Na prvo stran eDnevnika
Kaj se dogaja v Vizorju | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Inovativnost - za pomembne stvari zmanjka časa in denarjaKo stvari pritiskajo na nas, takrat se ukvarjamo s tistim, kar najbolj pritiska. Rešujemo krize. Zdi se kot, da ni časa za inovativnost. Če smo iskreni, res ne moremo razvijati novega izdelka, če se moramo soočati z nelikvidnostjo. Lahko pa smo inovativni pri soočanju z nelikvidnostjo. Tudi, ko je pritisk največji, si lahko vzamemo nekaj časa premislek: individualno ali v skupini.Nobeno podjetje pa si ne bi smelo privoščiti, da redno nekaj odstotkov časa ne bi namenjalo inoviranju. Če je to 5 %, lahko rezultati teh 5 % čez nekaj mesecev ali let začnejo prinašati 20 al 30 % prihodkov. Inovativnost zahteva disciplino. Tako kot odločitev za vsakodnevni tek. Ko dva deževna dneva tek spustimo, smo zopet na začetku pri starih in neučinkovitih vzorcih.  Kaj pravi o omejitvah človek, ki je s splavom prišel preko Pacifika?"Meje. Nikoli jih nisem videl od blizu. Menda pa obstajajo ... v glavah nekaterih ljudi" To je izrekel legendarni norveški raziskovalec Thor Heyerdal, ki je s splavom Kon Tiki premagal Pacifik in z barko iz papirusa Atlantik. Prava oseba, da lahko izreče nekaj takega. In se popolnoma strinjam, a hkrati vem, da je tudi v moji glavi veliko meja. Sem pa v zadnjih dneh na konkretnem primeru ugotovil, kaj vse se da. Iskal sem stik z brazilskim poslovnežem in piscem svetovnih managerskih uspešnic Ricardom Semlerjem. Njegov kontakt ni nikjer javno dostopen. Začel sem iskati preko moje mreže znancev. V prvem trenutku je kazalo, da ne bo nič. Prvi namig je ni dal pravega rezultata. Potem sta se odprli dve možnosti za posredovanje e-pošte preko 3. oseb, ki ne smeta posredovati njegovega kontakta naprej. Po teh dveh kanalih sporočilo že potuje. Dobil pa sem tudi namig, da se obrnem na slovenske diplomate v Braziliji. V tistem trenutku, ko sme prijatelju Gregorju, ki je na idejo za povabilo prišel, poslal e-pošto o dveh posrednih kontaktih, sem dobil e-sporočilo od slovenskega veleposlanika v Braziliji: telefonska številka osebne tajnica in njegov e-naslov. Najprej me je navdušila sinhronost oz. sočasnost dogodkov. In seveda uspešne pridobitev kontakta. Po drugi strani pa se sprašujem, ali lahko prinesemo v slovenski prostor koncepte upravljanja podjetij na podobne način, kot to Ricardo Semler počne v svojem Semcu. Na trenutke se mi zdi nemogoče. Ko s kolegom Alešem pripravljava konferenco Podjetje 2.0, ki ponuja precej drugačne načine delovanja podjetij, je opaziti veliko zadržanost in skepso podjetnikov in managerjev. Meje so seveda v glavah. Pomembne so tiste v moji.  Podjetje 2.0 - nova orodja, nova kultura, novo sodelovanjeDanes smo v obdobju spleta 2.0, ki prinaša vedno več interaktivnosti in dvosmerne komunikacije. Splet 2.0 soustvarjajo uporabniki. Analogono vedno več uporabljamo pojem Podjetje 2.0.Podjetje 2.0 označuje poslovne prakse in socialna internetna orodja (wiki, spletne skupnosti, blog, mikroblog, ...), ki omogoča povečanje učinkovitost delovnih procesov in zajemanje kolektivne inteligence zaposlenih, partnerjev in strank. Vodjem zagotavlja dostop do pravih informacij v pravem času. Podjetje s pravilnim vzpostavljanjem uporabe teh orodij omogoči konkurenčno prednost v obliki povečane inovativnosti, produktivnosti in prožnosti. Podjetje 2.0 omogoča učinkovite poti sodelovanja, ki temeljijo na mreži povezanih internetnih aplikacij, storitev in naprav.Za učinkovito in uspešno vodenje projektov, za zajemanje in prenos znanja v podjetju ter uspešno vključevanje zaposlenih, uporabnikov in zunanjih strokovnjakov v razvoj podjetja potrebujemo učinkovita in predvsem dovolj preprosta orodja.Wiki, spletne skupnosti, Twitter, sodelovalni miselni vzorci, Google dokumenti, RSS in še kaj lahko v primerni integraciji izjemno prispevajo k bolj učinkovitemu delu in razvoju podjetja.Take rešitve so odlična priložnost za velika in tudi mala podjetja. Na konferenci bomo iskali možnosti učinkovite implementacije rešitev Podjetja 2.0 v podjetja in tudi druge organizacije. Podjetje 1.0 je hierarhično, birokratsko, neprožno, centralizirano, timi so v eni stavbi, informacijski sistemi so strukturirani in diktirani, dolg cikel dostopa na trg. Podjetje 2.0 je plosko, prožno, z uporabniško naravnano tehnologijo, odprte meje, globalni timi, preprostost, hiter cikel dostopa na trg. Na to temo pripravljamo konferenco, ki bo teoretično in praktično iskala možnosti na tem področju.  Poslušalci doma, jaz doma - spletinar (webinar)Danes sem izvedel prvi spletni seminar. To enostavno pomeni, da naložim predstavitev, sedim pred računalnikom z aktivnim mikrofonom ter kamero in govorim ter premikam prosojnice predstavitve. Udeleženci pa na svojih domovih to spremljajo. Ekonomično glede časa in potnih stroškov. In tudi sicer imam dober občutek, odzivi nekaj udeležencev so bili prav tako pozitivni. Samo predstavitev si lahko tudi ogledate. Vodstveni inkubator - a se voditelj rodi ali narediVečna dilema med naravo in kulturo, med dednostjo in učenjem se pokaže tudi pri razvoju voditeljskih veščin. Večkrat slišimo, da je nekdo rojen voditelj. Nekaj bo že resnice v tem. Res pa je, da nikoli ne moremo prav dobro vedeti, koliko je ta oseba pridobila voditeljskega potenciala v najzgodnejšem otroštvu. Spoznanja razvojne psihologije pravijo, da je ta delež precej velik.Skupina mladih voditeljev, pa želi ponuditi priložnost razvoja voditeljskih veščin in znanj malo kasneje - za mlade do 30. leta. Oblikovali so Vodstveni inkubator - daljše usposabljanje, ki je kombinacija živega in e-učenja. Vodstveni inkubator predstavlja okolje izkustvenega učenja, izmenjave znanja in podajanja voditeljskih znanja. Začnejo 13. februarja. In zadeva je zastonj. Odlična priložnost za mlade.  Nihče ni prinesel na svet toliko voditeljskih veščin, da jih ne bi mogel še kaj pridobiti. Priložnosti za to je veliko. Usposabljanja, ki ob tem tudi gradijo skupnost udeležencev so gotovo ena izmed boljših možnosti. Odštekano silvestrovanje - karierna delavnicaKaj pravzaprav moramo početi na Silvestrovo? Silvestrovati vendar. Silvestrovanje pa seveda ni le stereotipna zabava. Vse več možnosti se se ponuja: kino, gledališke predstave, opera, pohodi in še kaj.Zakaj se ne bi na Silvestrovo izobraževali ali še bolje načrtovali najpomembnejšo stvar v vaši karieri - KARIERO SAMO. Konec leta je že sam po sebi primeren za refelksije in evalvacije ter pogled naprej. In čisto zares: slivestrovanje Kariera 2009 BO! Karierna delavnica za vse tiste, ki že korakajo po poklicni poti in niso v celoti s tem zadovoljni bo na prehodu iz 08 v 09 - dobimo se 31. decembra. Karierno vrednotenje minulega leta, inovativni pogled na karierne izzive, iskanje preseka med strastmi, potrebami in sposobnostmi posameznika, delo v skupini podobno predanih ljudi in seveda radikalno drugačno silvestrovanje. Vas zanima še več? A boste na kakšnem tako ali še bolj nenavadnem silvestrovanju? Kako do pozitivne samopodobe?Kadarkoli se nam ustavi in stvari ne gredo naprej ali kadarkoli se slabo počutimo ob sprejemnju in iskanju novega, je skoraj vedno v ozadju negativna samopodoba. Nekaj kar smo pridelali skozi našo celotno osebno zgodovino, največ pa v najzgodnejšem obdobju. Težko je popravljati, a do določene mere se da.Predavatelji.net (partnersvo Vizor in Edusatis) pripravlajmo v sodelovanju s Cankarjevim domom sklop predavanj Silva Šinkovca. Prvo predavanje z naslovom "Ko so problemi veliki in neobvladljivi" bo 7. januarja 2009 ob 18.00 v dvorani M1. Vstopnice: pri blagajni Cankarjevega doma. Nekaj besed Silva Šinkovca o samospoštovanjuSamospoštovanje je občutek, ki ga imamo o sebi."Čutim, da sem vreden ljubezni, pozornosti in naklonjenosti drugih, zame se zanimajo, če me ni, me pogrešajo, nekdo me ima rad."K temu občutku dodajmo še: »Nalogam, ki mi jih življenje prinaša, sem kos. Nove naloge se ne ustrašim, ker zaupam svojim izkušnjam, svojemu znanju in ker vem, da se lahko naučim, če česa še ne znam in potrebujem.«Kdor se spoštuje in ceni, se doživlja pozitivno, je "svetel človek".Kako zgraditi samospoštovanje, kako se "opremiti", da bom kos nalogam, ki mi jih življenje prinaša? Ostala predavanja
Davčna uprava (DURS) v Guinnessovo knjigo rekordovNeke dokumente moram oddajati v e-obliki preko DURS-ove storitve e-davki. Da bi to sploh lahko začel, je potrebne prva prijava. Tukaj pa se je ustavilo. Brez težav sem pridobil in tudi aktiviral ter naložil digitalni certifikat. Prva prijava v e-davke pa enostavno ni našla (prepoznala) tega certifikata. Naj še povem da imam applov MacBook z Mac OS operacijskim sistemom. Izkazalo se je, da je to bistven podatek. Ki sem ga v vsej moji komunikaciji s tehnično pomočjo jasno izpostavil. Od moje prve komunikacije, do dokončnega odgovra je minilo 14 dni. In to je seveda ta dosežek za knjigo rekordov. Najbolj žalosto pa je, kakšen je bil odgovor, ki je "rešil" problem. Z mojim ponudnikom strežniškega prostora preko Atlantika uspevam samo preko e-pošte rešiti bistveno bolj kompleksne zadeve najkasneje v enem dnevu, pogosto pa že v nekaj urah. No oni pač živijo od tega.Pa poglejmo mojo kronologijo reševanja:
Moram povedati, da so bili vsi, s katerimi sem komuniciral izjemno prijazni in kazali so vso pripravljenost za pomoč. Prijaznost je seveda pohvalna. A v trm primeru ni bilo od nje velike koristi. Manjkala je namreč kompetentnost. Kriza je priložnost - Svetovni podjetniški tedenPodjetnik je tisti, ki ima dobro idejo in prevzame tveganje za njeno uresničitev. V tem času, ko pravijo, da bo težko, je lahko podjetništvo možna pot. Svetovni podjetniški teden (Global Entrepreneurship week) promovira podjetništvo med mladimi do 30 let. V Kariernem centru osrednje slovenske regije smo prevzeli koordincijo tega tedna v Sloveniji in pripravili ponudbo 13 odličnih predavanj oz. delavnic. Delavnice so brezplačne - potrebna je le prijava.
Vsi štirje partnerji (Glotta Nova, Izida, Pitea in Vizor) v Kariernem centru smo veseli, da smo s Svetovnim podjetniškim tednom tudi mi napravili prvi konkretni korak. Kako izbrati pravi poklic?Danes sem po daljšem času zopet imel delavnico za dijake o izbiri poklica. Šestedest dijakov, tri ure, na Pohorju.Včeraj sem malo prenovil vsebino delavnice, ki jo izvajam že približno 6 let. Poudarek je na odkrivanju lastnih interesov, prepoznavanju sposobnosti ter iskanju preseka tega dvojega. Ravno v preseku pa ležijo tiste možnosti, ki so najboljše. Ključna stvar, ki jo vedno ponavljam dijakom, so izkušnje. Samo skozi konkretne izkušnej lahko ugotovimo ali nam je nekaj vešč ali ne in ali smo v neki stvari dobri ali ne. Najboljši način poklicne orientacije je teorej pridobivanje kar največjega števila izkušenj skozi prostovoljno delo, počitniško delo ter različne prostočasne dejavnosti in temeljita refleksija teh izkušenj. Dijaki tega niso sami sposobni oz. vsaj ne ne počnejo tega. S težavo vztrajajo pri individulanem premisleku in beleženju ugotovitev. Nujno potrebujejo trajne vzpodbude za dejavnosti, ki jim kažejo njihovo poklicno pot. Na žalost pa v šolah za to ne poskrbijo v dovolj veliki meri. Večina dijakov 4. letnikov ne ve, kaj bi rada počela. Večina tistih, ki vedo, pa se je odločala med zelo omejeno izbiro. Žalostno, a resnično je, da dijaki po grobi oceni poznajo največ 50 % možnih študijskih smeri v Sloveniji, lahko pa da je ta procent tudi bistveno manjši. Kaj torej narediti? Šolam bi predlagal, da začnejo z aktivnostmi karierne orientacije vsaj v 3. letniku in namenijo temu vsaj 3 srečanaj letno in to vsaj 3 ure. Na teh srečanjih je treba dijake potiskati, dregati in vleči, da se zmigajo h konkretnim dejavnostim in h konkretnemu premisleku. Jasno jih je treba usmeriti v pregled invormacij o študijskih smereh in poklicih, ki so na voljo. Videti morajo tudi možnosti oblikovanja in ustvarjanja lastnega poklica in še kaj. Rezultati so lahko izredni. In z veseljem pomagam kakšni šoli, ki bi se pogumno lotila takšnega izziva. Kot sem že pisal, bo regijski karierni center, ki ga sooblikujemo štirje partnerji pomagal premikati stvari na tem področju. Sam se ukvarjam z razvojem Kariernega portfolija, ki bo služij beleženju in vrednotenju najrazličnejših izkušenj. Vredno se mi zdi vlagati v to področje Izvirnost otrok in podjetje prihodnostiIzvirnost otrok me vedno znova navdušuje. Razmišljam o tem, da bi naredil neke vrste raziskavo, kako otroci razmišljajo o prihodnosti. Se mi zdi, da bi lahko bilo to uporabno tudi za podjetja. No za začetek sem se odločil, da bom beležil domislice svojih otrok. Davis s svojimi željami uspešno oblikuje prihodnost. Brez dvoma so te domislice najbolj zanimive meni in moji ženi, morda pa katera nasmeji tudi vas.O prihodnosti oz. podjetju prihodnosti pa razmišljajo tudi v IBM. Na podlagi raziskave med direktorji podjetij po vsem svetu, so izdali knjižico The Enterprise of the Future. Kratek povzetek bistvenih značilnosti takšnega podjetja najdete na inovativnost.com. Priejtno me je presentilo, da sem knjižico naročil in jo v nekaj dneh dobil iz ZDA in to zastonj. Ali Steve Jobs ve, kako dolgo je treba čakati na disk za Appla ?Upam, da ne ve! 14 dni! Povejte mu prosim, če ga poznate. Na Applovem MacBooku je crknil trdi disk. Računalnik je še v garanciji. Poslal sem ga na pooblaščeni servis in danes so me poklicali ter mi povedali, da bodo danes naročili trdi disk in bo treba čakati 14 dni. Ne morem razumeti. Ne vem ali je to res Applova praksa, ali to velja samo za Slovenijo. Ob izjemno razviti logistiki, je to katastrofa. Bral sem, da v ZDA naročnik Dellovega računalnika dobi računalnik v 4 dneh, če gre vse normalno. To samo po sebi ni nič presenetljivega. Presentljivo pa postane, če vemo, da se ob naročilu sproži veriga, ki pritegne dele iz Singapurja, Južne Koreje, Kitajske, Malezije. Hej !!! Zakaj 14 dni? Naj mi kdo pove! In mimogrede: nikogar niti ne zanima, da bom 14 dni brez računalnika. O prej omenjenm Dellovem primeru govori Thomas Friedman v odlični knjigi Izravnavanje sveta. Ob tem mojem primeru pa pomislim, da je Slovenija v tem ravnem svetu neka podzemna jama. Saj nisem jezen, kljub temu, da tudi kopije precej podatkov nisem imel narejene. Me pa resnično zanima, kaj se v teh 14 dneh zgodi. Morda pa Steve Jobs ve in ga to sploh ne moti:
Odpiramo "Inovativne poglede"Inovativnost je tako ali tako temelj vsakega podjetniškega delovanja ali bi vsaj morala biti. In je najboljši odgovor na recesijo, okoljske zahteve in še kaj. V Vizorju se v zadnjem času precej usmerjamo v področje inovativnosti. Saj se najdemo tukaj s svojimi ključnimi kompetencami.Pripravili smo posebno spletno predstavitev "Inovativni pogledi", kjer bo na voljo vse, kar na tem področju ponujamo, obenem pa bo stran delovala tudi kot blog s uporabnimi prispevki s področja inovativnosti. Vesel sem logotipa, ki ga je oblikoval sosed Marko in je precej zgovoren. Najprej so kratice za Inovativne Poglede. Potem je oko in nato človek, ki meče bumerang in hoče zadeti cilj in če zgreši se bumerang vrne in nato je še konkavno zrcalo, ki fokusira misli, govor in pogled. Nenazadnje pa lok, ki nakaže polni krog oz. 360 stopinjski pogled na inovativnost. Inovativni pogledi so namreč pogledi naprej, nazaj, navzgor in navzdol. S stranjo sem se ukvarjal kar sam. Wordpres omogoča neverjetne stvari in še urejanje je potem enostavno. Izdelek pa tudi izgleda čisto solidno. Kdo potrebuje karierni center?Danes smo štirje partnerji tudi v živo potrdili, da bomo skupaj ustvarjali Karierni center osrednje slovenske regije. Kljub temu, da naš projekt ni dobil financiranja s strani Ministrstva za šostvo in šport, gremo Glotta Nova, Pitea, Izida in Vizor skupaj naprej.Naši načrti so velike, potrebe na tem področju v Sloveniji pa tudi. Partnerji, ki smo se našli, smo s srcem za razvoj tega področje in z našimi izkušnjami, referencami ter predanostjo sem prepričan, da bomo premikali voz za celo Slovenijo.  V Vizorju smo že začeli z razvojem Kariernega e-portfelja. To bo neke vrste digitalna mapa, kamor bo posameznik beležil dogodke usposabljanj, delovne izkušnje, projekte in vse to tudi samovrednotil. Na ta način bo poskrbel za pregledno shrambo in boljše samozavedanje pridobljenih znanj, veščin ter kompetenc. Tacitno (skrito) znanje bo tako postalo eksplicitno (prepoznano), bolj jasni pa mu bodo tudi koraki na njegovi karierni poti. Obenem pa bo zgradil predstavitev, s katero se bo lahko predstavil potencialnim delodajalcem. Skupaj z Glotot Novo bomo v Vizorju tudi delali na področju vrednotenja. Vrednotenje znanje - predvsem tistega pridobljenga z neformalnim izobraževanjem in priložnostnim učenjem - se precej tesno povezuje s kariernim portfeljem in postaja danes vse bolj pomembno področje. Ostali partnerji bodo razvijali karierne klube, jedro za podjetništvo in inovativnost, usposabljanje za kariernega kouča in še kaj. Skupaj bomo oblikovali spletni portal, ki bo vstopno mesto za vse možnosti kariernega razvoja. Široka mreža partnerjev pa je velika dodana vrednost tega kariernega centra. Zakopal sem 10.000 EURMorda boste rekli: Kaj za en kmet pa je to? In vaše vprašanje bo neumno samo na prvi pogled. Na drugi in vsak naslednji pogled je to najbolj bistveno vprašanje, ki ste ga lahko postavili. To je res razmišljanje kmeta. Vsak kmet pomladi zakoplje na kilograme ali celo na tone zrnja, kromirja in še česa v zemljo. Pred približno 6 leti sem zakopal kar nekaj denarja skupaj s kolegom Alešem, da sva postavila spletno stran Odprti prostor. Predstavlja moderacijsko metodo, ki naju je izjemno navduševala. Kar nekaj časa je bilo potrebno, da sva pokrila to investicijo. A na podlagi tega sva imela že kar nekaj let nazaj kratko delavnico na Glotti Novi in pred kratkim smo začeli intenzivno sodelovati na nekaj projektih, ki jih sofinacira EU. Seme po približno 6 letih rodi sadove. Pred približno 2 letoma sva z Alešem zaćela s portalom Predavatelji.net. Stvari so šle počasi naprej. Tik pred dopusti pa se je odprlo sodelovanje s Cankarjevim domom pri soorganizaciji predavanj. Vse kaže, da bo to seme malo bolj hitro obrodilo sadove. Takšnih primerov bi našel še nekaj. In vedno znova se mi potrjuje pravilnost te preproste kmečke logike. Zakopavanje semena v zemljo, da bo potem obrodilo sadove. I to zakopano seme celo umre in mora umreti. Če je kmečki ciklus dolg eno leto, je podjetniški pogosto precej daljši. Vsaj meni se je izkazalo, da je potrebno kdaj več let, da zakopano seme (10.000 EUR) obrodi sadove. Še ena preprosta logika se pokaže: če sejemo koruzo, bo zrasla koruza in ne pšenica. In če sejemo slabo seme, bo tudi žetev slaba. Čeprav je tisto, kar zraste bistveno drugačno od semena, pa je tudi povezava oz. vzročno posledična vez dovolj jasna. Vedeti moramo, kaj sejati. Vedeti pa moramo tudi, kaj v podjetniškem smislu pomeni sejanje. Sam sejem predvsem ideje in to tako, da jih delim v svojih blogih (Prihodnost in vodenje, Inovativnost - skupno iskanje in ta, ki ga berete A) in v pogovorih ter tako, da izdelujem prototipe (Inovativni pogledi, Managerske igre, Predavatelji.net, Innovation Leader's Community). Pisanje in govorjenje ne stane veliko, razen časa, ki ga za to porabiš in morda nelagodnosti, ki jo moraš premagati, da daš stvari na plano. Prototipi stanejo več. Nekateri so lahko izjemno dragi. A brez prototipa, ne bo izdelka, storitve ali poslovnega modela, ki bo žetev. Seveda vem, da je to v manjšem podjetju veliko bolj enostavno kot pa v velikem. A tudi v velikem podjetju ne morejo brez sejanja semena, brez sejanja idej in brez izdelave prototipov ter čakanja, da bo seme obrodilo. Ali pa? :-( Ali tudi vi kaj zakopavate denar v zemljo? Kako to počnete? Facebook - kaj lahko prinese mojemu podjetjuŽe nekaj časa razmišljam in eksperimentiram s spletnimi skupnostmi in njihovo uporabo v poslovne namene. Precej potenciala vidim, a mi ni še prav jasno, kako uporabiti spletne skupnosti za boljši razvoj podjetja.Tako delam prototipe in se učim. Na Ningu sem ustvaril dve skupnosti: Nekaj časa in truda vlagam v te skupnosti in nekaj članov se pridruži, soustvarjanja oz. sooblikovanja skupnosti pa skoraj ni. Kot vsepovsod je tudi tukaj največji izziv, kako motivirati ljudi za sodelovanje. Na Facebooku sem že nekaj časa prisoten kot oseba. Stvar je zanimiva. Kar naprej se nekaj dogaja in me privlači, da pogledam, kaj se je spremenilo. Seveda pa želim Facebook uporabiti tudi kot orodje za razvoj svojega podjetja. Klepetati s 'prijatelji' jih 'potrepljati' in jim poslati darilo, je zanimivo. Odlično je tudi srečati kakšnega izgubljenega prijatelja in videti, kaj počne. A želim še kaj več:
V skupini na temo inovativnosti bi rad ustvaril prostor sodelovanja in skupnega iskanja. Nekaj članov je, a prispevanja praktično ni. Seveda tega ne more biti čez noč. Seveda pa dopuščam možnost, da velikega soustvarjanja ne bo nikoli. Preveč je ponudbe in ljudje smo preveč razpeti med obveznosti. Vsak piše nek svoj blog in ne najde ne časa ne razloga, zakaj bi nekaj soustvarjal. Puščam se presenetiti. Učinki seveda ne morejo biti hitri in še manj trenutni. Lahko pa so nepričakovani. Inovativnost je lahko nevarna
09:19, 14. 06. 2008
.. Objavljeno v Inovativnost
.. 0 komentarji
.. Stalna povezava .. Obvesti prijatelja o tem sporočilu
V četrtek sem imel na Štajerski gospodarski zbornici delavnico "Inovativni pogledi - 360 stopinjski pristop iskanja inovativnih možnosti". Kratka dveurna delavnica je bila moj prototip pristopa do inovativnosti v podjetjih. Pogledi v štiri različne smeri dajo širok spekter možnosti in vnesejo sitematičnost v razvijanje inovativnega okolja. Več o tem sem napisal v prejšnjem prispevku. Pomembno mi je bilo, da sem naredila ta prototip in dobil povratno informacijo udeležencev delavnice. Brez tega ne bi imel niti najmanjše realne predstave, kako stvar deluje ali ti štirje pogledi res nagovarjajo in prinašajo pravo širino v dojemanje inovativnosti. Sedaj vem, da je stvar dobra in da bodo Inovativni pogledi 1.0 postali Inovativni pogledi 1.2 in nekoč tudi Inovativni pogledi 2.0. Zakaj pa je inovativnost nevarna. Pred delavnico sem neredil v hodniku in predavalnici inovativno okolje. Ko sem po koncu pospravljal, je postal moj pogled naprej malo nejasen in sem se s precejšnjo hitrostjo zaletel v polici z zelo ostrim robom. Kri se je vlila in nekaj šivov na urgenci je bilo potrebnih za 4 cm dolgo rano na glavi. Sin in hči sta zzanimanjem opazovala mojo novo belo čepico.  Pogosto se mi zdi, da v nekaterih podjetjih tudi res mislijo (ponavadi celo nezavedno), da je inovativnost nevarna. Malo se bojijo novega ali bolje rečeno preveč novega. Bojijo se nameniti čas za iskanje novega. Brez tega, da si vzamemo čas, pa se ne zgodi nič res velikega. Skupnost voditeljev inovacij
20:22, 9. 06. 2008
.. Objavljeno v Inovativnost
.. 2 komentarji
.. Stalna povezava .. Obvesti prijatelja o tem sporočilu
Ukvarjanje z inovativnostjo je v precej slovenskih podjetjih še vedno stvar zbiranja, iskric, uporabnih predlogov in odštekanih idej. To samo po sebi ni nič slabega. Slabo pa je, če ostane le pri tem. S tem osiromašimo inovativnost za najmočnejšo silo - to je sodelovanje, soustvarjanje. Seveda je inovativnost iskric tudi sicer le enosmerni pogled. Trenutna težava nagovori posameznika in se mu zaiskri. To je edini impulz za nekaj novega.Sam želim iskati celostni spekter inovativnosti skozi 360 stopinjski pogled, ki je sestavljen iz naslednjih Inovativnih pogledov:
Zakaj se učimo - TVUNaslednji teden od 19. maja naprej je teden vseživljenjskega učenja (TVU). V Sloveniji koordinira to prireditev Andragoški center Slovenije in potka že od 1996 let. Lani so bili npr. 403 izvajalci, 3.770 prireditev in več kot 70.000 udeležencev. Cilj prireditve je: "Slovenija, učeča se dežela." To se odlično sklada s poslanstvom mojega podjetja in vesel sem, da letos tudi Vizor sodeluje v TVU. Predstavljamo se s tremi dogodki:
 Lokacije in termini Vizorjevih prireditev Vesel sem bil povabila, da predstavim v okviru Inti.si in seveda možnosti, da to naredim v prostorih Glotte Nove. Sodelovanje z njimi in predvsem z direktorico Jelico ter marušu, ki je s strani Glotte zadolžena za Inti, je vir nenehnega navdiha in pravi prostor sodelovanja.
Univerzitetni klinični center Maribor; kajenje v bolniških sobah dovoljenoMoj oče je v bolnici. Že en mesec z tedenskim dopustom doma in še vedno niso ugotovili, kaj je narobe. Oče pravi, da se trudijo ugotoviti, kaj je narobe. Verjamem in v pogovoru s sobnim zdravnikom ne dvomim v to. Dvomim pa v učinkovitost sistema. A to ni stvar, ki jo želim izpostaviti. Izpostaviti želim kulturo. Želim si, da bi pacient v bolnici bi stranka. A je daleč od tega. Je neka čudna kategorija.Oče se je zbudil žejen in prosil za čaj. Sestra ga je vprašala, če ne ve, da je noč. Vem, da je bila res potreba, sicer ne bi klical sestre. Kakšna kultura je to? Oče je imel drisko in je dobival hrano, ki mu sploh ni ustrezala. Pokazalo se je kot praktično nemogoče, da bi dobil kaj drugega. Ko sem to omenil sobnemu zdravniku, mi je rekel, da imajo 1000 pacientov in si ne morejo privoščiti a la carte. To seveda vem. Vem pa tudi, da se marsikaj da, če so vrednote prave in če je poslanstvo pravo in ga zaposleni tudi živijo. In še zadnji biser. Bolnik v sobi, po naključju ali pa tudi ne – upokojeni zdravnik, je ponoči v sobi kadil. 'Pridni in ponižni' bolniki niso nikogar poklicali ali karkoli rekli njemu. So pa sestre večkrat pogledale v sobo in nedvomno opazili kajenje, a niso ničesar naredile. Ko sem to povedal sobnemu zdravniki, mi je rekel, da tega seveda ni vedel in da zaradi kajenje ne more pacienta vreči iz bolnice, da pravzaprav nima nobene moči, da bi karkoli naredil. In če bi pacient začel razbijati inventar. Resnično sem jezen. Ne znam si predstavljati, kako to funkcionira. Vem pa, da nikjer, kjer se borijo za stranke, tega ne bi počeli. In tudi v bolnici, kjer zdravijo v duhu usmiljenja in ljubezni, o čemer sem že pisal, ne bi delali tako. { Prejšnja stran } { Stran 1 od 4 } { Naslednja stran } |
Na kratko o meni vizor.eDnevnik.si
Na prvo stran mojega eDnevnika Osebna stran Arhiv sporočil Sporočila, ki so jih napisali moji prijatelji Moj foto album KategorijeBirokracijaFleksibilnost dela Ideje Inovativnost Ljudje Silvestrovanje Sodelovanje Vizija Najnovejša sporočilaInovativnost - za pomembne stvari zmanjka časa in denarjaKaj pravi o omejitvah človek, ki je s splavom prišel preko Pacifika? Podjetje 2.0 - nova orodja, nova kultura, novo sodelovanje Poslušalci doma, jaz doma - spletinar (webinar) Vodstveni inkubator - a se voditelj rodi ali naredi Moji prijateljiZanimive straniVizorPrihodnost in vodenje Inovativnost 
Število zadetkov: 77366 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Pogoji uporabe - e-pošta: info@eDnevnik.si Vse pravice pridržane. © 2005-10 eDnevnik |