Idite na moj novi blog ZavestaSamostNova

Ljubljeni Ani od Srca rdeče in roza vrtnice

Ljubljena Ana,
Turdus je spomnil in jaz sem pogruntala in takoj prekontrolirala. 
Kogar imaš preprosto rad, začutiš, za koga in  za kaj gre.
Anin Turdus s težo objavi.
Z osebnostno težo namreč.
Kot da bi slutila, sem v svojem računalniku urejala slike z rdečimi vrtnicami.
Jih lahko na blogu Ani podarim.
Rdeča vrtnica za vsako desetletje življenja.

Rdeče vrtnice ljubezni.
Zate, ljubljena Ana od Srca.

Tvoje ljubezni in ljubezni tvojih okoli tebe.

Ljubljena Ana,
oddahniti se ne boš mogla nikoli ob tvoji družini.
Ne misli na križ, ko imaš toliko blagoslova.
So bila leta trpljenja, toda so minila.
Ni ti treba iskati poti,
ni ti treba iskati svetlobe.
Vse to imaš v sebi in okoli sebe.
Imaš pot svojega življenjskega smisla.

Imaš bleščečo Svetlobo tako v sebi
kot okoli sebe.
Poglej, koliko Luči je tako v tebi
kot okoli tebe.
Naj to Luč nikoli ne utrne senca.
 
Ta Luč prežene temo za vedno.
Najpomembnejše je zdravje.
To ti želim.
Ljubezen tebi mi ni treba želeti.
Danes imaš Ljubezen v sebi
in okoli sebe.
Srečo najdeš v sebi
in posebej ti okoli sebe.
Imej vso to Bogastvo v sebi
in ob sebi, okoli sebe polno
še dooooolgo...
Rada imam tebe in vse tvoje...

Poklon našemu nenadomestljivemu Opiju za 90 let

Smo dočakali. Družina našega Opija. Z vsemi sorodniki in prijatelji.
90 let našega ljubljenega, nenadomestljivega Opija.
Poklon podarjam, našemu srčno dobremu in poštenemu Opiju.
Slike sem izbirala na spletu v dar zanj.

Z ljubeznijo za 90. rojstni dan.
Zlato srce za 90 let.  Zlato srce mojega Tatija, našega Opija.
Za mojega Tatija.
Za skrbnega, pozornega moža svoji ženi, naši enako nenadomestljivi Omi.
Poročena sta 60 let. Drug brez drugega ne moreta. Skupaj sta eno.
Simbolne slike za Opija eni vnukinji in štirim vnukom.
Slike naj govorijo enako kot besede.
Mili zvok violine.

Hvala mu izrekamo z violino.
Ker je violina bila njegov poklicni inštrument.
Naš Opa je bil vso delovno dobo violinist in violist
v orkestru mariborske opere.
Glasbenik tudi po duši.

Preprosta, mila duša je naš Opa.
Za rojstni dan vso srečo.

Danes mu naj še dolgo prepevajo ptički
na njihovem vrtu. Ptički v smrekah na vrtu.

Naj Sončna vila še dolgo sveti nanj.
Sončna Svetloba ljubezni je obojestranska.

Ljubezen mu izrekamo z vrtnicami.
Vrtnice, ki jih Opa tako pazljivo neguje
na vrtu.
Zrastejo čudoviti cvetovi vrtnic vseh barv na vrtu.

Prvi šopek vrtnic je za Opija od meni najljubljene Osebnosti
iz moje pretekle službe. Od dr. J.K.-R.
Ker Opija tudi pozna že vrsto let.

Naslednji šopek vrtnic smo mi.
Njegova strarejša hčerka in njegovi mlajši vnuki.
Cvetove sebe mu podarjamo.
Naš Opa še danes skrbi tudi za nas.
Za svoja najmlajša vnuka.
Zato je naslednja slika Vrtnica v liliji.

Vrtnica ljubezni v nedolžni liliji.
Cvetni simbol za Opija.
Cvet ljubezni in nedolžnosti lilije je Opa sam.
Tak preprosto je. Vse življenje.
Umetnost je spremljala našega Opija vse življenje.

Renata Ažman:ITAQ

Nadaljevanje prejšnjega sporočila.
Nekaj odlomkov iz Itaq Renate Ažman.
Ki so se me v hipu dotaknili.
Citiram:
str. 7:
"Razmišljala sem o ljubezni. Ugotovila sem, da mi ljubezen, ki jo nosim v srcu,
ne more nihče vzeti, in da je, tudi če mi Princeska ljubezni ne vrača, to tisto sonce, ki me greje in napaja od znotraj. Moje sonce."

Tako je tudi pri meni. Glavno, da jaz ljubim. Tudi sebe. Tudi koga drugega.
Še vedno mojega Edinega. Ga nosim v srcu.  Kar imaš v sebi, daješ.

Str. 13:
"Naj te Bog čuva in te vodi in ti kaže pot.
Moja molitev je s tabo povsod."
Sama kot formalna nevernica na zunaj
raje to imenujem, mi je bližje,
pošiljati duhovno miselno energijo.
Ker zapovedanih molitev ne znam, ne poznam.
"Bogec, pomagaj!"
"Angelčki, na pomoč!"

Str. 41:
"Pesem pesmi pojem ti,
pesem tebi, ki te ni."

Sama dodajam:
Vsaka moja misel, vsak dan,
vsak moj vzdih je misel,
je dih nate, zate, Edini.
Tebe ni.
Najina mlajša Kraljeviča sta še tu...

Str. 81:
"Ljudje smo prepletena bitja. Prepleteni smo navzven z drugimi
ljudmi in navznoter sami s sabo. V teh odnosih moramo
tako rekoč iz trenutka v trenutek sprejemati odločitve , ki niso vedno lahke. Pogosto se zgodi, da obnemimo in obstanemo na razpotju v upanju, da se bo nekdo drug odločil namesto nas, da se bo že samo razpletlo, da bo že Bog poskrbel.  Včasih se preprosto ne moremo odločiti, in to je znak, da za odločitev morda še ni čas.  Odločitve, ki pa so dozorele, pa pred nas vedno znova postavljajo ogledalo, v katerem se včasih prepoznamo kot dobri in plemeniti, ljubeči in razumevajoči, radodarni in fer. Nekatere podobe v ogledalu pa nam pokažejo čisto drugačno sliko od prve. Pokažejo nam, da nismo samo dobri, ampak smo tudi slabi, da nismo vedno plemeniti, ampak znamo biti včasih prav nizkotni, da poelg ljubezni nosimo v srcu tudi sovraštvo, maščevanje, kljubovanje, ljubosumje in žolč, da smo v glavnem res razumevanjoči, ampak včasih pa ne vidimo ne levo ne desno od svojega nosu.
Ah, življenje. Prej ko ga sprejem, kakršno je, boljše bo. Ja."

Str. 88:
Šest vrtnic
Sanjala sem angela.
Prinesel mi je šest rdečih vrtnic.
"Šest?" sem vprašala.
Nasmehnil se je.
Jaz pa tudi.

Konec

Najprej HVALA,Renati Ažman za ITAQ

Danes sem si kupila Itaq Renate Ažman.
Na koncu tega sporočila bo najprej moja Hvala!
V naslednjem sporočilu pa odlomki iz Itaq.
Danes sem namreč šla "v mesto".
Kakor mi pravimo centru.
Sem šla po opravkih.
Za puljenje zob še desno spodaj so me naročili za oktober...
Sem šla plačat na eno banko eno mojo kreditno-plačilno kartico.
Sem oddala Čestitko za mojega očeta v lokalni časnik.
Sem si kupila Itaq in Za vedno? Elizabeth Gilbert.
Itaq sem morala takoj prelistati.

HVALA, ljubljena soimenjakinja.
Hvala, ljubljena, za Bogeca.
Bogeca sem "ukradla", sem si ga prisvojila.
Iz Japajade.
Bogeca sem dala v svoje srce.

Hvala, ljubljena, za Angele.
Tudi Angele sem si dala v svoje srce.
Tudi iz Japajade.
Angeli naj nas vse čuvajo.
Angeli so bo nas.
Edino čutiti jih moramo.
Angeli so bo nas kot lesket.
Angeli so ob nas kot šum.
Vidimo, slišimo Angele.

Hvala, ljubljena, za vrtnice.
Vrtnice so cvetice vsega.
So cvetice trnja in trpljenja.
So cvetice lepote in ljubezni.

Hvala, ljubljena, za ljubezen.
Ljubiti sebe.
Ljubezen imeti v sebi.
Ljubezen v sebi čutiti.
Ljubezen dajati.

Hvala za vse to, ljubljena soimenjakinja.
ITAQ.

Resnično živimo v srcih drugih ljudi in mi nosimo v svojem srcu druge ljudi.

TATI! 55 ali 54 let nazaj,Opa danes

Ob pripravah na srečanje za 90 let mojega očeta, našega nenadomestljivega Opija
sva s sestro obudili tudi nekaj spominov. Na najin nastop v otroškem vrtcu.
55 ali 54 let nazaj. Smo že imeli prave predstave. Tudi v ta pravi dvorani - Kazinski dvorani.
Tako se mi je obudil spomin na takratni enkratni, neponovljiv dogodek.

Preden ga opišem, samo še spoznanje, ki se vleče še v današnji čas.
Ko bova letos s sestro stari 60 in 58 let. Sestra je mlajša.
Res se določi, zaznamuje osebnost tam nekje okoli petega do sedmega leta.
V podzavesti ostane za vedno. In če te podzavesti ne ozavestiš...
Tako bom iz sedanjosti opisala spomine ne preteklost.

Še celo ta teden sem spoznala, kako je imela moja sestra že od takrat
občutek prikrajšanosti. Meni je sicer že od nekdaj ta  njen občutek prikrajšanosti
nedomljiv. Jaz nisem imela nikoli občutka, da bi mene najina mama, naša Oma
petih vnukov,  mene favorizirala. Verjetno zato nisem imela takega občutka,
ker jaz pravzaprav nikoli nisem ali nimam velikih ambicij.
Nikoli ni bilo volje v meni se štuliti v ospredje. Sem se in se še danes raje umaknem.

Se pa tudi po tolikih letih, po več desetletjih lahko kaj izkristalizira.
Da potrjeno šele danes bolj razumem mojo sestro.
Kako je vedno nekaj hotela. Vedno se "ven silila".
Jaz pa nikoli nisem imela takih želja ali potreb.
Pravzaprav sem bila do polnoletnosti precej vodljiva.
Šele zadnje desetletje sem začela uveljavljati ZASE svojo voljo.
Zato pa sem tudi razvezana, ko nisem hotela biti ali ravnati
po željah svojega Edinega. Se je On raje odselil. Od neposlušne žene.

Mi doma do moje odraslosti in moje zaposlitve smo včasih imelo malo več denarja, včasih pa manj.
In moja sestra je na pr. želela že kot otrok imeti točno določene čeveljčke.
Pa menda ni bilo njene številke. To je bilo konec 50 let prejšnjega stoletja
v Jugoslaviji.
Ali ko je moja sestra izsilila hlače na trapez. Jaz nisem imela takih želja.
Ali sem imela svoje potrebe zadovoljene ali pa si preprosto nisem želela.
Tako sem šele v sedanjosti, po tolikih desetletjih spoznala, da je sestra
vedno hotela biti meni podobna. Kar sem jaz bila, imela...
Danes je popolnoma nasprotno. Jaz marsičesa nimam, kar moja sestra ima.
Pravzaprav imam zelo malo. Edino polno starostno upokojitev sem dočakala.
Danes ima moja sestra marsikaj in marsikoga več od mene.
Še danes želi moja sestra "mene komandirati". Mi svetovati.
Jaz pa sama odločam, vedno sama o sebi in vsem vedno rečem odkrit "NE!"
Šele sedaj razumem, zakaj moja sestra še danes popeni ob povsem
banalnih malenkostih. Celo še ta teden. Ker je v njej še vedno občutek
prikrajšanosti iz otroštva. Želja, da bi bilo po sestrinem, jaz pa se vedno
vsakemu uprem in je odkrit "Ne!"
Vračam se k temu omenjenemu nastopu v otroškem vrtcu.
Sestra, ki je malo manj kot dve leti mlajša, v tem nastopu ni želela biti
zamorček. Želela je biti taka Dama kot jaz. Jaz sem plesala.
V otroškem vrtcu sem plesala tudi kot baletka. Ali taka Dama-Plesalka.
To mi je sestra zaupala šele ta teden. Da je želela imeti ta kostum s krinolino.
Naslednje leto je sestra v vrtcu na nastopu sicer imela tak kostum, toda "ta drugi", v
bidermajer slogu, brez krinoline.  Spomnim se tudi tiste obleke.

Sedaj je čas, da za konec opišem tisti enkratni, neponovljivi dogodek
z nastopa v otroškem vrtcu.

Moj oče je bil violinist v opernem orkestru, mama pa je bila takrat upravnica
tega otroškega vrtca.
Imeli smo veliki nastop v Kazinski dvorani.  Moj oče je zamudil. Zato je stal
v zadnji vrsti. Nastopala sem. Sem ga zagledala . Takrat je bil oče Tati.
Sem zaklicala: "TATI!" in mu pomahala. Vsa dvorana v smeh.
Po nastopu me je mama-upravnica postavila s klobukom pri izhodu.
Marsikateri obiskovalec ali obiskovalka so prispevali nekaj denarja
kot prostovoljni prispevek. Ker sem bila tako prisrčna.
Ta teden bo Tati, danes Opa star 90 let.
Tako sva z mojim očetom, takrat s Tatijem, sedaj z našim nenadomestljivim 
 Opijem danes.

Resnično živimo v srcih drugih ljudi in mi nosimo v svojem srcu druge ljudi.

Ob Kresni noči Angelska pesem

Dragica Novak Štokelj, moj angel

Dragica

Dragica,  prosim, ne zameri mi. Da kopiram tvojo pesem na moj blog. Pesem mi je tako čudovita in ganila me je in dotaknila se me je.
Ti si mi dragocena in rada te imam.
Ajra je še vedno naš Angel.


Obe z Dragico pa vam sporočava, tudi Dragico citiram:

Onina zgodba 2003:Mar(i)jana Srčič:Izgubljene iluzije,svete mravlje in grafit

Kje je MAPA Slike in datoteke?

Nam še lahko edino vatikanski Angelček pomaga?

Duhovni balzam za dušo me je danes čakal med e-pošto. Od naše ljubljene Marjane-Lucije.
Verižno pismo sem takoj poslala dalje.
In sedaj ga bom objavila tule. Ker se toliko dogaja, da mi glave ne raznese

Ko sem preposlala Angelčka, sem dobila takoj Objem od naše druge ljubljene Ane od Srca.  In od meni ljube Osebnosti v moji pretekli službi, s katero se imava še danes radi.
V resničnem življenju v naši totalno kaotični in psihotični državici, ko imamo tudi vsi običajni smrtniki osebne težave in probleme in skrbi in stiske... Bom pojasnila, zakaj se me je ta vatikanski Angelček tako dotaknil.
Tisti, ki me poznate, veste, da formalno nisem verna.  Na zunaj nisem.  Ne pripadam nobeni religiji ali verstvu ali Cerkvi. Toda notranje sem verna. V popolnoma mojem duhovnem smislu.  Pravim, da imam svojo lastno, osebno, notranjo vero.  Čisto mojo. Mojo Višjo silo, mojo Vesoljno energijo imenujem "Bogec". Poimenovanje sem si prisvojila iz knjige Japajade Renate Ažman. Ob knjigicah Japajade sem si spletno začela dopisovati z mojo soimenjakinjo. Zelo rada jo imam še danes. Renato A..  Njeno

Obe z Renato A. verujeva v angele. In še marsikak redki spletni prijatelj ali več mojih spletnih prijateljic. Nekaj pa moramo imeti duhovnega. Če jih je že v resničnem svetu toliko zame popolnoma ponorelo ali znorelo. Da so popolnoma izgubili preprosto zdravo pamet.

Takole sem preposlala vatikanskega Angelčka:
 

Angelček naj pomaga:Da vidimo!

Mene prepričali ARGUMENTI,zakaj bom(o) ZA Zakone na referendumih!

Pokojninska reforma:ZASE glasujemo,za VSE,za VSE generacije,NE pa proti vladi!

RESNO,ODGOVORNO ZA pokojninsko reformo

Rok Kralj:Ekonomija delitve-E-knjiga

Danes sem si raje vzela čas, da bom ponovno predstavila Roka Kralja, ekonomista, profesorja, publicista in predavatelja in njegova dela. Svojo zadnjo knjigo Ekonomija delitve.., je izdal v elektronski obliki. Poznam pa tudi njegove tiskane knjige.
Roka Kralja, odkar sem ga na spletu ali preko njegovih knjig spoznala , zelo cenim, do njega čutim veliko naklonjenost in empatijo. Preprosto blizu mi je in kot Osebnost tudi zelo simpatičen.
 
Take Osebnosti jaz ljubkovalno imenujem "Srček".
Celo mistično me je tudi pritegnila tale slika na naslovnici, ki je objavljena tudi v eni izmed njegovih starejših objavljenih tiskanih knjig. Saj piše že od leta 2003.

Tu je najprej njegovo e-pismo, ko mi je svojo zadnjo e-knjigo poslal po e-pošti.
Med nama vlada veliko vzajemno spoštovanje

Rok Kralj

Meni je knjigo Rok tudi preposlal v pdf formatu in jo lahko berem.
Rokov e-mail sem poslala nekaterim mojim spletnim prijateljicam in prijateljem
in sem z e-mailom koga tudi razveselila.

Roka sem si ogledala tudi na YouTubu:
http://www.videoarhiv.com/elena-pecaric-rok-kralj-22-3-2010/video/60502
http://www.youtube.com/watch?v=BZ4He_p1Txk
http://www.kamnican.si/2387.html

Rok Kralj o sebi na blogu:

Moja želja je predvsem, da postane medsebojna delitev, ta mogočni princip, nekaj razumljivega in domačega čim večjemu krogu ljudi. Če bom s tem kaj prispeval k splošnemu dobru, potem je moj namen v celoti dosežen. Ne vem pa, če je pri tem pomembno, kdo sem kot osebnost. Bom pa zelo vesel slehernega komentarja (če ne bo ravno žaljiv) in elektronske pošte.

Mojim najstarejšim smislom

Pri

hajajo dnevi, ko moja starejša "kraljeviča" praznujeta svoj osebni praznik.
Zakaj poimenovanje - kraljeviči, je obrazloženo v starejših sporočilih.
Vmes pa je še obletnica, ki bo za vedno zasidrana v mojem srcu
Zato pošiljam mojim starejšim smislom najlepše, kar imam tako rada
.
Morje vrtnic. Ker so moji "kraljeviči" prišli zavestno na svet,
ko sva z njihovim atijem se poročila in sva imela prvo družbeno stanovanje.
Včasih smo mladi prišli hitreje do stanovanj, saj so nam jih dodelili v
službah, tudi zaposlitev za nedoločen čas je bila enostavno dosegljiva.
Tako je med rojstnima dnevoma mojih majstarejših tudi obletnica
poroke njunih staršev.
Obletnica moje edine poroke, ki v meni ostaja. Čeprav sem sedem let
uradno razvezana.

Jutri praznuje moj srednji kra

ljevič svoj rojstni dan.
Naš otrok skrbi od rojstva. "Sorgenkind" po nemško.
Toda polnoleten je. Še vedno so skrbi z njim.
Me je pa razveseli: "Veš, mamica, jaz sem optimističen.
Jaz sem samozavesten.
Jaz zaupam vase."
Vsaj nekaj... In načrte ima v svojem življenju, ki jih bo nekoč
v bodočnosti in enkrat dosegel. Enkrat...

Torta na sliki je sicer z njegovo letnico,
vendar take torte ne bo dobil.
Ker ima mamica pečico pokvarjeno,
dobi šarloto.
Kreme mamica že zna narediti in šarlota
se s kremami hladi v hladilniku
Kreme za obliznit..

Dan zatem je obletnica poroke mamice in atija naših
kar  razvajenih "kraljevičev". Samosvojih. 
Čeprav atija ni več z nami.
Toda v mojem srcu ostaja.
Moj Edini.
Ati najinih kraljevičev.
37. obletnica je malahitna obletnica.
Sem našla na nemškem Googlu.
Zato pošiljam mojemu Edinemu tudi srce
iz malahita.

Končno je moj Edini in je oče  najinih sinov.
In sinovi so zelo po svojem atiju.
Po lastnostih  in v vedenju ...
Stalno me spominjajo na njihovega atija...

Vse najboljše tudi mojemu najstarejšemu.
Namenoma spočetemu, zelo zaželjenemu.
Je v službi in se je odselil.
Toda moj najstarejši "kraljavič" bo to ostal za vedno.
In jaz bom njihova mamica za vedno.
Četudi bodo enkrat vsi odšli...
Mamica je in bo zanje vedno tu...
Kot je bila  vedno tu tudi za njihovega atija...

Resnično živimo v srcih drugih ljudi in mi nosimo v svojem srcu druge ljudi.

60.obletnica poroke je Biserna poroka

V naši družini smo srečni in ponosni.
Ker bosta moja starša jutri dočakala 60. obletnico svoje poroke.
Pri nas imenujemo to obletnico Biserna poroka,
v germanskem okolju pa Diamantna poroka.
Mojih staršev...
To voščilnico bomo stiskali.
Za spomin.
V hvaležnosti.
Da sta tako dolgo skupaj.

Skupne vrednote imata, ki sta jih prenesla na svoji potomki
in na svoje štiri vnuke ter eno vnukinjo.
Vnukinja je po starosti vmes. Na sredini.
Med  starejšima vnukoma in mlajšima vnukoma. 

Največja vrednota mojih staršev je poštenost.
Že kar naivna poštenost.
Naslednja vrednota je resnicoljubnost.
Včasih še preveč resnicoljubnosti.
Naslednja vrednota je nezmožnost laganja.
Lagala nista nikoli. Nista sposobna lagati.
Naslednja vrednota je odkritost.
Včasih odkritost tudi škodi.
Naslednja vrednota je zvestoba.
Zvesti smo vsi, potomci mojih staršev.

Te vrednote, ki sta jih prenesla na mlajši rod,
so moralno in etično še več vredne,
kot vse materialne dobrine.
Tudi materialnih dobrin sta ogromno razdajala.
Materialne dobrine, ki jih svojima najmlajšima vnukoma
razdajata še danes.
Moja in moje sestre nenadomestljiva,
nepozabna starša.
Nenadomestljiva, nikoli pozabna
Oma in Opa svojim vnukom in vnukinji.
Naša Oma in Opa sta poročena 60 let!

Moja starša sta trenutno na počitnicah.
Jutri bomo imeli na Pohorju družinsko večerjo.
V soboto pa formalno poroko na Rotovžu. Priči bosta vnuka.
Moja starejša.  Potem bo sledilo kosilo v ožjem krogu.
V krogu Družine in nekaj sorodnikov.

Mene to vse globoko gane. Da sta moja starša to dočakala.
Zanimivost je namreč v tem,
da sta si popolnoma  različna in nasprotna.
V mnogoterih zadevah.
Iz statusno različnih družin prihajata.
Čustveni odnosi v njunih rodnih družinah so bili drugačni.
Vsak je imel svojo in  nasprotno vzgojo od drugega.
Tudi skupno življenje sta prejadrala nasprotno in različno.
Na dveh bregovih sta preživela njunih skupnih 60 let.
Toda z mostom Življenja sta ostala povezana.
Z mostom skupnega Življenja.

Zato sta tako posrečena še danes,
ko sta že stara.
Nista več zdrava, razumljivo.
Moj oče, naš Opa,  slabo sliši. Ima slušni aparat.
Toda naše Ome sploh ne sliši.
Pa naj Oma še tako kriči.
Naša Oma pa še vedno dela vse po svoji glavi.
Kot od nekdaj.
Ja, posrečena sta naša Oma in Opa.

Naj jima njuno BISERNO SRCE še dolgo bije.
Skupaj drug za drugega.
Skupaj za nas.
Naj jima skupaj še dolgo cvetijo vrtnice na njunem vrtu.
Še ju potrebujemo,
našo Omo, našega Opija.
SKUPAJ. ZA VEDNO.

Živim ljubezen!Renata A.v Jani,pred izidom Itaq

Meni enako ljubljena Renata Ažman, kot je mnogim,  je že več let tudi moja spletna prijateljica. Sedaj si piševa tu na njenem blogu Renata. Vedno bo Renata A., ker je moja soimenjakinja.  Ko sem iskala slike na Googlu za ta prispevek, sem opazila, da je na Googlu najdljivo  VSE, kar sem pisala o naši ljubljeni Renati Ažman na moje bloge. Tudi moje dodane slike k prispevkom se najdejo na Googlu. In Renati A. sem ukradla njeno poimenovanje "Bogec".   Najin lastni notranji osebni Bogec. Pa na angelčke ne smeva pozabiti.  Obe sva dolgo potrebovali, da sva razumeli: "Imeti sebe rad!" 
Včeraj sem vzela iz nabiralnika naročeno revijo Jana in sem najprej prebrala intervju Katje Božič z Renato Ažman. Preden sem pripavila kosilo zame in za tistega mojega, ki je doma... Danes  bo enako. Pisala bom o ŽIVIM LJUBEZEN! in kosilo se bo peklo v in na štedilniku. Oz. v času pisanja prispevka sva že pojedla... In predebatirala o današnjih aktualnih dogajanjih v "totem našem mesti"
 
Sliki sta z Depre.si, ki so jo ustanovile Renata A. s sodelavci, sodelavkami. 
O knjigi Renate A. tretji knjigi Itaq sem pisala že leta 2007, ko je knjiga začela nastajati.
Tu pa dodajam Renate A. naslovnico DEPRA v angleščini.
 
Preden bom citirala odlomke iz intervjuja v Jani, št. 18, letnik 39 (vseh 39 let Jano berem!), bom spomnila, da sva OBE Renati zadnjih osem let kar uspešno preživeli.
Renata A. se je začela uspešno zdraviti. Terapevtsko pisati. Predavati, celo v Birminghamu. Da čuti ljubezen do žensk, sem prepoznala že na njenem blogu. Zame je še vedno ena in ista in vedno bolj uspešna in enako ljubljena Renata Ažman.
Kako pa sem jaz preživela zadnja leta. Preživela sem mojo tako bolečo razvezo moje edine zakonske zveze. Z mojimi "Kraljeviči" smo preživeli. Četudi nas je naš "Kralj" zapustil. Se odselil. Kralja so najini "Kraljeviči" imenovali svojega atija v prvem razredu osnovne šole! 
Moje desetletja dolgo fizične bolezni se seveda poslabšujejo. Toda vsem pretresom navkljub sem dočakala redno starostno upokojitev. In vedno bolj SEBE poslušam, svoj notranji glas, vase in v sebe verjamem in zaupam. 

Zdaj pa citati iz intervjuja  Katje Božič z Renato Ažman v Jani z že omenjenim naslovom Živim Ljubezen!
"Ni pomembno, koga ali kaj ljubiš, pomembnejše je, da si dober in sočuten človek, ali se vsaj trudiš biti!" pravi Renata Ažman.
Vprašanje Katje B.: V knjigi opisuješ ljubezen do dveh žensk. Kakšna spoznanja ti je dala vsaka?
Renata A.: "... Ob njej sem spoznala, da ti bog ne da vedno tistega, kar hočeš, ampak tisto, kar potrebuješ. In če si kakšno stvar še tako želiš, še ni rečeno, da jo boš tudi dobil.  ... Ker me je bilo strah ljubezni v realnosti, ker me je bilo strah bližine, ker sem ranjena. ... in začela verjeti, da sem tudi jaz vredna ljubezni. ...Da tudi jaz, čeprav so me že vsi odpisali, vendarle živim tudi ljubezen." (konec citata).
Tu pa sta še dva odlomka iz Itaq:
"Še vedno jo ljubim. Dala mi je sebe in mene, in to je več, kot če bi mi dala samo sebe. To je mnogo več. Izdrla mi je trne, drugega za drugim, popihala krvaveče rane in me držala za roko, dokler se niso zacelile. To je Ljubezen. Ljubezen za vse čase.
"Je greh, če ljubim dve ženski? Je narobe? " "Ne, Mišek," je rekla, "ni greh. In tudi narobe ni, Nekoč se bomo itak vsi ljubili med sabo. Brez ovir. Nekoč bo zavladala Ljubezen." (Itaq, Renata Ažman). Konec citata.

Tako je to. Itaq. Bo izšla prihodnji teden pri založbi Miš. Mnogi bomo Itaq Renate A. Ljubezen kupili.  
Ker imamo radi Renato A., ker imamo radi sebe, ker imamo radi NAJbližnje. Za vedno. Tudi mnoge tu na blogu. Kljub vsemu. Itaq.
 
Resnično živimo v srcih drugih ljudi in mi nosimo v svojem srcu druge ljudi.

Zagledala sem VZPOREDNICE:Kristusovo vstajenje in reinkarnacija Sathye Sai Babe

Danes kristjani praznujejo Vstajenje Jezusa Kristusa.
Potem pa iz poročil izvem, da je umrl veliki indijski guru
Sri Sathya Sai Baba.
 
Od tu bom prekopirala, kdo je Sathya Sai Baba bil:

Osvoboditev je izničenje vseh navezanosti.

Brez predaje, ne more biti osvoboditve.

 Življenje nam je bilo dano samo, da dosežemo vseprisotnega Boga.

 Dokler nas privlačijo »zunanje« stvari, ne moremo pobegniti udarcem radosti in trpljenja, dobička in izgube, veselja in tegob. Če pa nas privlači slava Boga, tako znotraj kot zunaj nas, smo lahko nad in za dvojnostjo v popolnem miru. Da bi to dosegli, moramo razvijati brezbrižnost ter naravnanost, da sprejemamo vse kot milost Boga.

Kako lahko zmanjšamo naše navezanosti in želje v posvetnem življenju?

Izvajajte vaše zadolžitve in aktivnosti v duhu posvetitve Božanskemu. Vse aktivnosti bi morale biti storjene v prepričanju, da so posvečene Gospodu. Upoštevaj, da vse aktivnosti izvaja Božanska moč pa naj gre za gledanje, poslušanje, govorjenje ali delanje. Bi lahko brez Božanske moči oči videle in ušesa slišala?

Usoda človeka po smrti je oblikovana z mislijo, ki prevladuje ob trenutku smrti. Kdorkoli ob tem trenutku misli na mene, dobi moj blagoslov in me tudi doseže.

Mi ne moremo razmišljati brez besed; besede so osnovni material za misli. Ko posameznik zapusti telo, se misli postopoma preko življenjske energije zlijejo z Dušo. Od naših misli, ki prevladujejo v trenutku smrti, je odvisno ali bodo Duše prišle samo do ravni, ki mu vlada Božanstvo mentala, lunin princip (Chandraloka) od koder se bomo morali po določenem času ponovno utelesiti, ali pa bomo dosegli raven Brahme – večen brezobličen Bog (Brahmaloka).

Ljudje hrepenijo po sadovih svojih dejanj. Izvajajo dejanja, ki so motivirana z željo po ugodnostih, ki jih bodo prinesli rezultati. Pomagajo pomoči potrebnim, da bo njihova pot gladka in varna, pojejo v slavo Bogu, da si zagotovijo Nebesa… Ljudje, ki so preračunljivo sodelovali v izvajanju »dobrih del«, bodo po smrti prišli le do ravni Chandraloke, ki se lahko primerja z nebesi v Krščanstvu in Islamu. Ob trenutku smrti bodo mislili na »sebe«, ne na Boga. Ko je užitek izvirajoč iz dobrih dejanj porabljen, se morajo duše ponovno utelesiti.

 Kako zagotoviti, da bomo v trenutku smrti mislili na Boga?

Vsako dejanje človeka, vsako njegovo prizadevanje, duhovne discipline bi morale biti uperjene v posvetitev tega usodnega trenutka. Leta življenja morajo biti predana disciplini, ki bo obrodila ob smrti naravnavo na Boga.

Torej, razvijajte navado, da se boste spominjali Boga z vsakim dihom, samo tako se ga boste lahko spomnili ob zadnjem izdihu.

Dovolj je, da vsa dejanja posvetite Gospodu, brez vseh želja. To je skrivnost osvoboditve.

 Tisti, ki so spoznali resnico, da je »Bog duša vsega« bodo dosegli stanje osvoboditve. Pravični ljudje bodo šli v nebesa, grešniki pa bodo v bednem stanju in se bodo ponovno utelesili tudi kot živali v krogu rojstva in smrti.

 Poslušajte, povedal vam bom, kako naj izvedete poslednji ritual tisti, ki ste spoznali, da je »Bog duša vsega«. Ko se približuje poslednji trenutek, morate biti brez strahu. Z orožjem nenavezanosti morate prerezati svojo ljubezen do telesa in sorodnikov. Po obredni kopeli, se vsedite na pripravljen sedež v prijetnem prostoru. Velike črke Boga (A, U, M), naj bodo recitirane mentalno in pravilno. Pozornost je potrebno preusmeriti od čutnih zaznav. Mental mora biti stabilen v blaženosti in naravnan na misli - sem Bog najvišji in vse-presegajoči stanovalec… Ponavljajte OM in mislite Name – ko boste zapustili telo, boste dosegli vzvišeno stanje in se za večno zlili z Menoj.

Tu pa kopiram iz eDijevih blogov:
Marjana-Lucija je na svojem blogu napisala ta citat Sai Babe:

Ta citat pa kopiram s SIME-tovega bloga:

Sai Baba pravi:

KAJ NAM POMAGA GLOBALNO IZOBRAŽEVANJE,

ČE NE ZMOREMO Z NJIM VZPOSTAVITI VREDNOT?

ČE JE SRCE ČISTO,

SE TO V ZNAČAJU IZRAZI, KOT LEPOTA.

ČE JE LEPOTA IZRAŽENA

V ZNAČAJU,

JE DOMA MIR.

ČE DOSEŽEMO MIR DOMA,

JE RED V NARODU.

KO DOSEŽEMO RED MED LJUDMI,

PA SLEDI MIR NA SVETU.

Za Veliko noč prebujenje in vstajenje življenja

Velika noč... Za kristjane največji praznik.
Krščanski pomen, žrtvovanje Jezusa Kristusa kot Odrešenika je nekristjanom tuje.
Nečloveško trpljenje za odrešenje?
Bližje mi je vstajenje Duše.
Tudi meni , formalni nevernici krščanska Velika noč ni blizu.
Zato mi je bolj blizu simbolni pomen ljubkih bitij, ki izhajajo iz drugih ver
ali so poganska dediščina.

Na tej slikici je vse, kar je meni ljubo:
Zajček, jajček, piščanček.

Zajček za plodnost. Za plodne svetle dni.

Jajček je simbol stvarjenja in življenja.
Simboli, ki pomenijo novo življenje.

Velikonočna jajčka in piščančki. Ki pomenijo stvarjenje. Prispodoba rojstva.
Ki pomenijo upanje, vstajenje, preporod, prenovljenje, prebujanje.
Letos še posebej mi je bližji Velikonočni zajček.
Simbol germanske boginje Eastre.
Boginja Eastra, gozdna boginja, boginja pomladi, prebujenja v novo življenje.

Letos je kitajsko leto Zajca. Tudi moje leto Zajca.
 
Naj tudi vam prinese Velika noč, krščanska ali nekrščanska,
velik simbolni pomen Upanja.

Vstajenja. Preporoda. Prerojenja. Prebujenja. Svetlobe.
Stvarjenje novega Življenja, polnega upanja in svetlobe.  
Tak pomen Velike noči potrebujemo vsi, kristjani in nekristjani.
Vse zgoraj našteto vam iskreno želim,
in Bog vas naj blagoslovi!

Renata – mogoče gre pa samo za osmislitev matranja –

če ga vdano sprejmeš in skušaš živeti v skladu s seboj,

navkljub vsem poskusom poniževanja . . .

mislim, da si ti v tem mojstrica – cerkvenjaki pa

dostikrat govorijo stvari , ki so iz knjig, ne iz njih.

Če srečaš človeka, ki je res kaj hudega prestal

in ostal nezagrenjen, ti je dobro v njegovi družbi.

In taki nikoli ne nakladajo o trpljenju,

ampak so pozorni do tvojega . . .

Lepo praznuj s preostankom

Dajani in za Dajano

Včasih zaradi negativnosti ljudi okoli mene enostavno dvignem roke. Razumem, zakaj ljudem poči film. Razumem, zakaj se Slovenci med sabo tako sovražijo. Zakaj se sovražijo? Zaradi petih centimetrov zemlje. Zato, ker sosed hodi blizu njegove ograje. Zato, ker sosedovo drevo dela senco na mojem. Zato, ker mi bivša žena šunta moje otroke, torej se moram maščevati tako, da jo vsepovsod opravljam. Zato, ker ima sosed nov avto, jaz si ga pa ne morem privoščiti, torej, ga bom poškrabal s ključem, da bom imel zadoščenje.

Zato, ker bivša ne dovoli, da bi videl otroka, takrat kot hoče on. Zakaj ne? Da bi nagajala, da bi se mu maščevala. Zakaj bi se mu maščevala? Zato, ker je šel stran, ker jo je pustil. Ali ker je naredil nekaj po svoje, tako kot ni ona dovolila.

beri naprej >>>>