Če sta Cerkev in država ločeni, potem ne razumem, zakaj je praznik Marijinega vnebovzetja državni praznik ... to pomeni, da bodo jutri vsi trgovski centri zaprti in mnogo ljudi ne bo moglo v shopping ... beda :)
Tako nekako se je podala sicer srčkana in nedolžno zveneča dilema ene blogerke, a v sebi nosi kulturne implikacije nacionalnega pomena. Zato bo na tem mestu njena dilema razčiščena.
Današnji dan, 15. Veliki Srpan, je zaradi svoje uradne zaznamovanosti velikokrat kamen spotike, predvsem zaradi nepoznavanja njegovega dejanskega pomena. K temu največ prispeva lažna slika, ki jo nekateri namerno podajajo v javnost, nerazgledani pa temu brez kritičnega vpogleda sledijo. Marsikomu zaradi vidika, da naj bi bil to uradni ''praznik Marijinega vnebovzetja'', povzroča nelagoden občutek, saj naj bi bila s tem kršena ustavna ločitev med našo in tisto sredi Rima po milosti Mussolinijevi leta 1929 ustanovljeno državo. A vendar je tak pogled napačen.
15. Veliki Srpan dejansko sploh ni državni praznik, ampak zgolj dela prost dan. To nam nazorno pove Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji, ki jasno loči med v 1. členu opredeljenimi prazniki in v 2. členu opredeljenimi (dodatnimi) dela prostimi dnevi. Tako lahko ugotovimo, da ''Marijino vnebovzetje'' ni državno sankcioniran praznik in da posledičnio Slovenija (še) ni vatikanski pašaluk, kar bi se izražalo (tudi) z ustreznimi državnimi prazniki.
Torej lahko razumemo, da dejansko gre za neke vrste bianko praznik, zakonsko opredeljen dela prost dan, ki pa uradno ne zaznamuje opredeljeno zgodovinsko, ideološko ali celo versko signifikanco. Kakor bomo pa ugotovili, dejansko ta dan ni čisto brez pomena.
Kot lahko izvemo iz ljudskega izročila: ''Tega dne, tako so mi pravili Stari, so se dekleta in fantje pražnje oblekli, si vzeli čas in posedli pred hišami, pričakajoč procesijo. Dekleta in fantje, tudi gospodarji, okrašeni s klasjem in venci so se zahvalno sprehodili skozi vas, v čast bogovom rodovitnosti.''
Da torej gre za veliko starejši (in posledično bolj domač) praznik, kot bi si lahko mislili, lahko ugotovimo, če proučimo Kolo Leta. V njem na 15. Veliki Srpan pade agrikulturni praznik imenovan: Sprošinki, ki naj bi zaznamoval konec spravljanja krme. Po poglobljenih virih naj bi bil praznik posvečen boginji žetve Marizani in povezan z žetvijo rži, njej svete rastline. Vsekakor torej gre za praznik povezan z žetvijo, kar je razumljivo glede na njegov položaj v letu. Morda je zaradi fonetične podobnosti ta praznik pod pogoji židovske kulturne hegemonije dobil v javnosti prevladujoč (in seveda sporen) pomen.
Kako pa je s prevladujočim mnenjem glede tega dne? Katoliški praznik ''Marijinega vnebovzetja'' zaznamuje eno izmed bolj bizarnih dogem omenjene sekte, in sicer, da naj bi na ta dan umrla Marija in bila s fizičnim telesom ''v nebesa vzeta''. Poleg koncepta limba (predpekla), je zamisel, da je možno s fizičnim telesom priti v duhovni svet, eden izmed večjih pokazateljev nerazumnosti katoliških dogem. Versko ''resnico'', da: "Ko je Brezmadežna Mati Božja, večna Devica Marija dopolnila svoje zemeljsko življenje, je bila s telesom in dušo vzeta v nebeško slavo," je postavil papež leta 1950, torej lahko zaključimo, da gre za brez dvoma novodobno pogruntavščino. Za primerjavo ''sveti'' škof Epifanij iz Salamine (blizu današnje Famaguste) na Cipru še v 4. stoletju ni ničesar vedel o tem, kako se je končala življenjska pot ''device'' Marije. Napisal je, da o tem, kaj se je zgodilo z Marijo, nihče nič ne ve.
Ker je torej prevladujoča (in zmotna) predstava o prazniku novodoben umotvor ene določene sekte in ni državni praznik, ampak zgolj dela prost dan, seveda ni nobenega razloga, da bi bili državljani zavezani praznovanju ene ne najbolj smiselne dogme, ki bi imela, če bi bila državni praznik, celo proti-ustavne implikacije. Seveda pa je uradno sankcioniran dela prost dan, kar pa letos, ko pade na nedeljo, niti pomaga dosti.
Tako lahko zaključimo, da je dela prost dan dejansko ''praznik brez vsebine'', katerega pa lahko vsak napolni z vsebino ustrezno njegovemu prepričanju, pripadnosti in razumskosti.