POIŠČI MOČ V SEBI,SEBE POSLUŠAJ,VASE,SEBI ZAUPAJ,VERJEMI

Če bi vse za res vzela, bi zares bila...(2)

Dogodki pred enim tednom so spet pokazali,
zakaj se z Drugimi preprosto ne razumem.
Zakaj se niti pogovarjati ne morem.
Ko pa nimamo nič skupnega.
Kaj bi se s takimi Drugimi družila,
če se še pogovarjati ne morem.

Ko Druge celo motijo moji dolgi črni lasje
z naravnimi sivimi prameni.
Zakaj bi se morala ostriči?
Zaradi drugih?!?

Slika je s spleta, toda taka je moja frizura.
Saj nikamor ne hodim in se z nikomer ne družim.
In potem moram celo take bedarije poslušati.
če ni mojih zaradi mene sram zaradi mojih dolgih las.
Taki so problemi drugih, zame pa je bedarija.

Ali ko sem povedala, kaj eden izmed mojih študira
in kakšen poklic si je izbral, je ta druga oseba rekla:
"Pa to ni noben poklic in službe ne bo dobil!"
Halo?
S takimi osebami se naj družim?

Ali ko je ta druga oseba na moje pripovedovanje
govorila:
"Pa tako NE SME biti!"
"Pa saj tako NE gre!"
"Saj tako NE more biti!"
Spet, s takimi osebami se naj družim,
ko se niti pogovarjati ne morem?
Pri vragu, če pa JE pri nas tako,
kot po mišljenju Drugih biti ne sme.
SE naj ubijem zato?
Ali BI morala moja nagnati?

Pa saj se niti v miru pogovarjati nisem mogla,
ker je Stara žena skoz nekaj vmes govorila,
pa je Stara žena vse zanikala pa vsemu nasprotovala.
Potem sem Staro ženo skregala,

da naj bo tiho...
Pa me je Druga oseba mene skregala,
kako se obnašam...
Idite k vragu, s takimi se naj družim,
ko se niti pogovarjati ne morem?

Ali moji Drugi, ki živijo daleč in v drugih okoliščinah
in imajo drugačno ŽIVLJENJE in več, dovolj denarja.
Nimajo pojma, kako mi tu živimo in da smo BREZ denarja
in da posebej jaz nisem zdrava.
Preprosto NE razumejo, da mi tu živimo drugače!

Ker NISEM po podobi Drugih,
ker sem samosvoja,
ker Drugih NE poslušam,
ker sebe poslušam,
se z Drugimi NE razumem.
Se NE morem družiti,
niti pogovarjati NE,
zato sem Zavestna Samost,
četudi je težko.

Če bi vse za res vzela, bi zares bila...(1)

Spet sem preživela težak teden in spet me čakajo težki časi.
In pojasnila bom, zakaj se z Drugimi preprosto NE razumem.
Spet, zakaj preprosto NE.
Ker sem samosvoja.
Ker niti NE smem drugih poslušati.
Večinoma moram itak PRESLIŠATI!
Preveč RAZLIK je.
Ker moram sebe poslušati, da se mi ZAres NE zmeša.
Ker sem med mlinskima kamnoma.
Med mojima ostarelima staršema,
ki tudi mentalno pešata.
Ki živita še edino avtomatsko iz podzavesti.
In med mojima mlajšima...
Ko mi stalno nekaj govorijo,
kaj in kako naj delam.

Odločila sem se za svojo POT Zavestne Samosti.
pa imam vseeno "hudiča".
Vase sem se obrnila,  če NI bližine, se odvrnem.
Od drugih ljudi. Saj sem bila VSE življenje taka.
Moji življenjski ciklusi mojega brezna blata
se tudi edino ponavljajo.
Ko sem večno v finančnem dreku.
Vedno znova moram iskati rešitve,
da se izkopljem iz dreka. 
Spet imam cel kup skrbi, da mi je slabo,
da se mi vrti v glavi, pravzaprav se mi zares meša.
Priznam, četudi me nihče NE čuje.
Pravzaprav niti govoriti ne smem.
Pravzaprav me nihče niti ne posluša.

NE morem, NE smem se sekirati,
če me Drugi NE razumejo.

Toda zavedam se, zakaj z nobenim Drugim se ne morem
ne družiti, celo niti pogovarjati se ne morem...
Saj mi slabo postane zaradi refluksa.
Ja, bom pojasnila v sporočilih.
Ko ne morem drugače, saj nimam nikogar,
ki bi mu lahko zaupala, ki bi mi pomagal...

Ko itak, saj vem,  moja izbrana  POT Zavestne Samosti
je težka, čeprav sem vedno ISKALA REŠITVE.
Vedno bolj se ZAVEDAM, zakaj sem Zavestna Samost.
NE morem drugače, ko pa je toliko NErazumevanja.
VEM, zakaj ljudi pravzaprav ne prenesem
Premnogi ljudje so ali resnično izgubili svoj človeški kompas,
ali pa sploh niso sposobni razumevanja in vživetja.

Če bi vzela vse za res, kar mi rečejo,
bi bila že zares zmešana. Totalno.
Glede na to, kaj vse bleknejo.
Čula sem, da sem prtegnjena! Pa kaj potem?
Saj ni čuda! Glede na moje Druge ostale.
Ko ti Drugi NE pustijo biti TI SAMA, samosvoja bit.
Ne vem, zakaj Drugi fantazira,
da mi je DOLGČAS?!?
Pa v resnici mi ni niti minute dolgčas.

Je vrag, če se NIKOLI NISEM imela za gospodinjo.
Je vrag, če NIKOLI NISEM bila fizična delavka.
Je vrag, če NIKOLI NISEM bila čistilka.

NEzavedneži proglasijo za shizofrenično,sama stopila na duhovno POT(3)

Komentarji s starega foruma, o DOSTOJANSTVU, PONIŽNOSTI in MIRU V SRCU,
O BOGU, pa o RAZUMEVANJU.

NEzavedneži proglasijo za shizofrenično,sama stopila na duhovno POT(2)

NEzavedneži proglasijo za shizofrenično,sama stopila na duhovno POT(1)

Nadaljevanje o norosti in o Kuri ali Kokoši(2)

Se strinjam, joe. Kura pa naj ostane kura!

Nadaljevanje o norosti in o Kuri ali Kokoši(1)

VEM,spremeniti svoje ŽIVLJENJE!

Nor(i) biti?Kaj potem?Ni čuda!

Vidim, da več kot štirinajst dni nastaja to sporočilo o "norosti",
o tem, koliko poslušam(o), da sem/smo "nori/nora"...
"NI HUDOBNIH LJUDI, SO EDINO LJUDJE V STISKI",
po spominu mislim, da mi je to PRED LETI napisal
Aleš Prevc, ki je sedaj na Pozitivke.net,
takrat pa je bil na mojuspeh.
Prvi in edini forum, kjer sem PRED LETI sodelovala
in sem se tudi kregala in smo morali brisati
in/ali se je brisalo,
ko SEM imela kup TEŽAV in PROBLEMOV, ker sem tam
pisala komentarje.

Tako poslušam še danes.
Na spletu sicer mnogo manj,
ker pač tega NE dovolim več,
toda poslušam v življenju.
Da sem "nora".
Da sem potegnjena. Da sem prtišena.
Da nisem "dichtig".

Pa saj ni čuda, glede na moja ostarela starša.
Glede na to, kdo me v življenju obdaja.
Saj nimam nikogar "normalnega" ob sebi!
Ki bi me razumel.
Ki bi mi pomagal.
Ki bi mi stal ob strani.
Pravzaprav takega človeka NIKOLI NISEM imela ob sebi.

Tako me NE prizadena več, da sem "nora", pa potegnjena,
pa da nisem "dichtig".
Me ne prizadene več.
Me ne gane več.
Saj sem Človek.
Sem samosvoja Osebnost.
Bi morala biti sužnja ali robot.

Ko je mnogo tega v mojem življenju,
da me nihče ne šmirgla.
Da me nihče ne posluša.
Da ne smem niti vprašati.
Da ne smem govoriti.
Da še teh svojih blogov NE bi smela pisati.
Da se mi govori, kaj smem pisati svojim sorodnikom.
Kdo je zdaj tu nor?
Kdo ima probleme s samim sabo?
Kdo se boji Drugega, Drugih?
Zakaj le je Druge(ga) strah?

PAČ NIČ! Pač ničesar!
Saj živim SVOJE ŽIVLJENJE. 
Pa NISEM!
Pa nisem sužnja.
Pa nisem robot.
Če se Drugi tega NE zavada(jo), je to njegov, njihov problem.

Torej se ne sekiram več.
Bi potem bil(i) Drug(i) zadovoljen, zadovoljni? 
Saj je tako MALO razumevanja in prevladuje preveč NIZKEGA zavedanja.

Če pa sem v resnici res "nora", potegnjena, prtišena in tako dalje...
Sem spremenila vsebino odgovorov.
Ja, pravzaprav sem res "nora".
Priznam. Pa kaj POTEM?
Če sem JAZ "nora"?!
Saj ni čuda, v kakšnem zmedenem času živimo,
v totalno kaotičnem svetu, ko je vse in vsi ponoreli. 
Saj je tudi meni, po spontano izvoljeni POTI Zavestne Samosti
hudo in težko.
Večinoma zaradi Drugih.
Ker se NE zavedajo osnovnih, določenih zadev o posameznem
človeku.
O posamezni Osebnosti.
Da NI Eden enak Drugemu. 


To je problem Drugih, Drugega.
Da nisem po podobi Drugih, Drugega.
Če mene nihče ne šmirgla,
če moram biti jaz tiho,
če mene ne posluša(jo) Drugi,
zakaj bi potem JAZ morala Druge, Drugega?

Razumeti Druge(ga).
VŽIVETI se v Druge(ga).
Kdor tega NI sposoben,
kdor tega NE zmore,
kdor tega NIMA v sebi,
NE zmore tako ravnati iz sebe navzven.

Druge(ga) NIČ NE briga,
da NISEM zdrava.
Da imam fizično dokazanih cel kup bolezni.
Si jih ne izmišljujem.
Bolezni so tu po desetletjih stresnega in konfuznega
in skrbi polnega ŽIVLJENJA.
Druge(ga) NIČ NE briga,
da sem brez denarja.
Da ne znam šparati, mi govori(jo)...
Drugi, ki ni(so) dosegli še ničesar,
Drugi, ki živi(jo) na moj račun...
Druge(ga) NIČ NE briga,
da NIKOLI NISEM bila fizična delavka.
Da pravzaprav NIKOLI NISEM bila čistilka.
Pa Drugi enostavno to od mene zahteva(jo).
Da MORAM biti nekaj, kar NIKOLI NISEM bila.
Ker me za tako Drugi privzgojeno in v svojem zavedanju
preprosto imajo.
Niti tega NE razume(jo), niti tega se NE zaveda(jo),
da preprosto NISEM, da NIKOLI NISEM bila,
kar od mene edino zahtevajo.
Ja, in potem sem jaz "nora", pa potegnjena, pa prtišena,
pa da nisem "dichtig" - nisem tesna, nisem gosta.

Pa saj ni čuda, da sem taka, kaj sem vse in še moram
DOŽIVLJATI.
Pa so to problemi Drugih, Drugega, ne moji...

Moja ostarela starša živita večinoma avtomatsko
iz svoje podzavesti.
Kar imata zabetonirano iz otroštva in mladosti.
Čez teden dni bosta poročena 61 let...
Stari mož ima zabetonirano obsedeno šparanje,
ker v otroštvu ni nikoli ničesar imel.
Še danes se jezi na Staro ženo, da Stara žena
porabi preveč denarja za hrano.
Da Stara žena kupuje priboljške.
Tako je Stari mož še danes,
v tako poznih letih je še zelo dojemljiv za
mnenja drugih, ker nima lastnega mnenja.
Zlahka si pusti prati možgane.
Niso mu dovolili imeti svoje hrbtenice.
Stara žena pa je bila razvajena.
Vsega je imela v otroštvu in mladosti.
Čeprav je s poroko v družino, ki je (bila) popolnoma
drugačna od njene rojstne,
čeprav je kot žena in mati to pozneje ogromno izgubila...
je sedaj na stara leta še vedno razvajena punčka...
Tako je Stara žena "uboga", čeprav je bolj zdrava od mene.
Tako Stara žena ne zna šparati.
Kupuje prehranske priboljške.
Ker jih je bila v otroštvu in mladosti vajena.
Kupuje "bedarije". 
Včasih popolnoma nepotrebne stvari.

Je ob mojem življenju in ljudeh okoli mene sploh
kaj čudnega,
da sem "nora", pa potegnjena, pa prtišena...
Ker nisem po podobi drugih.
Ker nisem ne sužnja, ne robot.

Za konec vam dodajam čudoviti  globoko rdeči lokvanj, ali lotus...

Resnično živimo v srcih drugih ljudi in mi nosimo v svojem srcu druge ljudi.

OSTAJAM,PIŠEM,sem brana,omejitve komentarjev

Kolaž izpovedi, nekaj podatkov, pa še orakelj MANTRA Šepetalke.
Sem Zavestna Samost in SAMA bom tudi tukaj ostala.
Edino na eDnevnik.si blogih. Izpovedi, razmišljanja, politična prepričanja...

Ta blog, poln slikic, še vedno bran...

Dišeča lepota. Cvetica čustev, ljubezni. S trnji.

Zdaj pa še nekaj zame globoko DUHOVNEGA.
Z rubinom od Vesne Kravcar.
Orakelj 66. iz ŠEPETALKE Vesne Kravcar.

Verjamem v izvlečene svetle kamenčke s številkami
za oraklje v ŠEPETALKI Vesne Kravcar:

Jezusov TEST

Nisem prvič prejela Juzusovega testa po e-opošti.
Sem institucionalna nevernica in  bom morda redkim preposlala po e-pošti dalje,
saj niti ne vem za VSE v mojem e-adresarju, kdor je veren.
Sporočam pa vam, ker slike pa sem si  že pred časom shranila.

Jezus Test

To je preprost test, lahko je rezultat 100 ali nič.
Izbira je tvoja. Če te ni sram, da to storiš, sledi navodilom.
Jezus je rekel: "Če se vi sramujete mene se bom jaz sramoval vas pred svojim očetom. "

To je preprost test.
Če imate radi Boga, in se ne sramuje vseh čudovitih stvari, pošljite to svojim prijateljem in družini.

Molitev za vas - Osredotočite se na ta stavek
 
"Da bi dobili nekaj, kar nismo nikoli imeli, moramo storiti nekaj, kar nikoli nismo.

dobrega se bo zgodilo danes, kar ste dolgo čakali.

Prosimo, ne ustavite tega! To je le približno 25 besed.

Bog, naš Oče,
pridi v mojo hišo in odnesi vse moje skrbi in bolezni,

Ta molitev je zelo močna. pošlji jo naprej 12 osebam.
Ne prekinjaj in ne postavljaj vprašanj. To je test.


Bog vas blagoslovi 

Idite na moj novi blog ZavestaSamostNova

Ljubljeni Ani od Srca rdeče in roza vrtnice

Ljubljena Ana,
Turdus je spomnil in jaz sem pogruntala in takoj prekontrolirala. 
Kogar imaš preprosto rad, začutiš, za koga in  za kaj gre.
Anin Turdus s težo objavi.
Z osebnostno težo namreč.
Kot da bi slutila, sem v svojem računalniku urejala slike z rdečimi vrtnicami.
Jih lahko na blogu Ani podarim.
Rdeča vrtnica za vsako desetletje življenja.

Rdeče vrtnice ljubezni.
Zate, ljubljena Ana od Srca.

Tvoje ljubezni in ljubezni tvojih okoli tebe.

Ljubljena Ana,
oddahniti se ne boš mogla nikoli ob tvoji družini.
Ne misli na križ, ko imaš toliko blagoslova.
So bila leta trpljenja, toda so minila.
Ni ti treba iskati poti,
ni ti treba iskati svetlobe.
Vse to imaš v sebi in okoli sebe.
Imaš pot svojega življenjskega smisla.

Imaš bleščečo Svetlobo tako v sebi
kot okoli sebe.
Poglej, koliko Luči je tako v tebi
kot okoli tebe.
Naj to Luč nikoli ne utrne senca.
 
Ta Luč prežene temo za vedno.
Najpomembnejše je zdravje.
To ti želim.
Ljubezen tebi mi ni treba želeti.
Danes imaš Ljubezen v sebi
in okoli sebe.
Srečo najdeš v sebi
in posebej ti okoli sebe.
Imej vso to Bogastvo v sebi
in ob sebi, okoli sebe polno
še dooooolgo...
Rada imam tebe in vse tvoje...

Poklon našemu nenadomestljivemu Opiju za 90 let

Smo dočakali. Družina našega Opija. Z vsemi sorodniki in prijatelji.
90 let našega ljubljenega, nenadomestljivega Opija.
Poklon podarjam, našemu srčno dobremu in poštenemu Opiju.
Slike sem izbirala na spletu v dar zanj.

Z ljubeznijo za 90. rojstni dan.
Zlato srce za 90 let.  Zlato srce mojega Tatija, našega Opija.
Za mojega Tatija.
Za skrbnega, pozornega moža svoji ženi, naši enako nenadomestljivi Omi.
Poročena sta 60 let. Drug brez drugega ne moreta. Skupaj sta eno.
Simbolne slike za Opija eni vnukinji in štirim vnukom.
Slike naj govorijo enako kot besede.
Mili zvok violine.

Hvala mu izrekamo z violino.
Ker je violina bila njegov poklicni inštrument.
Naš Opa je bil vso delovno dobo violinist in violist
v orkestru mariborske opere.
Glasbenik tudi po duši.

Preprosta, mila duša je naš Opa.
Za rojstni dan vso srečo.

Danes mu naj še dolgo prepevajo ptički
na njihovem vrtu. Ptički v smrekah na vrtu.

Naj Sončna vila še dolgo sveti nanj.
Sončna Svetloba ljubezni je obojestranska.

Ljubezen mu izrekamo z vrtnicami.
Vrtnice, ki jih Opa tako pazljivo neguje
na vrtu.
Zrastejo čudoviti cvetovi vrtnic vseh barv na vrtu.

Prvi šopek vrtnic je za Opija od meni najljubljene Osebnosti
iz moje pretekle službe. Od dr. J.K.-R.
Ker Opija tudi pozna že vrsto let.

Naslednji šopek vrtnic smo mi.
Njegova strarejša hčerka in njegovi mlajši vnuki.
Cvetove sebe mu podarjamo.
Naš Opa še danes skrbi tudi za nas.
Za svoja najmlajša vnuka.
Zato je naslednja slika Vrtnica v liliji.

Vrtnica ljubezni v nedolžni liliji.
Cvetni simbol za Opija.
Cvet ljubezni in nedolžnosti lilije je Opa sam.
Tak preprosto je. Vse življenje.
Umetnost je spremljala našega Opija vse življenje.

Renata Ažman:ITAQ

Nadaljevanje prejšnjega sporočila.
Nekaj odlomkov iz Itaq Renate Ažman.
Ki so se me v hipu dotaknili.
Citiram:
str. 7:
"Razmišljala sem o ljubezni. Ugotovila sem, da mi ljubezen, ki jo nosim v srcu,
ne more nihče vzeti, in da je, tudi če mi Princeska ljubezni ne vrača, to tisto sonce, ki me greje in napaja od znotraj. Moje sonce."

Tako je tudi pri meni. Glavno, da jaz ljubim. Tudi sebe. Tudi koga drugega.
Še vedno mojega Edinega. Ga nosim v srcu.  Kar imaš v sebi, daješ.

Str. 13:
"Naj te Bog čuva in te vodi in ti kaže pot.
Moja molitev je s tabo povsod."
Sama kot formalna nevernica na zunaj
raje to imenujem, mi je bližje,
pošiljati duhovno miselno energijo.
Ker zapovedanih molitev ne znam, ne poznam.
"Bogec, pomagaj!"
"Angelčki, na pomoč!"

Str. 41:
"Pesem pesmi pojem ti,
pesem tebi, ki te ni."

Sama dodajam:
Vsaka moja misel, vsak dan,
vsak moj vzdih je misel,
je dih nate, zate, Edini.
Tebe ni.
Najina mlajša Kraljeviča sta še tu...

Str. 81:
"Ljudje smo prepletena bitja. Prepleteni smo navzven z drugimi
ljudmi in navznoter sami s sabo. V teh odnosih moramo
tako rekoč iz trenutka v trenutek sprejemati odločitve , ki niso vedno lahke. Pogosto se zgodi, da obnemimo in obstanemo na razpotju v upanju, da se bo nekdo drug odločil namesto nas, da se bo že samo razpletlo, da bo že Bog poskrbel.  Včasih se preprosto ne moremo odločiti, in to je znak, da za odločitev morda še ni čas.  Odločitve, ki pa so dozorele, pa pred nas vedno znova postavljajo ogledalo, v katerem se včasih prepoznamo kot dobri in plemeniti, ljubeči in razumevajoči, radodarni in fer. Nekatere podobe v ogledalu pa nam pokažejo čisto drugačno sliko od prve. Pokažejo nam, da nismo samo dobri, ampak smo tudi slabi, da nismo vedno plemeniti, ampak znamo biti včasih prav nizkotni, da poelg ljubezni nosimo v srcu tudi sovraštvo, maščevanje, kljubovanje, ljubosumje in žolč, da smo v glavnem res razumevanjoči, ampak včasih pa ne vidimo ne levo ne desno od svojega nosu.
Ah, življenje. Prej ko ga sprejem, kakršno je, boljše bo. Ja."

Str. 88:
Šest vrtnic
Sanjala sem angela.
Prinesel mi je šest rdečih vrtnic.
"Šest?" sem vprašala.
Nasmehnil se je.
Jaz pa tudi.

Konec

Najprej HVALA,Renati Ažman za ITAQ

Danes sem si kupila Itaq Renate Ažman.
Na koncu tega sporočila bo najprej moja Hvala!
V naslednjem sporočilu pa odlomki iz Itaq.
Danes sem namreč šla "v mesto".
Kakor mi pravimo centru.
Sem šla po opravkih.
Za puljenje zob še desno spodaj so me naročili za oktober...
Sem šla plačat na eno banko eno mojo kreditno-plačilno kartico.
Sem oddala Čestitko za mojega očeta v lokalni časnik.
Sem si kupila Itaq in Za vedno? Elizabeth Gilbert.
Itaq sem morala takoj prelistati.

HVALA, ljubljena soimenjakinja.
Hvala, ljubljena, za Bogeca.
Bogeca sem "ukradla", sem si ga prisvojila.
Iz Japajade.
Bogeca sem dala v svoje srce.

Hvala, ljubljena, za Angele.
Tudi Angele sem si dala v svoje srce.
Tudi iz Japajade.
Angeli naj nas vse čuvajo.
Angeli so bo nas.
Edino čutiti jih moramo.
Angeli so bo nas kot lesket.
Angeli so ob nas kot šum.
Vidimo, slišimo Angele.

Hvala, ljubljena, za vrtnice.
Vrtnice so cvetice vsega.
So cvetice trnja in trpljenja.
So cvetice lepote in ljubezni.

Hvala, ljubljena, za ljubezen.
Ljubiti sebe.
Ljubezen imeti v sebi.
Ljubezen v sebi čutiti.
Ljubezen dajati.

Hvala za vse to, ljubljena soimenjakinja.
ITAQ.

Resnično živimo v srcih drugih ljudi in mi nosimo v svojem srcu druge ljudi.

TATI! 55 ali 54 let nazaj,Opa danes

Ob pripravah na srečanje za 90 let mojega očeta, našega nenadomestljivega Opija
sva s sestro obudili tudi nekaj spominov. Na najin nastop v otroškem vrtcu.
55 ali 54 let nazaj. Smo že imeli prave predstave. Tudi v ta pravi dvorani - Kazinski dvorani.
Tako se mi je obudil spomin na takratni enkratni, neponovljiv dogodek.

Preden ga opišem, samo še spoznanje, ki se vleče še v današnji čas.
Ko bova letos s sestro stari 60 in 58 let. Sestra je mlajša.
Res se določi, zaznamuje osebnost tam nekje okoli petega do sedmega leta.
V podzavesti ostane za vedno. In če te podzavesti ne ozavestiš...
Tako bom iz sedanjosti opisala spomine ne preteklost.

Še celo ta teden sem spoznala, kako je imela moja sestra že od takrat
občutek prikrajšanosti. Meni je sicer že od nekdaj ta  njen občutek prikrajšanosti
nedomljiv. Jaz nisem imela nikoli občutka, da bi mene najina mama, naša Oma
petih vnukov,  mene favorizirala. Verjetno zato nisem imela takega občutka,
ker jaz pravzaprav nikoli nisem ali nimam velikih ambicij.
Nikoli ni bilo volje v meni se štuliti v ospredje. Sem se in se še danes raje umaknem.

Se pa tudi po tolikih letih, po več desetletjih lahko kaj izkristalizira.
Da potrjeno šele danes bolj razumem mojo sestro.
Kako je vedno nekaj hotela. Vedno se "ven silila".
Jaz pa nikoli nisem imela takih želja ali potreb.
Pravzaprav sem bila do polnoletnosti precej vodljiva.
Šele zadnje desetletje sem začela uveljavljati ZASE svojo voljo.
Zato pa sem tudi razvezana, ko nisem hotela biti ali ravnati
po željah svojega Edinega. Se je On raje odselil. Od neposlušne žene.

Mi doma do moje odraslosti in moje zaposlitve smo včasih imelo malo več denarja, včasih pa manj.
In moja sestra je na pr. želela že kot otrok imeti točno določene čeveljčke.
Pa menda ni bilo njene številke. To je bilo konec 50 let prejšnjega stoletja
v Jugoslaviji.
Ali ko je moja sestra izsilila hlače na trapez. Jaz nisem imela takih želja.
Ali sem imela svoje potrebe zadovoljene ali pa si preprosto nisem želela.
Tako sem šele v sedanjosti, po tolikih desetletjih spoznala, da je sestra
vedno hotela biti meni podobna. Kar sem jaz bila, imela...
Danes je popolnoma nasprotno. Jaz marsičesa nimam, kar moja sestra ima.
Pravzaprav imam zelo malo. Edino polno starostno upokojitev sem dočakala.
Danes ima moja sestra marsikaj in marsikoga več od mene.
Še danes želi moja sestra "mene komandirati". Mi svetovati.
Jaz pa sama odločam, vedno sama o sebi in vsem vedno rečem odkrit "NE!"
Šele sedaj razumem, zakaj moja sestra še danes popeni ob povsem
banalnih malenkostih. Celo še ta teden. Ker je v njej še vedno občutek
prikrajšanosti iz otroštva. Želja, da bi bilo po sestrinem, jaz pa se vedno
vsakemu uprem in je odkrit "Ne!"
Vračam se k temu omenjenemu nastopu v otroškem vrtcu.
Sestra, ki je malo manj kot dve leti mlajša, v tem nastopu ni želela biti
zamorček. Želela je biti taka Dama kot jaz. Jaz sem plesala.
V otroškem vrtcu sem plesala tudi kot baletka. Ali taka Dama-Plesalka.
To mi je sestra zaupala šele ta teden. Da je želela imeti ta kostum s krinolino.
Naslednje leto je sestra v vrtcu na nastopu sicer imela tak kostum, toda "ta drugi", v
bidermajer slogu, brez krinoline.  Spomnim se tudi tiste obleke.

Sedaj je čas, da za konec opišem tisti enkratni, neponovljivi dogodek
z nastopa v otroškem vrtcu.

Moj oče je bil violinist v opernem orkestru, mama pa je bila takrat upravnica
tega otroškega vrtca.
Imeli smo veliki nastop v Kazinski dvorani.  Moj oče je zamudil. Zato je stal
v zadnji vrsti. Nastopala sem. Sem ga zagledala . Takrat je bil oče Tati.
Sem zaklicala: "TATI!" in mu pomahala. Vsa dvorana v smeh.
Po nastopu me je mama-upravnica postavila s klobukom pri izhodu.
Marsikateri obiskovalec ali obiskovalka so prispevali nekaj denarja
kot prostovoljni prispevek. Ker sem bila tako prisrčna.
Ta teden bo Tati, danes Opa star 90 let.
Tako sva z mojim očetom, takrat s Tatijem, sedaj z našim nenadomestljivim 
 Opijem danes.

Resnično živimo v srcih drugih ljudi in mi nosimo v svojem srcu druge ljudi.

Ob Kresni noči Angelska pesem

Dragica Novak Štokelj, moj angel

Dragica

Dragica,  prosim, ne zameri mi. Da kopiram tvojo pesem na moj blog. Pesem mi je tako čudovita in ganila me je in dotaknila se me je.
Ti si mi dragocena in rada te imam.
Ajra je še vedno naš Angel.


Obe z Dragico pa vam sporočava, tudi Dragico citiram:

Onina zgodba 2003:Mar(i)jana Srčič:Izgubljene iluzije,svete mravlje in grafit

Kje je MAPA Slike in datoteke?