Včasih te napade kaj čudnega, na primer, spomin na prvo tršico ali pa pionirsko čepico, ki smo jo nosili v dobrih starih časih, pa kakšna lepa ČB fotografija staršev v spalnici, kjer si mlatil mladiče (ker so dobili več pozornosti od tebe), pa peskovniki, kolekcije italijanskih avtomobilov, se spomnim čudovite sijoče bleščeče kolekcije ameriških kabrioletov, ki sem jo podaril prijatelju, ko sta se z mamo odselila, spomin na ulico pretepačev, nalepk, ki smo jih sunili izpred tovarne Aero, vedno sem mislil, da sem imel slabo otroštvo, in danes pogledam nazaj, si rečem, prekleto dobro smo se imeli, čeprav včasih osamljeni, brez vodje, brez usmeritev, podpore, hej, dobro smo se zabavali, metali jajca z balkona bloka, moj blok je bil čudovito uničen od starosti, imeli smo nekega soseda, še danes vem kako se piše, ime sem pozabil, imel je dve hčeri, žena čudovito prijazna, on pa nevrotičen, me je čakal, da sem se vrnil iz šole ter mi zažugal, naj ne hodim kot slon po stanovanju, sem nalašč hodil še bolj na trdo, je naslednjič pokazal metlo, sem bil tiho, oče nič vedel, sem bil velik junak, potem smo se preselili, drugo mesto, druga štorija, kdaj drugič, danes sem pa tu, angleški povzpetnež, prekleto, pa prejmem slike, hvala Tina, pet let nazaj pravi, hudimano dobro smo izgledali, presneto dobro smo uživali, a kaj ko nikdar ni dovolj, vedno bi radi boljše in več, se spomnim Yugota, ki sem ga fural gor in dol, prevažal punce in se, če sem imel srečo, kdaj tudi povaljal v njem, no smo prešli kasneje na Kadetta, Opel ruled the tracks, in da ne bo pomote, nisem bil žigolo, daleč od tega, le učil sem se ljubezni, danes pogledam nazaj, dete malo, jojmene, pa še danes sem zelen kot frišen fižol, kaj bodo rekli ljudje, če ne bo srajca matching s kravato, noro dobro mladenstvo sem imel in zdaj, ko sem odrasel, skoraj 30!, sem malce drugačen in končno zadovoljen s spomini, prekleto dobro se spominjam vseh stvari, pride čas ko pogrešaš ogromno reči, se zadovoljiš z malim, imam mnogo več, kot bi si sploh želel, morda nekega dne otroci, tu je vse mogoče, lepo stanovanjce, sem pozabil na tisto pismo samemu sebi, kakšno življenje bom živel, sem šel po denarnico, prebral in videl, kako lepo življenje mi je podarjeno, malo me stisne v želodcu, učim se hvaležnosti in ljubezni se nikdar ne naučiš, je padal danes zjutraj dež in sem razmišljal, kako lepo je biti stisnjen z nekom v objemu, ko čutiš, da si ljubljen, pa četudi smrdi po sosedovi travci, bože, a so vsi zadeti ko mambe že navsezgodaj zjutraj, pa je spet večer, kuhamo zelenjavo, meso utruja telo in duha, kako lepo je biti star in malo zapečkarski.
