordanje do kitare. Pospravila sem knjižno polico (na kateri res ni več prostora in to me plaši), pospravila sem omaro, ampak kje naj se lotim tal, mi pa ni jasno. Ampak če kmalu ne pogruntam, kaj naj, bom morala začet lebdet do postelje in nazaj.
To do: ×kratke zgodbe, nujno nujno, domišljijo na natezalnico in delat. Imam 4 + eno za popravit + eno za dokončat. In verjetno jih moram napisat še lep kup. In potem mi bodo na koncu rekli, da so me res precenjevali, da sem konec koncev samo ena mulka, ki ji je enkrat ratalo nekej napisat in ji ne bo nikoli več. (Za kaj se gre? Dobila sem neke sorte ponudbo. Novembra imam deadline - do takrat pa naj spravim skupaj nekaj, kar se da izdat, ni važno kaj. Nisem niti sprejela, niti zavrnila - ampak rada bi, da mi uspe. Ker bi mi veliko pomenilo. Ker je Priložnost. Bomo vidli. Tri mesece imam ... work, girl!) ×pospravit sobo. Še preden pride računalnik. ×lahko bi nadaljevala Noldeo. Just a thought. ×...kaj pa poletna sužba?
Reci ... Beyond the walls of DisHeh, nekako mi ni za začenjat s poročilom - letos je slik bolj malo, se bojim, in tudi mesto je bilo dolgočasneje. Keya, CoCkA in sunset so krive za tole. Čeprav ne vem, kaj naj še napišem o sebi. Zdi se mi, da je tale moj dnevnik tako ali tako odprta knjiga mojega življenja in mojih čustev. Heh, seveda - še vedno ga pišem v prvi vrsti za (ne, ne zase) ozek krog kolegic, ki me dobro poznajo in hočejo izvedet, kaj se z mano dogaja. Je pa res, da čisto vsega ne povem. Samo do Disa torej - naprej ne bomo lezli, zadnja dva kroga sta mine and mine only.
1.krog: V spominu skladiščim nekatere obletnice, podrobnosti ... ki mi s časom postanejo bolj ali manj simbolnega pomena. Običajno so v zvezi z nekaterimi ljudmi, ki so bolj Posebe kot drugi - E. na primer še zdaleč ni niti poseba, medtem ko je J. to še vedno. J. nasploh vodi v širini mreže asociacij in drobnih detajlov, ki sem jih v treh letih spletla okoli njega in jih VEDNO opazim. In pri drugih je podobno - malenkosti, ki jih opažam. Zato se bom na ljubljanski glavni avtobusni vedno ozrla po trinajstki, zato bom na železniški dobro pogledala okoli sebe, nasmehnila se bom beli majici, ki sem jo nosila pred tremi leti; Doriana Graya bom prebrala še sedmič, ob javorjevem sirupu mislila na Kanado in kolesa, mimogrede pogledala, kdaj gre vlak v Mb; se usedla za mizo v kotu slaščičarne Pri Vodnjaku ... vedno. Običajno sanjam dolgo, intenzivno in detajlno. Najnemogočejše in najčudnejše stvari. Reci ... Adijo.Odhajam. Adijo, adijo, ne boste me pogrešali. Čez deset dni pridem nazaj, in potem bom verjetno še naprej klamfala v prazno. Do naslednjega odhoda. In naslednjega. In še naslednjega. Mogoče bom omenila službo - mogoče jo dobim, mogoče ne. Mogoče bo poletje spet eno samo čakanje, da se spet updata Inverloch in Gunnerkrigg in OotS in Two Rooks in vseh sto drugih internetnih stripov, ki jih spremljam. Izleti v Ljubljano - ste KONČNO že dobili The Drawing of the Three? Mogoče pa ne.
Včeraj je bil piknik. V redu, igrala sem glavno kuharico in vsi so se strinjali, da sem boljša kot D. lani. Malce omotična, baje sem bila malce preveč nasilna do Sošolca, koga briga? S Prvim dvojčkom sva se spet pogovarjala in zaključila prav nič, ker sem morala it. Večina ostalih je bila pijana ko mavra. Domov sem prišla zbegana in začela odvijat komplikacije, ki so nastale. V dnevni sobi, ker je moj računalnik še vedno v popravilu. Serviser je naložil moji mat, da je šla matična. Ali pa mogoče procesor. Prasec lažnivi, stvari, ki jih nisem pokvarila, nimajo kaj bit pokvarjene; razsula sem napajalnik, matične se pa niti dotaknila nisem. Mat je potem peljala komp nekam drugam. Heh. Anywayz, prišla sem tja in čez pet minut zbežala, ker je moja sestra gledala nek annoying film, kjer so vsi avti naenkrat začeli hupat in zganjat šunder. Zbežala sem v sobo. Če ne bi, bi začela vreščat, in to ne bi nikomur pomagalo.
Danes sem prav dobro zaključila tretji letnik. Zadovoljna. Štiri petice. Zadovoljna. Ena dvojka. Briga me.
Iz šole. Kolegica na avtobusu nerga čez novi zakon o štipendiranju, tri okinčane predstavnice bogve katere kranjske srednje šole pa posmehljivo komentirajo. Kolegica reagira, vname se manjši prepir, jaz se sprašujem, zakaj hudiča obstajajo na svetu budale, ki nimajo početi boljšega kot obregnit se ob vsakega, ki jim ni všeč. Odidem z avtobusa, še preden bi bruhnila v smeh ob njihovih izjavah. Nočem dobit ene na gobec.
Babi in soseda klepetata na vrtu, jaz pa mimo, živjo doberdan, konec šole, na morje grem, krompir res lepo poganja,vroče je, ja, adijo. Pa za mojim hrbtom slišim 'šepet', kakršen pač postane tam nekje po sedemdesetem letu; kako sta pridni obe, kako je luštna, ima kakega fanta, hihihi, je imela, nima več, je še mlada, in poglej kako mi je bendibja pognala, že veš kaj pravi Mica, kaj da se je zgodilo?
Pakiram. V sestrini omari najdem troje tako pogrešanih boksarc in moj pareo. ZIHR nimam, pajade, eno okol kepe, sestra, it doesn't look like you're ever going to change. Želim si, da bi imela omaro na ključ. Potovalke ne morem nosit čez ramo, ker je ena zaponka polomljena. Je pa težka, za kar lep kos mene, ker je notri pet knjig. Dve od ASOIAF za Syd in Snow, tri (dva Gaimana in en King za ponovno branje) zame.
In ja, sem nekam potolčena. Great expectations pa to? je rekel nečak, mogoče niti ne tako. Ampak ja, računala sem na nekaj, na karkoli več, kot je bilo. In sem bila totalno owned, prijazno, prijateljsko, na celi črti. Adijo, adijo, se vidimo. Mogoče po počitnicah, mogoče pozneje. Razumem. Drugače ne gre, ne zaradi kake višje filozofije, preprosto zaradi obveznosti, zaradi študija, zaradi počitnic. Ampak zakaj oh tako prijazno? Zakaj tisti nasmehi? Mar bi bil odljuden prasec, da bi te lahko sovražila. Blah. In moj dragi bivši je imel skoraj v celoti prav, vsaj glede nečesa pa popolnoma. Preveč se navežem, prehitro. Ker sanjam. In potem nisem heartbroken, ker je bilo premalo, sem pa nekam zaprta vase, ker je bilo preveč.
Ker ne vem več - še tega ne vem, a sem zmedena a nisem. Kaj je že rekel J., ko sva se takrat pogovarjala? Saj se ne spominjam ... Še vedno upam, da bo teh deset dni rešilo probleme, ki so itak samo v moji glavi. Da se izklopim iz vsega, da mi sonce stopi možgane, da bodo vse te nerešene stvari odplavale proč in bodo pretekla preteklost, nič z mano v zvezi, to je bila ena zgodba. Res bi rada imela prazno glavo. To start from a scratch. Briga me, prej je megleno, zdaj gradim naprej, na novo.
Ampak ne. Heh.
Mogoče me kdo vidi danes na postaji. S črno potovalko. Z 'Roses are red' home-made majico. Upam, da bom imela tudi turški med. Reci ... Poletje,poletje ...21. junij in konec šole gor ali dol ... letos se je moje poletje začelo teden prej. :)
Še en teden šole? Ah, kot da je važno, nič mi ni treba delat. Psihologija? Ni važno, ni pomembno za uspeh. Ni važno, nič ni važno, poletje je.
Zunaj sije sonce; občutek imam, da se bomo počasi le izvili iz neskončnega kroga sopara-nevihta-hlad-sopara..., ki se je odvijal prejšnji teden. Papirji, ki ležijo po sobi, so samo še papirji, ne več pošasti, ki mi bodo kradle spanec in odžirale možgane.
Soba, v kateri se je kaos stopnjeval premosorazmerno s šolskim letom, se prazni. Včeraj sem pokupčkala papirje in zbrala zvezke s snovjo, ki se mi je nikoli, nikoli več - veste kaj je to NIKOLI, nikoli več kemije, fizike? - ne bo treba učiti. Danes sem vso zimsko/prehodno obleko znosila v omaro na hodniku, zmetala ven par stvari, ki jih ne nosim, obesila krilca/tiste lepše bluze/oblekice/majice v omaro. Od lani se je sestava spremenila s črne v črnordečo z nekaj oranžne. Mi je bolj všeč tako. Pospravljanje gre počasi, se pa premika. Počasi zato, ker raje ležim na soncu in berem. Mat je zadnjič omenila, da sonce kuri mozolje, in sem seveda na vrat na nos letela ven.
In zbiram stvari po hiši. Krema za sončenje. Sončna očala (na moji mizi, pod dvema šravfncigerjema, cd-jem in programom maturantske eksurzije). Brisača. Kopalke (med spodnjim perilom, med torbicami, dvoje so še vedno pogrešane). Katere knjige zame, katere knjige za druge? Z nami so vsake počitnice bralne. Katji bom verjetno rekla za Hobbovo - če že ima prvo trilogijo - ali pa kaj še neprebranega od Pratchetta. Z mano zame gre Dark Tower - če so le dobili v Konzorciju drugi del?? Moram iti pogledat v sredo, že od februarja ga čakam. Pa The Stand, res ga moram prebrati šeenkrat. Povprečje strani na dan bo na koncu vrtoglavo. :D Pa seveda moj pingvinji zvezčič. Da ne bom spet sestavljala dogodkovnika in praskala skupaj, kaj je bilo kdaj in kako, ampak samo pretipkala poročilo. In digitalc! Baterije nafilat ...
Kako bi sploh lahko bilo važno? Saj gremo s puncami v petek na morje, že skor tradicionalno. Velike nore babje počitnice, tretjič. Vse komej čakamo. Ker je pač Morje. Naše. Superca. Saj se v torek dobim z Niko po dolgo dolgo časa, da si izmenjava bolj ali manj pomembne novice. Da se načvekava. Da špekulirava o mojem naslednjem dnevu. Da mogoče bentiva, tolaživa ali karkoli. Saj grem v sredo v Ljubljano, po novo zalogo knjig, na pijačo in še kaj. Saj so vse moje obleke samo še poletne. Saj hodim bosa že cel vikend in mrzel tuš paše veliko bolj kot pozimi.
Saj je poletje, hudiča! Počitnice! =)
Trenutno stanje duha: ...napajalnik je zajebana stvar Reci ... { V eno smer <--- } { Stran 1 od 16 } { V drugo smer --> } |
Trin.eDnevnik.siJazstTrinjaz, trinživljenje, trinblog. Če te zanima več ...Vse na eni straniVse o Trin Lepo po datumih urejeni zapisi Kaj pravijo prijatelji Fotke
Recenzije ZF & fantazijskih knjigRealms of Speculative Fiction PredalčkiJesenKolegialno Poletje Pomlad Sanje The Book Of Me Ustvarjanja - resna in neresna Včasih Zima Nazadnje napisanoKriži in težave Zoisovih štipendistovRazmerja na daljavo Ko bom velika Želja po poletju Ne da se mi ... Fajn bitjaSydelletritogeneja Snowdrop Cocka techka Keya kallisto sunie bEnc donna Ustvarjalnost mashie DarkShadow razkritOdkrito ned thfy lusi schizophrenia Asinya izgublena mint teena001 fetis trixy petapegal ifit mei dirtbag 
Število zadetkov: 435274 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Pogoji uporabe - e-pošta: info@eDnevnik.si Vse pravice pridržane. © 2005-08 eDnevnik |
Posledica je bila bela črta na hrbtu (kjer sem imela zapete kopalke), za odtenek ali dva temnejša koža in matkin komentar, naj pazim, da me ne opeče. Heh. Hecno, vedno sem bila bledikava, ne glede na to, koliko sem se sončila - zdaj pa že dve leti vpijam barvo kot pivnik.