Camino de Andrej in Urška | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
In doma sva...Še vedno kar malo v šoku zaradi navajanja na stare tire ampak vseeno najavljava, da sva doma....
Kot sva opisala že prej, so zadnji dnevi minili v super duhu šest-članske skupinice... Zasegli smo kako kapelico in imeli tam mašo, imeli super kosilca s sladičko torto Santiago... predzadnji večer pa nas je Hoeun presenetila s pravo korejsko večerjico začinjeno z morsko travo.. Naša zadnja skupna večerja!
Naslednji dan nas je najprej zapustil Chris, ki je odhitel v Pariz k svoji prelepi Claire, katero je spoznal na Caminu.. Popoldne nas je zapustila še Hoeun.. slovo za slovesom, vsako zelo težko! Zaradi frančiškanskih "vez" smo v centru Santiaga dobili alberg in bili VIP gostje (dva alberga, ki sta v Santiagu in se za njiju ve, sta pol ure proč od centra)..
Gneča neznatna.. vrste v katedralo take, da te vse mine.. Tako smo na nedeljo 15.avg., ko obeležujemo veliki verski praznik, šli k maši kar v frančiškansko cerkev.. Tam smo lahko umirili svoje dušice. In najbolj čudovit je bil trenutek, ko nas je duhovnik poleg očeta Conrada, ki je sodeloval pri maši, predstavil vsem v cerkvi:)
Še en dan kasneje nas je zapustil še oče. Mislim, da je bilo to slovo, ki je bilo od vseh najtežje. Ampak, videli se bomo spet!
Midva in Cathereene pa smo se odpravili z busom v Finestero, kjer smo se odločili, da na plaži proslavimo dosežke. Na konec sveta smo si šli ogledati še sončni zahod, ki je seveda nekaj posebnega... Naslednji dan pa je Cathereene odšla proti Madridu.. midva pa naprej zdravit mačka...:)
Zvečer, ko sva se sprehajala po mestecu sva srečala gospoda iz amerike, ki je bil v bistvu prvi človek s katerim sva spregovorila na celem potovanju-od takrat ga do tega trenutka nisva videla! Seveda smo se bili zelo veseli, izmenjali smo si izkušnje in doživetja in seveda kontakte:)
Zjutraj pa gas v Santiago, kjer sva se bolj ko ne zmedeno sprehajala sem in tja. Srečala sva še kar nekaj ljudi iz potovanja. In vzela sva si čas za dooooolgo vrsto, ki vodi skozi sveta vrata, skozi katere greš in so ti odpuščeni vsi grehi! Hja.. zdej sva "čista":)
Naslednji dan pa bus na letališče in v Frankfurt, kjer sva čakala 18 (!) ur do naslednjega leta v Celovec, kjer naju je pobral Andrejev brat.
Marsikdo reče: "Sta utrujena?"
Ja, sva.. pa ne od hoje po Caminu, ampak od potovanja nazaj in pristanka na realna tla:) Pred ciljem....Torej.. ostalo nama je LE se slabih 40 kilometrov.. Javljanje je bolj poredko, saj ni vec za dobiti albergov, kjer je tudi internet... Po Ponferadi sva se kak dan potovala v slovenski druzbi.. Naslednjo noc sva prezevela v vasici La Faba-ena ulica, ena trgovinica, en bar... in hmm.. 10 his.. Spala sva v cerkvenem albergu, ki se je drzal cerkve svetega Andreja (kaksna naklucja?).. Druzba je bila fenomenalna.. Iz francije, nemcije, irske, ceske in opa, srecala sva spet "najino" korejko-kaksno veselje:) Naslednji dan pa sva po prihodu na cilj dozivela pravi sok-v albergih, katerih je bilo 5, niti enega prostora vec! Menda se je kasneje odprla neka telovadnica.. poleg tega je nekje po 4km obstajal se en alberg, katerega ni na mapi... Naju pa je kar nekaj vleklo naprej do Samosa, ki je osamljen prostor z ogrooomnim samostanom, ki je najstarejsi dalec naokoli.. Postelj v albergu zal ni bilo vec, naju je pa vratar povabil na "anglesko" maso, katero naj bi vodil duhovnik iz Amerike-kaksno veselje... Kooncno sva spet srecala oceta Conrada in Chrisa.. Maso smo imeli v kapelici iz 9. stoletja.. obcutek je bil tako bozanski.. Mislim, da je bila to ena od mas, ki jih ne pozabis nikoli.. oce Conrad pa, kot se za njega spodobi, ni razocaral z lepim govorom! Ko smo se usedli v bar je pa kar naenkrat izza vogala prijokala korejka, na katero sva v bistvu cel dan mislila, saj sva jo zelela vzeti s sabo. Ja, Camino druzinica je popolna:) Tako smo se odlocili, da gremo skupaj do konca. Pridruzila se nam je se prisrcna Kanadcanka in dnevi minevajo v cudovitem, druzinskem, romarskem vzdusju... Albergov ni vec, spimo v telovadnicah, kar le se podkrepi romarski duh:) Spancev je pa.. hmm.. kot d...a :) Lepe pozdravcke do naslednjic-ne pa drzat za besedo, saj mogoce prej prideva domov:) U&AAstorga-Cruz de Ferro-PonferradaSreca z internetom-blogi bolj pogosti!;)Astorga je bila cudovita.. Iz vseh kotov in pogledov.. Katedrala se je uvrstila na TOP listo katedral in cerkev, kar sva jih videla (in ni jih malo!).. Koliko dela je vlozenega v tako stavbo in koliko cudovitih detajlov se da najti.. Ob katedrali muzej, v stavbi Gaudija, ki je druga njegovih, kar sva jih uspela najti na poti.. Cudovito! Kupila sva si tudi neka Astorga pecivca, ki so tradicija mesteca in ugotovitev je slednja: Spanci niso ravno gurmani v presezkih.. Kar je ocitno tudi v restavracijah.. Ni slabo, ampak presezkov ni. Urska pogresa govejo juhco;) Po Astorgi sva se povzpela na visino 1500 m, kjer sva prenocila v vasici, kjer je bilo vsega skupaj 5 his (celih) in nekaj podrtij.. Velika planina ala Espania.. Razgled bozanski, krave, ki so tekale naokoli in svez, mrzel zrak.. Zgodaj zjutraj sva prisla do Cruz del Ferro, ki je ena "vecjih" tock tega potovanja.. Kriz, kjer "odlozis svoja bremena" (in se od koga). Moram rect, da sva imela nekaj kamenckov sabo, sama sem jih nekaj naslovila na vec oseb, ki ste mi drage, hkrati;) Pri krizu sva docakala soncni vzhod. Moment je bil magicen, seveda. Pot se je nadaljevala po "irski" pokrajini, kar je spet nekaj cisto novega. Spust za 1000m nadmorske, ki je bil sicer naporen, po drugi strani pa cudovit-toliko narave, kot se je navzameva tukaj, ne vem ce sva se je kdaj. Na poti sva srecala dva slovenca, parcek in sedaj ze dva dni potujemo skupaj. Ja, pase se pogovarjat v slovenscini in ne v polomljeno-spansko-anglescini :) On je dober prijatelj mojega bratranca, kar spet potrdi dejstvo, da je Slovenija zelo mala. Sedaj sva v Ponferadi, ki je tudi vecje mesto z mogocnim gradom.. Pocasi se odpravljava na raziskovanje, pocasi... smo v Spaniji in pooocasi bo konec sieste;) Sporocava, da je pred nama LE se 200km, kar nama niti ni v veselje, saj sva se kar navadila na romarski stil zivljenja.. Dnevi pa minevajo tako hitro in 1, 2, 3 bova doma... do takrat, bodite v cvetju U&A Astorga bonito, mui bonitoTako...
Po pocitku v vasici El Burgo Ranero-vas, ki je dobila ime po kvakanju zab-sva koncno napredovala...
V Burgo Raneru sta tako lepo skrbeli za naju dve gospe. Ena iz Spanije in druga iz Italije.. Ceprav sva na poti, kjer naj bi bila hospitalnost v presezkih, je neverjetno, da ljudje kar radi komplicirajo. In imela sva blazno sreco, da sva naletela na Ugolino in Luiso, ki sta bila prava angelcka poslana iz neba... Za ustrezljivost sem se sama vsaj malo poskusila oddolziti z delom v albergu-ce pogledam iz pozitivne strani, je bila to stvar, ki sem si jo zelela... biti hospitalero;)
Andrej je super.. zdrav in zivahen, kot prej, ali mogoce se malo bolj, ker mora nadoknaditi teh par dni pocitka:)
In kar neverjetno je, kako clovek zacne pogresati zgodnje ustajanje, uprego nahrbtnika in doooolgo hojo.. Ob jutrih, ko so se ljudje odpravljali na pot, sva jim prav zavidala... Jutra se zacnejo s temi smesnimi zvoki vreck, zadrg... vsi se tako trudijo, da bi bili tiho, pa kljub vsemu povzrocajo galamo... Ki pa je po taki pavzi blagodejna:) Vceraj sva prenocila v albergu z bazenckom in polno krame na vrtu-hipi stajl;) Zelo prijetno vzdusje, sobe nametane povsod, na terasi ogromno zimnic za spanje.. In cel alberg je bil v notranjosti popisan.. Imela sva svoje gnezdece-svojo sobo, ki pa je bila bolj prizidek terasi in je smrdela po krompirju... Kar nama vseeno ni vzelo navdusenja nad "svojo" sobo, smrad sva pa omilila z sopkom sivke...
In koncno jutro.. seveda je bilo tezko vstati, saj se clovek kaj hitro razvadi in bi kar malo zadrnjohal... AMPAK, caka naju 30km... in po starem... pakiranje, cevlji, zajtrk, GAS... soncni vzhod, ki je vsak dan posebej, cudovit..
Pot je minila hitro in prijetno.. srecala sva korejsko navezo-kako blagodejno je videti obraze, katere poznava od samega zacetka.. Kris in duhovnik Conrad, s katerima smo se izgubili sta v naslednji vasi-kako dobro je imeti Facebook:)
In sedaj sva v cudoviti Astorgi, ki kar poka po sivih od vse arhitekturne lepote, zgodovinske vsebine in prijetne energije, ki jo obdaja... Caka samo se naju, da jo sedaj male razisceva... zato se za ta trenutek poslavljava in vsem skupaj zeliva cudovit konec dneva;)
A&U
ps. Slikce so "mission imposible", po vsej verjetnosti sledijo, ko se vrneva.. Palencia, Leon...Koncno sva se znasla v provinci Leon...Po prehodu cez Meseto se je ozracje spet segrelo.. Ustavila sva se v mali vasicki, kjer sva se pocutila, kot da bi se na Camini izgubila.. Kar naenkrat ni bilo vec nobenega poznanega obraza, kar je zelo cudno.. V dveh tednih clovek naveze kar nekaj stikov.. Vendar je bilo ze naslednji dan bolje, spet znani obrazi-torej sva se "na pravi poti" :) Na poti srecas vse sorte presenecenj.. Neverjetno je, da obstajajo ljudje, bivsi popotniki, ki pripravijo okrepcilo za romarje.. In tako cakajo ob poti, da ti podarijo piskot, bonbon, sadje.. kar tako.. Se vecje presenecenje je sledilo v naslednji vasicki-akusticen koncert spanske in maroske klasicne glasbe-posebej za romarje... Potem pa je sledila ena slabsih odlocitev poti-spanje zunaj.. Ves cas sva se pripravljala na ta podvig in ko sva srecala francoski par, ki to prakticira redno, sva se odlocila tudi midva.. Noc je bila peklensko mrzla, veter se ni in ni ustavil! Posledice cutiva se danes-zaradi slabega pocutja pocivava ze drugi dan-ampak brez skrbi, sva v dobrih rokah, imava zdravila in tudi visje sile:) Po neprespani noci pa koncno "tisti pravi alberg".. Cena:donacija, skupna vecerja, zajtrk.. zvecer uzivanje ob soncnem vzhodu.. In opa, ob vstopu navodila v slovenscini!:) Na kupu smo se nasli spet s starejsimi gospodi, ki so prehodili ze 1000 ali 2000 kilometrov in so pravi svetovljani.. Njihova energija prav blagodejno vpliva na najini dusici-ob takih ljudeh dobi clovek ogromno poleta! Zal pa se je zjutraj situacija obrnila, ko sva ugotovila, da je Andreju narasla temperatura.. obisk zdravnika, taksi do naslednjega mesta z lekarno in sprejem v precudovit alberg, kjer sta dve gospe takooo prijazni do naju, da je kar neverjetno! Jutri bova se tu, v ponedeljek, ko pelje bus, greva pa proti Leonu.. Pocasi in previdno.. Ja, Camino je pot, na kateri se naucis vsega moznega.. in ce kaj, sva se definitivno naucila kako shajati v dobrem in slabem-kar pa tudi veliko velja;) Lepi in vrooooci pozdravcki, U&A ps. Sara-za kakrsenkoli napotek, ko se vrneva, dobrodosla;) La Rioja, Burgos.... preko 300km!Tako, prehodila sva tudi obmocje La Rioje, ki je znana po rdeci zemlji.. po najini izkusnji pa tudi neprijetnim potem...Prvic sva se tako znasla v industrijskih predelih, ki v primerjavi s cudovito naravo in vasickam, ki sva jih bila vajena do sedaj, res niso prijetni. Za povrhu sva se v tem znasla po neprespani noci, ko sva v sobi imela cast poslusati cel koncert smrcacev! Ja, kar pogost pojav na poti... Ampak sva ze naslednji dan dobila svojo sobico, kjer sva spala celih 12 ur! Podrla sva tudi prvi rekord v kilometrini-39kilometrov v enem dnevu. Sicer ne po nacrtu ampak bolj po napaki.. En alberg je bil zaprt, drugi pa je bil, kot iz grozljivke.. Dohitela sva ameriske in korejske prijatelje, kar je bilo prav prijetno presenecenje. Skupaj smo potovali nekaj dni. Ogledala sva si tudi Burgos, ki je glavno mesto province Burgos, ki je ena od treh v obmocju Leon y Catillo. Cudovito! Ze naslednji dan pa sva vstopila na Meseto, pred katero imajo romarji veliko spostovanje. Gre za obmocje brez senck, kar zna v vrocini biti neprijetno-se dobro, da se je ozracje malo ohladilo te dni;) In tako sva vcerajsnjo noc prezivela v oazici sredi Mesete, v druzbi dobrih ljudi-ca. 10, v okolju, ki je znano po zdravilnem izviru. Knjiga pravi, da poleg vode tudi prostor ozdravi marsikaj in morava se strinjati s tem, saj je bila to ena najcudovitejsih noci! Toliko zaenkrat, malo naj vas pa se firbec matra:) konec Nevarre...Prepreckala sva vse kraje, ki spadajo pod okrilje Nevarre.. danes obelezujeva 135 kilometrov..Poti so vsak dan drugacne, vsak dan naju za ovinkom caka novo presenecenje! Jutra so cudovita, saj je se precej hladno, jutranje sonce, ki te obsije, je se prijetno toplo in bolecine v nogah se ni... Dva sni sva hodila po gozdnatih poteh.. Enkrat sva se ze ustela in poslusala ostale romarje, ki so se vracali po poti nazaj, saj kraja, ki naj bi bil 2 km proc, ni bilo nikjer... Smo se vrnili, vendar smo se na naso zalost morali obrniti in "nadaljevati" pot.. kar pomeni plus nekaj kilometrckov.. Spozala sva ze ogromno ljudi, ki so, kot so govorili vsi, ki so pot prehodili, super! To je velik in prelep del te poti.. Razvije se neko sozitje.. skupaj pojemo, gremo na vecerjo.. Ce si v stiski, ti takoj nekdo priskoci na pomoc.. Skratka, energija, ki je v vsakodnevnem zivljenju precej manjka.. Ogledala sva si Pamplono (na hitro) in vec manjsih mestec in vasi (Puente le Reina, Estella, Los Arcos..) ki so magicni... Cerkve so cudovite, mesteca pa tudi sevajo vsako svojo energijo! Vceraj sva prenocila v Villimayor de Monjardin, kjer je cerkev st. Andree.. danes sva v albergu v ulici z istim imenom ;)) Aha... sla sva ze mimo Fuente del VIno, kar je fotana z vinom, kjer si lahko poleg vode privoscis tudi zelooo dobro vince.. Moram rect, da je bila vcerajsnja pot zaradi tega precej vesela ;) Na hitro toliko... Upava, da ste v Sloveniji vsi v redu in vam posiljava prijetne in vroce pozdravcke iz Torresa del Ria:) U&A Pirineji so mimooo! :)Zivijo Slovenija...
Cakanja na letaliscih je bilo veeeeeliko... drugi let sva cakala ca. 18 ur.. In nakar sva prisla do vrat, nama je gospa odvrnila, da je karta bookirana za let cez en teden! Kriiiza..eee.... No na koncu sva casovno in financno prisla zelo fajn cez... poleg vsega sva pa videla tudi Pariiiiz (Urska: jeeeeei :)) Pot sva nadaljevala z nocnim vlakom. Zjutraj sva koncno prispela v Saint Jean Pied de Port.. krepko utrujena! Vzela sva si en dan pocitka, danes pa sva vesela in polna zanosa zacela pot.
evo naju na drugem koncu Pirinejev.. Z malo muke in veliko veselja sva prelezla teh 27 kilometrov:)
Noge malo bolijo, vreme sva imela super (zmerno oblacno; ne prevec vrocine), svicanja ogromno, smradu pa skoraj nic ;)
Za prvic bo to to za ta denar (1€-20 minut neta :)) Mejte se fajn...
U&A
ps. Slikce sledijo ob priliki :) |
Na kratko o meni UrskaInAndrejCamino.eDnevnik.si
Na prvo stran mojega eDnevnika Osebna stran Arhiv sporočil Sporočila, ki so jih napisali moji prijatelji Moj foto album KategorijeNajnovejša sporočilaIn doma sva...Pred ciljem.... Astorga-Cruz de Ferro-Ponferrada Astorga bonito, mui bonito Palencia, Leon... Moji prijateljiZanimive strani
Število zadetkov: 22935 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Pogoji uporabe - e-pošta: info@eDnevnik.si Vse pravice pridržane. © 2005-08 eDnevnik |