 |  |
 | |
Najpomembnejše:POIŠČI MOČ V SEBI, SEBE POSLUŠAJ, VASE, SEBI ZAUPAJ, VERJEMI | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Komentarji,da jih omejujem ali blokiram,imam vzrok za to
21:25, 17. 03. 2010
.. Objavljeno v medosebni odnosi
.. Stalna povezava .. Obvesti prijatelja o tem sporočilu
Nimam omejenih komentarjev samo na eD-ijevce ali sploh blokirane zato, ker obstaja ta možnost, ampak zato, ker imam vzrok za to. Ker vidim, spoznam zlorabe na "anonimnem" Internetu, ki se še kar ponavljajo. Tako se izognem "hate" ali sovražnim komentarjem. Da mi jih ni treba brisati. Ali nujno zasledovati IP številke. Saj nimam ne možnosti, ne časa za to, pa je nujno, se iti detektiva za tiste komentatorje, ki zlorabljajo "anonimni" internet. Ki zlorabijo "nick name" in mislijo, da jih lastniki ali upravljalci bloga ne bodo pogruntali in odkrili. Da lahko pišem prispevke, da mi ni treba tudi od tu oditi. Ker je nujna kontrola komentatorjev s kontrolo IP številk. Tudi s proxi strežnikov. Vse se vleče in ponavlja še s spletnega Večera. Ko sem morala, bila prisiljena od tam oditi. Preveč težav sem imela zaradi pisanja na Internet. Edino z odhodom s spleta na Večeru sem uredila težave v službi zaradi tega. Koliko norenja je bilo zaradi tega ... Edino s prenehanjem pisanja na spletni Večer sem se znebila osebnostno-duševno motenih osebkov. Ki so se tam izživljali. In se izživljajo sedaj drugje, na drugih blogih. Eni in isti osebnostno-duševno moteni osebki in njihovi podli računalniški pomagači so se zato preselili na druge bloge. In ko so na drugih blogih uvedli lastniki bloga kontrolo komentatorjev, so se ti eni in isti osebki preselili na bloge, kjer ni omejitve komentiranja. Ali se ne zavedajo, da se jih da izslediti ali pa se zavedajo. Pa se patološko izživljajo. Sem opazila take komentarje zelo poznanega sloga teh osebkov in kraje nick name tako pri Ani od srca kot tudi pri Luciji. Na druge bloge drugam grem redkeje. Če se bolni um ne zdravi ..., se ga moraš drugače rešiti. Še s spletnega Večera vem, sem se prepričala, s katerih firm prihajajo in pišejo ti osebki. Dve firmi, od koder prihajajo ti osebki in njihovi računalniški podli pomagači, imata sedež v stavbah poleg moje službene ustanove. Sem pa te osebnostno-duševno motene osebke sama izvala. S pisanjem prispevka o Neikki in Neikku ter z mojim spominskim prispevkom na obletnice. In z rdečimi vrtnicami. Še je shranjeno od prej, kako kot rdeča cunja za bika vznemirim take osebnostno-duševno motene osebke s svojim pisanjem na Internet. Sprašujem se tudi, kako je možno, da se je moja ptičja hišica lahko sama prevrnila z ograje. Ko sem delala v svoji pisarni. Pet mesecev je hišica lepo privezana in prislonjena ostala na staro gradbeno ograjo. Včeraj, ko sem prihajala v službo, je hišica bila v običajni legi. Potem pa se ozrem med delom iz pisarne in je hišica bila prevrnjena. Pa niti vetra ni bilo ... Hrano ptičkom nasujem z zunanje strani ograje, gledam pa jih z notranje strani ograje, kjer je zaraščena jama in jarek in ni dostopno. Še dobro, da je bila hišica privezana ... Ptički namreč še vedno priletajo pozobat zrnje. Tudi vso tisto zrnje pozobajo, ki pade iz krmilnice. Sem vznemirila s svojim pisanjem psihiče, ki me poznajo in se nahajajo v sosednjih stavbah? Vsekakor bom tu še napisala kak prispevek.
Resnično živimo v srcih drugih ljudi in mi nosimo v svojem srcu druge ljudi.
Trenutno stanje duha: Slabo kot po stari navadi. Preveč se ponavlja nezaželjeno. Bilo je,bila sva,bila sem...
20:42, 15. 03. 2010
.. Objavljeno v medosebni odnosi
.. Stalna povezava .. Obvesti prijatelja o tem sporočilu
Zbudi me radijska budilka. Danes je 15. marec, se oglaša radijski glas. Prešine me! Najina obletnica! Nikoli pozabljena, za vedno zaznamovana, za vedno zasidrana v srcu.
Bilo je pred desetletji. Bil je najin začetek in 34 let pozneje, uradno 35 let pozneje, najin konec. Začetek in konec moje edine, življenjske, partnerske in zakonske zveze.
Pa ne konec zaradi mene. Jaz si konca nikoli nisem ne želela, ne hotela. Bila sem žena. Potem pa... On se je odselil, on je zbežal, on je vložil tožbo za razvezo. Zanj najenostavneje!
Posebej zjutraj me je danes spet sililo na bruhanje. To je tako pogosto pri meni. To davljenje. Ta jutranja slabost, ki traja že desetletja.
Kot vedno, še posebej, kadar intenzivno mislim nanj. Pomisli tudi on kdaj name? Mi je zato takrat slabo? Življenja, človeka izničiti ne moreš! Resnično se davim. Uporabim moj urok. Dobesedno si govorim moj urok. Ob teh pogostih napadih slabosti. In urok čudežno pomaga. Vedno ta moj urok čudežno pomaga.
Pred 41. leti se je začela najina skupna pot. Vedno se tega živo spominjam. Preveč je zasidrano v mojem življenju. Nikoli si nisem mislila, da me bo doletel tak konec. Bila sva srednješolca in odhajala sva s plesnih vaj. Deževalo je. Prijela sem ga pod roko pod njegovim dežnikom. Iskra je preskočila. Iskra v meni tli še danes.
Minila so desetletja. Prebrodila sva fizične ločitve. Ničesar naju ni moglo odvrniti od najine ljubezni, od najine zveze. Prebrodila sva moj študij v Ljubljani in prebrodila sva njegovo služenje vojaškega roka. Eno in pol letno služenje vojaščine v Bosni.
Potem sva oba šla v službo. In njegova mama je umrla. Šele zadnja leta se vedno bolj zavedam svoje nesojene tašče. Njenega življenja. Njenega nesrečnega življenja. Njenega umiranja za rakom. Njene ustne oporoke.
Dobila sva stanovanje, prvo družbeno stanovanje. In sva se poročila. Saj sva bila že pet let par. Bil je čas, bili so pogoji za otroke. Za popolno družino, za življenjski smisel. In tako so se rodili najini sinovi. Zaželjeni. Namenoma spočeti. Tu so. Še danes. Življenjsko uresničenje. Za popolno družino. Vse sva, smo imeli.
Potem pa se je pred sedmimi leti odselil. Tako enostavno, tako preprosto. Vse vzroke vem, zakaj ... So odgovori. Žena nisem več. Toda v srcu ga nosim za vedno. Mojega edinega. Same vrtnice prilagam. Vrtnice za edino ljubezen življenja.
Še ena ljubezen, še eno bo za vedno. Mamica bom za vedno.
Resnično živimo v srcih drugih ljudi in mi nosimo v svojem srcu druge ljudi.
Trenutno stanje duha: Moja najgloblja obletnica, ki je zaznamovana v meni za vedno. Začetek in konec. Zveze. Totalni NEspis:O (ne)razumevanju,dojemanju,razmišljanju
20:01, 14. 03. 2010
.. Objavljeno v medosebni odnosi
.. Stalna povezava .. Obvesti prijatelja o tem sporočilu
To bo povzetek mojega nekajletnega pisanja na Internet o tej razpisani, zelo obširni, večni, aktualni temi. Psihološko razmišljanje. O človeški integriteti, o celosti, celotnosti. S prostovoljnim branjem ali NEbranjem, nesiljenjem. Z linki na koncu. Če bo to tudi komu pomagalo. Ko sem se začela, najbolj zase, za hobby, za lastno samopsihoterapijo, ker je zame rešitev, ukvarjati s psihologijo osebnosti, z osebnostno rastjo in duhovnim razvojem. Ko sem pred sedmimi leti ostala sama po moji življenjski, edini partnerski in zakonski zvezi. Ko sem največ našla v knjigah s tako vsebino. V desetinah knjigah, prebranih, deloma prebranih, samo prelistanih, še neprebranih. Moje knjige čakajo na moje boljše čase. Popolni NEspis z blokiranimi komentarji. Ponavljam: ker se mi zdi pač to "tekmovanje" v "prostih spisih" s nekimi pravili na osebnih blogih totalna bedarija. Elenah je napisala komentar, da jemlje to kot igro. Jaz sem tudi za igre v življenju, za hece vedno bila in sem in tako za igro v zvezi s tem PRERESNA! In prepametna in nimam časa. Zato pa sem sama. Osnova je, da je vsak človek enkratna, samosvoja osebnost. Najprej s svojim rojstvom, potem z vzgojo, potem z rastjo, z življenjem do smrti. Z umom, razumom, čustvi, občutki, mišljenjem, razmišljanjem, dojemanjem. In z višjimi ali nižjimi inteligencami, ker je vedno več inteligenc pomembnejših. In z različno stopnjo zavedanja. In z različnimi sposobnostmi razumevanja, vživetja, sočutja, ujemanja ... Vedno več prevladuje NASPROTNO in prevladuje pomanjkanje prej zapisanega. Ker eni nimajo sposobnosti, drugi nimajo tega privzgojenega, priučenega, tretji nimajo poguma, četrti imajo nizko zavedanje. Najbolj tudi o sebi. Ker ne zaupajo vase, ker so nesamozavestni, ker imajo slabo samopodobo, ker imajo čudno logiko, ki pa ni zdrava pamet in logika, ni preproste zdrave pameti, je toliko nerazumevanja. In ni sposobnosti sočutja. In ni sposobnosti vživetja. In je pomanjkanje vrednot. Najlažje je, to prevladuje, druge kriviti za vse ... Najlažje je sebe na druge prenašati, namesto pri sebi in v sebi urediti. In ker si v sebi negotov, ali nezdravo prepričan, drugim vsiljuješ sebe ali svoje. Ali slepo veruješ in potem hočeš tudi pri drugih to doseči. Potem pa se lahko zgodi dvoje: tisti, ki so tudi brez lastne hrbtenice, ki so negotovi, si dovolijo prati možgane. Drugi pa, ki imajo lastno zavedanje in zaupajo, verjamejo vase, ne požrejo kar tako vsega, se gtemu uprejo. In tako nastanejo konflikti. In tako je različno dojemanje in so različna razmišljanja in je vedno več NErazumevanja in NEujemanja in NEpovezanosti. Konkretno pa bom napisala v drugem prispevku kdaj pozneje, saj prispevke o tokratni temi "prostega spisa" pripravljam že mesece! VSE je v človeku samem in VSE iz človeka izhaja. VSE moraš najti v sebi in iz sebe deluješ navzven. Tu so linki na iskalno besedo DOJEMANJE:
http://ednevnik.si/entry.php?u=ZavestnaSamost&e_id=113727 http://www.ednevnik.si/entry.php?w=ZavestnaSamost&e_id=113208 http://www.ednevnik.si/entry.php?w=ZavestnaSamost&e_id=113157 http://www.ednevnik.si/entry.php?w=ZavestnaSamost&e_id=112441 http://www.ednevnik.si/entry.php?w=ZavestnaSamost&e_id=90886 http://www.ednevnik.si/entry.php?w=ZavestnaSamost&e_id=87821 http://ednevnik.si/entry.php?w=ZavestnaSamost&e_id=73958 http://www.ednevnik.si/entry.php?w=ZavestnaSamost&e_id=60256 http://www.ednevnik.si/entry.php?w=ZavestnaSamost&e_id=59840 http://www.ednevnik.si/entry.php?w=ZavestnaSamost&e_id=55571 http://www.ednevnik.si/entry.php?w=ZavestnaSamost&e_id=45929 http://www.ednevnik.si/entry.php?w=ZavestnaSamost&e_id=45920 http://www.ednevnik.si/entry.php?w=ZavestnaSamost&e_id=39232 http://www.ednevnik.si/entry.php?w=ZavestnaSamost&e_id=34347 http://www.ednevnik.si/entry.php?w=ZavestnaSamost&e_id=33670
Resnično živimo v srcih drugih ljudi in mi nosimo v svojem srcu druge ljudi. Trenutno stanje duha: Mnogo sem že pisala o DOJEMANJU, (ne)razumevanju, razmišljanjih. Pri prostih spisih NE sodelujem. O konkretnih primerih bo sledil prispevek kasneje! Neikka in Neikko meni dragocena spletna prijatelja
21:41, 12. 03. 2010
.. Objavljeno v medosebni odnosi
.. Stalna povezava .. Obvesti prijatelja o tem sporočilu
Bil je Dan žena, bil je dan 40 mučenikov, danes je Gregorjevo. Ko se ptički ženijo. Ptički pojejo. In še nekdo zame lepo poje. Zadnje čase še pogosteje mislim na moja dragocena spletna prijatelja, na Neikko in Neikka. Koliko pesmi sta napisala, koliko aforizmov in haikujev. In jih izdajala v knjigah. Je njuna nova skupna knjiga v pripravi. Tu je link na njun blog. http://poesias-neikka-neikko.blogspot.com/
Večkrat bi morala na njun blog, toliko čudovitih pesmi je tam napisanih. Ponosna sem, da smo spletni prijatelji z njima. In tega mi ne bo nihče vzel. Bom pozneje napisala, kaj sta zame Dragica Novak-Štokelj in Niko Brumen. Spoznali smo se na proslulem spletnem Večeru. Kjer sta Neikka in Neikko bila najbolj popljuvani in zlorabljeni osebnosti. In to se še kar nadaljuje. Četudi me ni več na spletnem Večeru. Vsake toliko časa zvem, da sem še vedno posredni krivec za blodnje osebnostno-duševno motenih osebkov s spletnega Večera in računalniških podležev, ki bi za denar naredili vsako podlost ( zadnji del stavka mi je Niko napisal v e-pismu). Se izživljajo na drugih blogih. In ko eni na enem mestu nehamo pisati na Internet in ko tu omejimo ali sploh blokiramo komentarje ... Tudi sedaj bom blokirala komentarje, imam razlog za to ... In ko na drugih blogih naredijo kontrolo, si poiščejo novo blogarsko žrtev. Ker eni pač ne nehajo. So se nadaljevali sovražni komentarji . Tudi na spletnem Večeru. So smetili na Vlatkinem blogu. Sploh nisem vedela za to, dokler me nista Neikka in Neikko opozorila na to. Celo tu na blogu Ane od srca se neki psihiči patološko izživljajo, češ, kakšna velika pesnica je Dragica. In kradejo druge vzdevke. Ker dvomim, da bi bili Dajana in Tedi tako primitivni, da bi pisali neke blodnje glede Dragice ali Vlatke na tujih blogih in zlorabljali za to druge bloge. Zato je potrebna kontrola komentatorjev in preverba IP računalnika.
Čudoviti osebnosti sta, pesnika, ki sta se ujela preko spleta in izdajata skupne zbirke pesmi in aforizmov, Dragica Novak-Štokelj in Niko Brumen. Osebnosti kot taki, ki sta se dokazala v življenju s svojim življenjem in delom in dejanji. Jima tega ni treba skrivati! Ker STA in kar STA.
Dragica ni nobena velika pesnica, JE pa enkratna pesnica. Kako izliva besede. In kaj Dragica je še? Predvsem je Dama v pravem starem pomenu besede in z veliko Dama. Je izobražena in razgledana in uglajena, kot je tak njen mož. Dragica je ŽENA, žena diplomata. In Dragica je MATI.
Pred kratkim je Dragica storila dejanje, ki me je zelo ganilo. In zelo sem ji hvaležna za to dejanje. Več ne smem napisati. Dragica ima rada vrtnice breskove barve. In v knjigi Zrnca peska so Dragičine pesmi označene z vrtnico, Nikove pa z modro hijacinto. Slike vrtnic so deloma z Nikove spletne strani.
Ker imam rada vrtnice in Dragico in Nika. Tu so njune skupne izšle zbirke pesmi: AVTOR................... : Novak Štokelj, Dragica - avtor
AVTOR................... : Novak Štokelj, Dragica - avtor -
AVTOR................... : Novak Štokelj, Dragica - avtor
In tu so linki na moje prejšnje prispevke:
http://ednevnik.si/entry.php?u=DusaSamote&e_id=101471 http://ednevnik.si/entry.php?u=ZavestnaSamost&e_id=37865 http://www.ednevnik.si/entry.php?w=ZavestnaSamost&e_id=112851 http://www.ednevnik.si/entry.php?w=ZavestnaSamost&e_id=79612 http://www.ednevnik.si/entry.php?w=ZavestnaSamost&e_id=79521 http://www.ednevnik.si/entry.php?w=ZavestnaSamost&e_id=40386 http://www.ednevnik.si/entry.php?w=ZavestnaSamost&e_id=37865
Resnično živimo v srcih drugih ljudi in mi nosimo v svojem srcu druge ljudi. Trenutno stanje duha: Dolgo sem pripravljala ta prispevek, ker imam nekatere blogarje rada zaradi njihovih OSEBNOSTI samih,so se dokazali v življenju z dejanji Na Gregorjevo se ptički ženijo
22:29, 11. 03. 2010
.. Objavljeno v osebnostna rast
.. 5 komentarji
.. Stalna povezava .. Obvesti prijatelja o tem sporočilu
Vedela sem, da se na Gregorjevo ptički ženijo, nikoli pa nisem bila na to tako pozorna kot letos. Ko hranim svoje ptičke ob službeni pisarni. Pet mesecev jih že hranim. Še sedaj, ko se ptički ženijo letos v zasneženi Sloveniji. Danes je bilo polno snega na grmovju in ob stari gradbeni ograji. Danes so priletele vse te vrste ptičkov k moji ptičji krmilnici, ki priletajo že vso zimo.
Takole me včasih pričaka kos. Kos sedi na veji.
S kosovko se podita tudi po tleh grmovja.
Kosi so največje ptice, ki priletijo k moji ptičji krmilnici. Lepe ptice še lepše pojejo. Tako je skakala kosovka naokoli.
In prileti radovedna taščica. Vedno skrbno opazuje okolico. Natanko tako:
Taščica še posebej ljubko obrača svojo glavico na vse strani. Tudi navzgor. Taščice so mi še posebej ljubke. In danes je taščica kukala v takem okolju:
Na zasneženih mačicah. Po navadi so prvi zjutraj vrabčki.
Včasih priletijo siničke.
Danes je bil še posebej hec. Krmilnico imam privezano in naslonjeno na staro gradbeno ograjo. Da ptičke opazujem izza pisarniškega okna na notranji strani ograje. Krmilnico pa polnim s parkirnega prostora na zunanji strani ograje. In ker je bilo danes še posebej mnogo ptičkov, sem jim natrosla zrnje še enkrat. In spet prevrnila ptičjo hišico. Da je vso zrnje popadalo za ograjo na sneg. Pa tudi pol strehice se je odlomilo. Padla je na nedostopno stran. Pa sem jim nasula še enkrat, hrano za zunanje ptice. V hišico s pol strehe. Ko so se veje zibale, sem mislila, da je od vetra. Pa se veje grmovja niso zibale od vetra. So veje zibali ptički. Toda ptički so zobali tudi zrnje na snegu. Bilo je polno sledi ptičjih nožic. Vem, da bodo ptički pozobali vso zrnje, tudi tisto na tleh. Četudi jih včasih prežene črno-beli muc. Ptički so pojedli tudi že več lojnih pogač. V veselje mi je njihov ščebet in čivkanje in skakljanje in tudi njihov kreg. Ljubki ptički na zaraščenem grmovju za staro gradbeno ograjo. Trenutno stanje duha: Letos na Gregorjevo še posebej doživljam ptičke ob moji pisarni 40 mučencev bi naj bil praznik moških?
23:18, 9. 03. 2010
.. Objavljeno v medosebni odnosi
.. Stalna povezava .. Obvesti prijatelja o tem sporočilu
Do danes sem edino slišala za 40 mučenikov ali mučencev ... Oba izraza se uporabljata. Da bi naj bil to praznik moških, podoben Dnevu žena za ženske. Pa sem danes pogledala na Internet, kaj naj bi to pomenilo. In sem našla, kakšen praznik je to. Katološki praznik, ko je v 4. stol. umrlo mučeniške smrti 40 rimskih vojakov - kristjanov. Spomin na njihovo mučeniško smrt bi naj to bil. Spet en krščanski praznik, ki je meni, formalni nevernici, enako vesoljsko oddaljen kot ob Veliki noči trpeča smrt Jezusa Kristusa na križu, smrt Odrešenika, ki naj bi umrl za človeštvo in človeštvo odrešil. Pa je res? Je res Jezus Kristus odrešil človeštvo? Zato jaz take religije ne maram. Saj trpljenju ni videti konca. Še v 21. stol. po Kristusu ne. In še dandanes, v 21. stol. bi naj bili moški taki mučeniki, da bi morali imeti tak svoj praznik? Da bi naj bili moški taki trpeči revčeki? Ne, meni je to preveč tuje. Sem imela enega, edinega moškega v življenju. Drugega več ne bo. Se odpovedujem drugemu ali drugim mučencem. Rade volje, prostovoljno. Se v srcu in duši nisem odpovedala svojemu edinemu in najinim sinovom se ne bom nikoli odpovedala. Moški mučenci gor ali dol. "Dedci" ali mučeniški revčeki?
Dragi moški, ker brez vašega semena človeštva ne bi bilo, vam raje pošiljam, kar meni mnogo pomeni. Še vedno je potrebna združitev moškega semena in ženskega jajčeca. Da bi se moški cenili. Saj ženske se po Lorealu itak cenimo. Nas bombardirajo Lorealove reklame. Podarjam vam vrtnice. Sem jih svojemu edinemu tudi mnogokrat podarjala za njegov osebni praznik.
Pošiljam vam Budo iz Nare. Največjega lesenega Budo. Z odprto dlanjo. Ki kaže na odkritost. Ničesar ni skrivati. Mi je ta Budina kretnja mnogo bližje, kot pa mučeniške smrti v krščanstvu.
In pošiljam vam angela Abundio, angela Obilja. Da vam prinese obilje zdravja, obilje moči, obilje pameti in obilje pozitivnih čustev.
To so dandanes mnogo bolj potrebne zadeve kot pa zgodovinske religijske mučeniške smrti. Eni smrti ne moremo praznovati. Raje praznujmo obilje življenja. Obilje globoke modrine.
Resnično živimo v srcih drugih ljudi in mi nosimo v svojem srcu druge ljudi. Trenutno stanje duha: Pogledala sem, kakšen praznik bi na 40 mučenikov bil. Meni totalno oddaljeno NEtekmovalni PS:Mozaik Dneva žena utrinkov
20:01, 8. 03. 2010
.. Objavljeno v duhovni razvoj
.. 11 komentarji
.. Stalna povezava .. Obvesti prijatelja o tem sporočilu
Ko se pojavljajo čestitke za Dan žena, in sem dobila v službi čudovito rdečo vrtnico, vsako leto dobimo za Dan žena vrtnico drugačne barve ..., sem sklenila, da bom opisala mozaik utrinkov s ptički, kako me pozdravljajo, utrinek z muco, ki ptičke preganja in utrinek z mačicami, ki so vzbrstele ob moji službeni pisarni.
Zjutraj sem prihajala po dvorišču proti pisarni, ko sem začula glasen "CI-ci, ci-ci, ci-ci" ... in sem zagledala siničko na veji. Pozdravila me je in opozorila, da potrebujejo svežo hrano. Moji ptički ob službenem oknu ... Ob moji ptičji krmilnici sem zagledala, da so ptički med weekendom pozobali vso zrnje in tudi eno celo lojno pogačo in druge pol. Sem jim natrosila svečega zrnja in obesila svežo, novo lojno pogačo.
Ljubke taščice so priletele, poleg vrabčkov. Potem so ptički morali odleteti, ker jih je pregnal tak črno-beli muc. In še en črni muc jih preganja, čivkajoče, skakljajoče, letajoče ljubke ptičke.
Ko sem odhajala po službi domov, pa me je pozdravil kosji par.
Opazila sem, da so na opuščenem gradbišču za staro gradbeno ograjo , pognale vrbe visoko v nebo in so vzbrstele mačice. Za pozdrav.
Nebeško sestro Florentino prilagam zato, ker sem tako Zvezdico in Aurelio dobila za Božič od prijatelja Solista in od mojega nečaka z ženo, saj so te popularne Nebeške sestre tudi tako ljubke.
Danes še grem k mojim staršem na obisk, mami nesem Merci čokoladice in očetu za god diabetično čokolado in napolitanke. Mala pozornost za vse, kar nam še vedno dajeta.
Resnično živimo v srcih drugih ljudi in mi nosimo v svojem srcu druge ljudi. Trenutno stanje duha: Razveseljuje me ptičja in cvetna službena okolica Prihaja moj marčevski teden,ko so ostali samo lepi in žalostni SPOMINI
23:30, 7. 03. 2010
.. Objavljeno v medosebni odnosi
.. 0 komentarji
.. Stalna povezava .. Obvesti prijatelja o tem sporočilu
Prihaja moj marčevski teden, ki je tako poln, ko so ostali edino globoki SPOMINI. Nepozabni SPOMINI. Ohranjeni v srcu. In na fotografijah. Najprej spomini na tri posebne 8. marce. Dneve žena. Prvi sega 40. let nazaj. Bil je moj prvi maturanstki ples. Drugi zaradi njega in njegove šole en teden pozneje. Moj maturantski ples, najlepši večer in noč mojega življenja. Ko sem se počutila kot princesa. Kot debitantka na Dunajskem opernem plesu, Wiener Opernballu. V unikatni beli dolgi obleki. Na slikah sem kot nevesta. Saj sva takrat bila eno leto par z mojim edinim, kasneje možem in očetom najinih sinov in danes bivšim možem. Plesali smo polonezo in četvorko in valček. Kotiljone za plesalce sem naredila sama. Plesali smo valček , ko smo izbrali druge plesalce in od njih dobili nageljčke. Maturantski ples pred mojimi sorodniki. Vsemi ožjimi sorodniki. 8. marec 1982. Prvi nastop mojega najstarejšega v otroškem vrtcu. Zame zelo globoko intimno doživetje. Je viden ta moj izraz na obrazu na fotografiji. Takrat sem bila noseča s srednjim sinom in sem ravnokar prišla iz bolnišnice, ker so mi naredili cerklažo - obročkali so maternično ustje, ker sem bila odprta. Potem sem doživela še mnogo nastopov za Dan žena mojih sinov v otroškem vrtcu, toda nikoli tako globoko in intimno doživeto. In izdelali so mnogo darilc. Nekaj jih imam še danes shranjenih. Potem je spomin na 8. marec osem ali devet let pozneje. Leta 1989 ali 1990? V glavnem, da spomnim, ker so na koncu linki. Najstarejši sin mi je podaril bonbonjero Tofifee. Srednji sin mi je podaril najlepše nageljčke, kar sem jih kdaj dobila. So še danes ohranjeni na fotografijah. Najmlajši pa ni imel darila, saj še ni imel žepnine, toda podaril mi je risbico. In tudi to risbico imam še shranjeno.
Potem je tu spomin na 10. marec 2004, ko sem bila prvič in upam, da zadnjič v življenju na sodišču. Zaradi razveze najine tridesetletne zakonske zveze. Ker se je moj edini in od takrat bivši eno leto prej odselil in vložil tožbo za razvezo zakonske zveze. In na sodišču zakonske zveze razvezujejo avtomatsko kot po tekočem traku , po kratkem procesu. Redkokdaj sem potočila toliko potokov solz, kot tisti dan. Srce mi je dobesedno krvavelo. Pol leta pozneje sva še dokončno razdelila premoženje pri notarju kot notarski zapis Sporazum o ločitvi premoženja in od takrat ga nisem več ne videla, morda še edino enkrat slišala. Tako preprosto eni izničijo življenje.
15. marca 1969 pa sva postala par. Sva se tako odločila. V tretjem letniku srednje šole. Leto pozneje , 15. marca 1970 sva ponovila maturanstki ples, tokrat pred njegovimi sorodniki. Bila sem predstavljena njegovim staršem. Tašča mi ni postala, ker je tri leta pozneje umrla za rakom. Pred najino poroko. Ravno, ko sem jaz diplomirala na Pedagoški akademiji. In sem že bila v službi. Ostal je moj edini. Drugega ni nikoli bilo, ni in več ne bo. Četudi petintrideset let pozneje nisva bila več mož in žena. Mati pa sem še in to bom za vedno.
Tu pa je nekaj linkov na pretekle prispevke o tem: http://ednevnik.si/entry.php?u=ZavestnaSamost&e_id=31338 http://ednevnik.si/entry.php?u=ZavestnaSamost&e_id=31339 http://ednevnik.si/entry.php?u=ZavestnaSamost&e_id=55663 http://ednevnik.si/entry.php?u=ZavestnaSamost&e_id=86055 http://ednevnik.si/entry.php?u=ZavestnaSamost&e_id=54828 http://ednevnik.si/entry.php?u=DusaSamote&e_id=95233
Resnično živimo v srcih drugih ljudi in mi nosimo v svojem srcu druge ljudi. Trenutno stanje duha: Drugi teden v marcu je pri meni nabit s spomini, ki bodo za vedno, saj ŽIVLJENJA in preteklosti IZNIČITI NE moreš. Spet en vedno bolj čuden teden za mano,telesno zdravstveno
21:00, 7. 03. 2010
.. Objavljeno v psihologija osebnosti
.. 0 komentarji
.. Stalna povezava .. Obvesti prijatelja o tem sporočilu
Za mano je še en bolj čuden teden, kot je moje življenje in zdravje in počutje že itak, je vedno slabše. Tako na smrt sem utrujena in itak te moje večne bolečine ... Od desetletja dolgo okvar in obrab. Tudi zaradi tega sem vedno manj na blogu. Ni časa, ni možnosti, ni volje. Sem pa vseeno doživela nekaj lepih trenutkov, ki so me ganili. Eno dejanje posebej. Ki pa mora ostati med tisto veliko osebnostjo in med mano. Ter po eni strani sem doživela nekaj pametnih pogovorov in besed, kljub tudi nasprotnim trenutkom. Lahko sem rekla : "Poglej, kako je to dobro, o mnogočem, kar mi pripoveduješ, mislim popolnoma enako." To mi je super. Glede na mojo prostovoljno Samost, ko me nihče ne posluša, ko mi redkokdo pomaga, ko si lahko edino privoščim, si vzamem, da česa tudi ne naredim. Kaj sem občutila glede mojega telesa in zdravstvenih težav? Še hujše bolečine v rokah in nogah in sklepih, še v kolkih in kolenih na novo, kot jih imam že itak desetletja. Vedno bolj sem vremensko občutljiva. Ko včasih ponoči spati ne morem od bolečin. Zjutraj, ko bi spala, pa moram vstati in še iti v službo. S težavo se spravim v službo. Kjer me čaka zahtevno strokovno delo. Ki se mi določi. Ker je tu znanje in praksa. Samo nekaj mesecev še, saj se upokojitev bliža. Ko mi je predvsem zjutraj tako slabo. Ko so tu še glavoboli ...Čeprav me glava ne boli ravno pogosto. Pa potem moji gnojni sinusi. Eno noč nisem mogla spati, ker se mi je gnoj iz glave zlival v požiralnik in sem zaradi tega krehala. Občutim in vonjam ta gnoj v glavi ... Ki se steka navzdol. Pomagam si s citrusovim sadjem ali napitki. Spala bi in pogosto enostavno zaspim pred televizijo. Res se vedno bolj čudno počutim. Utrujeno. Ne zmorem več energije, kot sem jo včasih imela. Fizične moči ni. Pa bi toliko MORALA ... Grem še nekaj polikati in nekaj posode pomiti ...
Resnično živimo v srcih drugih ljudi in mi nosimo v svojem srcu druge ljudi. Trenutno stanje duha: Boleče, utrujeno, kljub navajenosti vedno hujše in slabše počutje. Za kakšne pretekle zločine plačujem?
18:27, 27. 02. 2010
.. Objavljeno v osebnostna rast
.. 0 komentarji
.. Stalna povezava .. Obvesti prijatelja o tem sporočilu
Včeraj, ko sem pol ure pisala ta prispevek, samo deloma shranjen, se mi je izklopil Internet. Na vso srečo so mi Internet danes spet porihtali. Moji ... Naključij ni. Pisala sem namreč ravno o tem, zakaj se mi vse dogaja, kar se mi. Obnavljam po spominu.
Če verujem, da je Duša neumrljiva energija, se resno sprašujem, za kakšne zločine v preteklih življenjih moram plačevati, da se mi dogaja, kar se mi. Reinkarnacija obstaja. Spet sem namreč enkrat na dnu, globoko v greznici. Ne vem, kako se bom spet, ponovno izkopala iz dreka. Zdravstvenega in finančnega. Kot sem se v zadnjih letih tolikokrat že morala. Vedno iščem rešitve. Vedno premišljujem, kje poiskati rešitve. Vedno znova! Kako se izkopati iz gnojnice. Miru ni. Tako utrujena sem.
Kljub odločitvam za Zavestno Samost nisem sama. Ni miru! Ene zadeve se kar nadaljujejo. Kdaj bo bolje? Kdaj se bo kaj premaknilo na bolje? Ne zaradi mene, zaradi drugih se tako malo spreminja na bolje. Sama sem se odločila za Samost. Četudi nimam enega normalnega človeka ob sebi, ki bi mi pomagal. Me razumel. Pot vase mi je rešitev. Sebe poslušati. Vase verjeti. Sebi zaupati. Mi nič drugega ne preostane. Jaz ne verjamem, da je večina ljudi dobrih. Ker niso dobri. Ker je preveč izgube vrednot. Biti dober človek, moraš imeti dobroto v sebi ali pa moraš imeti privzgojeno. In imeti moraš pogum za to. In težje je, biti dober človek. Večina pa nima zato poguma ali volje ali moči. Za človečnost, za sočutje, za vživetje moraš imeti lastno zavedanje. Sem včeraj spet izvedela resnico o enem mojih. Grozljivka! Da zadnja leta ni nič bolje. Da se kar vleče. Da je edino vedno slabše. Kdaj se bo to nehalo? Kdaj se bo kaj uredilo? Končno kaj?! Vedno bolj sem škrbasta, ker nimam denarja za privat zobozdravnika. Škrbasta sem kot kaka čarovnica. Pa poleg diabetesa na novo, pa hrbtenica pa sklepi. KO bi toliko MORALA postoriti fizičnih opravil. Morala bi ... Ker nimam fizične moči in energije. Rešitev je v korakih. Korakoma. Začeti. Ker moram vedno znova prekinjati. Včeraj sem se lotila enega kupa papirovja v moji sobi. Sortirati papirovje, kar gre v smeti. Zapiski, printi, kopije, kar naj ostane. REvije in članki iz revij. In knjige. Imam toliko knjig z meni ljubo vsebino, ki mi pomagajo. Pa je večina samo prelistanih, neprebranih. Pa toliko pomoči najdem v njih. Moralno duhovne pomoči.
Pa je prišel ened mojih: "Mi lahko to hitro polikaš?" Sem spet papirovje samo prestavila na drugo mesto. Včeraj sem imela izjemoma samo enega mojih doma. Ko sem želela edino ta prispevek še napisati in nadaljevati. Spet sem prekinila korake. Bila pa sem pri moji mami, saj je moj oče bil na koncertu. Mama je gledala televizijo, ko sem prišla po buhtle in tortice, ki jih moja mama še vedno kupuje, za moje ... In po jabolka. Moja mama raje živi v preteklosti, kot da bi se soočila z vsemi problemi sedanjosti. In se zavedala problemov in težav in jih želela razrešiti. Tudi zdravstvenih. Saj eksistenčnih težav na vso srečo še nima. Sem pa včeraj doživela dve zadevi, ki sta me ganili in se me dotaknili. V takih zadevah vidim svetlobo. V kuhinji sem dvignila oči in se zagledala v ta moja Drevesa življenja, v Dracaene fragrans. Kako rastejo. Kako se večajo tisti poganjki, tretjič poganjki iz istega stebla. Moje zmajevke. Rastoče zmajevke ...
In ta prizor se mi je zdel nepopisen. Da so mi stopile solze v oči. Imam pokvarjene rolete, zato so skoz spuščene. Pa je skozi režo posijalo sonce na moj angelsko-mineralni oltarček. Na moje angelčke. Kako so se svetili v sončnih žarkih. V tej svetlobi sem mislila na Ajro. Sem Neikki napisala e-pismo o tem. In sem imenovala Ajro - Angel. Vedno ob pogledu na te moje angelčke mislim tudi na Ajro. Čeprav je njena knjiga Dotik večnosti še tudi neprebrana. A imam jo doma. Marjana-Lucija piše tudi v Dobrofarktu o obiskih pri Ajri. Marjanin Dobrofarkt se je namreč tudi ponovno znašel v mojih rokah.
Zdaj pa grem še nekaj polikati in nekaj posode pomiti.
Resnično živimo v srcih drugih ljudi in mi nosimo v svojem srcu druge ljudi. Trenutno stanje duha: Spet na dnu v skrbeh,spet iskati rešitve, da se izvlečem. Toda sijaj svetlobe v zmajevkah in v angelskih figuricah. Ajra potrebuje misli energije in močno duhovno podporo
20:02, 25. 02. 2010
.. Objavljeno v duhovni razvoj
.. 0 komentarji
.. Stalna povezava .. Obvesti prijatelja o tem sporočilu
Danes sem dobila Neikkino e-pismo. Ajra nadaljuje s kemoterapijami. Ajro Pogačnik sicer mnogi poznamo posredno iz njenih objavljenih del, toda mnogi jo poznate osebno. In Neikka in Marjana-Lucija in Vlatka ste že tiste tudi moje spletne prijateljice, ki Ajro poznate osebno.
Imam tako star in še dodatno zmrdan računalnik, da sama Neikkine molitve ne morem ne prebrati, ne videti. Zato tu dajem link. http://poesias-neikka-neikko.blogspot.com/2010/02/ljubezen-za-ajro.html
Neikka prosi, da se Ajre spominjamo, da molimo zanjo, dodajam: Ajri pošiljajmo močno miselno in duhovno energijo. Jaz verujem, da to pomaga. Neikki sem odgovorila na e-pismo in napisala komentar na njen blog. Kako je z molitvami pri meni in zakaj mi dodane slike v e-pismu toliko pomenijo.
Ljubljena Neikka, zdaj po tvojem e-mailu pišem komentar od doma. Jaz imam tako star in zmrdan računalnik, da na žalost tvoje molitve ne morem ne videti in ne slišati. Toda zanesljivo bom nadaljevala z mislijo na Ajro, veš, da redno mislim nanjo! V e-pismu sem edino lahko priložila slike, ki meni osebno mnogo pomenijo. Sliki šopka vrtnic sta od moje sestre, moja sestra je dobila šopek v dar.
Resnično živimo v srcih drugih ljudi in mi nosimo v svojem srcu druge ljudi. Trenutno stanje duha: Pogosto mislim na Ajro, pošljimo ji mnogi ogromno miselno in duhovno energijo Ostal je drag spletni prijatelj-Solist ima osebni praznik
23:02, 23. 02. 2010
.. Objavljeno v medosebni odnosi
.. 4 komentarji
.. Stalna povezava .. Obvesti prijatelja o tem sporočilu
Solist je ostal tudi meni dragoceni in ljubi spletni prijatelj. Solist nima več bloga. Toda redko se včasih vidiva. Solist je mnogim ostal prijatelj. In Solist ima ta teden osebni praznik. Točnega datuma ne bom izdala. Nisem pa pozabila, ker imam Solista tako rada.
Dragi Solist, barve in slike naj govorijo. Da ti želimo oranžno barvo Sonca. Da ti želimo Svetlobo Sonca. Saj Svetlobo širiš tudi ti s svojo osebnostjo. Besedilo barve Sonca in ozadje modrina za Modrost in kot modre očke siamske muce.
Slike sem izbrala take, kar imaš rad. Sončne barve. Cvetice. Vrtnice. In siamsko baby muco. Za nežnost in ljubkost.
Kot je tvoja osebnost.
Ko sem iskala slike na tujem Googlu, sem dala gesla: Orange soul, sun soul, orange roses in siamcat. Ohrani svojo Sun Soul. Radi te imamo.
Resnično živimo v srcih drugih ljudi in mi nosimo v svojem srcu druge ljudi. Trenutno stanje duha: Spletnega prijatelja Solista nisem pozabila in nisem edina. Mnogim je prijatelj in radi ga imamo! Zakaj odločitev za samost,zakaj najbolj sebi zaupam(5):Nekaj stikov z drugimi
18:47, 16. 02. 2010
.. Objavljeno v medosebni odnosi
.. 1 komentarji
.. Stalna povezava .. Obvesti prijatelja o tem sporočilu
Sama sem se zavestno odločila za Samost. Ker sem sama v bistvu itak vse življenje. Ponavljanje ... Čeprav je pogosto težko in hudo, ko si sam. Mislim na fizično prisotnost, konkretno prisotnost koga, ki bi me razumel, ki bi me poslušal, ki bi mi pomagal. Ki bi imel čas ... Zato sem zase našla rešitev, pot vase, prisiljena sem bila to storiti. Mene malokdo razume. Kot da je v meni nekaj, deloma Indigo otroka ... Kot da sem iz drugega vesolja ...
To sliko zvončkov mi je poslala moja najdražja Osebnost v moji službi in je izven mojega sorodstva. Sliki rožice s čebelico in bližino razcvetele vrtnice pa mi je poslala Ana od srca. Njeno družino nosim tudi sama v srcu. Edino take Osebnosti še obstajate izven moje družine ... Ko preprosto STE, obstajate ... Meni drage...
Pa še zdravstvene težave so tu. Že ta banalna zadeva, trideset let sem naglušna. Mnogi se niti ne potrudijo, niso niti sposobni, da bi z mano govorili razločneje in počasi in meni v obraz. Ni treba glasno ... Saj sama ... Po drugi strani pa sama ljudi odklanjam, se odvračam od njih. Če z drugimi ljudmi ni ničesar, kar je mojega ... Ni mojih prepričanj, ni mojega zavedanja, navsezadnje, če tudi ni moje pameti, če ni moje ravni. Večina ljudi ima tako stopnjo zavedanja, da enostavno NIMAJO POJMA! In tako je po drugi strani tudi v mojem življenju množica ljudi, s katerimi ni ničesar, ne povezanosti, ne razumevanja, ne ujemanja. Ker sami niso sposobni vživetja. Ali pa imajo nizko zavedanje. In jaz se od takih ljudi odvrnem, ker se preprosto ne morem družiti. Tako bom naštela tukaj samo dva primera NEujemanja z drugimi.
SLOVENKA LETA: Jaz revijo Jana berem desetletja, toda zelo redko glasujem. Letos sploh nisem glasovala. Saj nikoli ni izbrana moja favoritinja. Edino za našo ljubljeno Renato Ažman sem poslala vse kupone. Zato mi niti na kraj pameti ne pade, da bi se bunila, če je letos bila izbrana Katarina Kresal. Je pač popularna osebnost. "Baba" v pozitivnem smislu.
Milena, jaz se raje obrnem vase. Kot pa da bi spreminjala svet ali druge. Nimam niti te moči, nimam niti te pravice, spreminjati druge ... Milena mi je v e-pismu napisala svoje mnenje, tisto e-pismo je njena izpoved ... Milena mi piše:
Včeraj so izbrali za Slovenko leta političarko. Kakšna ironija!
O tem bom še pisala, da jaz sem prisiljena živeti v svojem svetu. Mi očitajo, da nisem realna ... Pa se še kako zavedam svojega zdravstvenega stanja, točno vem, kaj me boli, kaj mi manjka. Ali se zavedam svojega poraznega finančnega stanja. Ne vem, kje bom tu našla rešitev... In predvsem SAMA ODLOČAM, pred kom snamem svoj klobuk. To so Osebnosti, ki jih konkretno poznam kot Osebnosti. Niti slučajno to niso "anonimneži".
Tu pa je primer sicer super osebnosti, ki pa o mojem življenjskem, zdravstvenem, finančnem stanju nima pojma. Ker je njeno življenje povsem drugje in v drugačnih RAZMERAH! In kar je za to osebnost enostavno, je zame popolnoma neizvedljivo! Naša življenja ... so pač tako različna!
Hallo ...
"Hm, morda je naše življenje res enostavneje živeti, toda morda Naj si B... priskrbi denar ...
pač taka sem JAZ! Saj priznam, če pa sem "nora", toda iz svoje kože NE morem!> Potem bi imela čas in denar, si privoščila let z letalom in bi te potem pričakali ... Je enostavno rečeno, to zelo nekomplicirano, ni potrebno biti za to posebej mobilen ... Včasih je svet enostavnejši, kot se zdi, ali? Mnogo pozdravov ..."
Ta sicer super osebnost se ne zaveda, da pri meni ni ničesar ... Ni zdravja, ni volje, ni potrebe, ni videza!, ni denarja in da tega VSEGA še dolgo ne bo, ali pa sploh ne bo!
Je že tako, za ene je enostavno, za druge neizvedljivo ... Jaz in drugi, predvsem moji ostareli starši, to bom še pisala ... Trenutno stanje duha: SAMOST>sama sem se zanjo odločila, četudi je težko, hudo biti sam med ljudmi Zeleni čudež z dušo:Tretjič poganjek iz istega stebla Dracaene fragrans
23:11, 14. 02. 2010
.. Objavljeno v duhovni razvoj
.. 5 komentarji
.. Stalna povezava .. Obvesti prijatelja o tem sporočilu
V mojem stanovanju doživljam zelene čudeže, ki me blazno razveseljujejo, ker so povezani s takim čustvenim nabojem. Četudi jih samo zalivam in bolj redko presajam. In ker dobivam mnogo čudovitih odgovorov, ki mi res ogrejejo srce, na mojo Valentinovo voščilnico, in ker imam slike že nekaj časa izbrane, moram ponovno pisati o mojih zmajevkah ali Dracaena fragrans.
Jaz jih imenujem Drevesa življenja, čeprav se tako bolj pravi Juki oz. Yucci. Najstarejše "Drevo življenja" mi rase v moji sobi. Že več kot 26 let. Od tal do stropa. In ima tri poganjke. Tudi cvetelo je že. To Drevo že ve, zakaj tako rase. Pa edino vodo dobiva... Dobila sem ga namreč od moje sestre, ko se je rodil moj najmlajši. Ta Dracaena fragrans je življenjsko povezana z nami.
Naslednja zmajevka, Dracaena, ki mi čustveno tudi toliko pomeni, pa rase na kuhinjski polici ob oknu od leta 1994. In ravno ta Dracaena me je tako zelo razveselila, ko so iz istega stebla že tretjič pognali novi poganjki. O tem sem sicer že pisala, kako je s tem Drevesom. RAvno s tem ...
Kupila sem si ga, ko sva takrat še z možem imela 25. obletnico najine zveze. Natanko v času razveze zakonske zveze na sodišču, se je to Drevo doma prevrnilo. To je bilo pred šestimi leti. Pred nekaj leti sem hotela steblo privezati, pa se mi je zlomilo. Sem zlomljeni del posadila in rase dalje. Tudi iz starega stebla so pognali poganjki. Potem pa sem opazila, da je z njimi nekaj narobe, eden se je posušil in dva poganjka sta mi kar ostala v roki. Dala sem ju v vodo in v vodi sta še sedaj, sta pognala koreninice in listi rastejo. Čas je, da ti stebelci posadim. Pred nekaj časa pa sem opazila, da so iz tega praznega, prvotnega stebla spet pognali novi štirje poganjki. Če to ni čudež ...
Zraven vseh teh novih Dreves iz onega prvotnega stoji še tretje "Drevo življenja" , ki sem si ga kupila pred nekaj leti. Tudi to lepo raste. Dracaeno fragrans sem tudi zelo rada podarjala, ko sem še imela več denarja in sem jo ljudem, ki jih imam rada, tudi rada podarjala. In vsem ta zmajevka, to "Drevo življenja" lepo rase. Drevesa z dušo.
Resnično živimo v srcih drugih ljudi in mi nosimo v svojem srcu druge ljudi. Trenutno stanje duha: S temi zelenimi sobnimi rastlinami, z zmajevkami, pa imam res veselje, kot da imajo dušo in smo čustveno povezani. Wiener Opernball-Dunajski operni ples>zakaj moje notranje intimno doživetje
23:04, 11. 02. 2010
.. Objavljeno v osebnostna rast
.. 0 komentarji
.. Stalna povezava .. Obvesti prijatelja o tem sporočilu
Spet gledam po TV letošnji Dunajski operni ples, Wiener Opernball. Sem namreč zelo čustveno navezana na ta prenos. Zaradi intimnih čustev gledam s solznimi očmi. Zaradi spominov na mladost. In zaradi Njega, Edinega ... Letošnji Operni ples mi je bil še posebej všeč. Toliko čudovitega, kar imam tudi jaz tako rada. Že od mladosti. Toliko meni ljube glasbe. Operni in operetni potpuri in valček!!!
Toliko barv! Toliko čudovitih toalet!
Debitantke imajo tudi letos čudovite diademe.
Najčudovitejši pa so mi šopki roza vrtnic debitantk.
In sploh toliko roza vrtnic! Tudi jaz sem imela v poročnem šopku roza vrtnice.
Zakaj imam solzne oči? Letos bo minilo 40 let, kar sem doživela svoj Opernball. Moj, najin maturantski ples. Nepozabni. Najin maturanstki ples je bil tak, kot je Wiener Opernball. Moji... niso imeli takega plesa. Na maturantskem plesu najmlajšega so se že pokazale razpoke v zvezi njegovih staršev. In sedem let sem sama. Tu so linki na moje pretekle prispevke o Opernem plesu.
http://ednevnik.si/entry.php?u=ZavestnaSamost&e_id=86055 http://ednevnik.si/entry.php?u=ZavestnaSamost&e_id=50971 http://ednevnik.si/entry.php?u=ZavestnaSamost&e_id=31339
Toda naj živijo moji, najini spomini. Ob vsakoletnem Wiener Opernballu. Najini pravljični spomini. Bodo ostali in živeli za vedno.
P.S. PRAVLJIČNA: Oprosti mi za lanske komentarje. Sem dozorela. Sem se notranje umirila. In pojma nisem imela, kaj je to "pofočkanje". Sicer pa itak ne sodelujem pri takih zadevah. Tebi pa edino ponavljam izrek od meni drage osebnosti v moji službi: "STOPAJ POKONČNO PO SVOJI POTI IN ZAUPAJ SI".
Trenutno stanje duha: Pravljično zame, prenost Wiener Opernballa. In solzni spomini. Ko sem doživela pred 40. leti svoj Opernball. Valentinovo>Ljubezen je mogočno,potrebno čustvo
20:16, 11. 02. 2010
.. Objavljeno v osebnostna rast
.. 0 komentarji
.. Stalna povezava .. Obvesti prijatelja o tem sporočilu
Bliža se Valentinovo. Privzeti praznik Ljubezni. Ne prehitevam, priložnost izkoriščam, možnost vam poslati misli o Ljubezni. Kaj mi pomeni Ljubezen. VSEM, od katerih imam e-naslove in nekaterim print s klasično pošto. In simbolne slike, ki pomenijo Ljubezen. Meni tudi te simbolne slike mnogo pomenijo.
Resnično živimo v srcih drugih ljudi in mi nosimo v svojem srcu druge ljudi. Trenutno stanje duha: Zadnja dneva pošiljam letošnjo VOŠČILNICO VSEM,od kagterih imam e-naslove. Tako v službi, iz službe, ostalim bom še poslala. Nekaterim sprintam in pošiljem s klasično pošto. Zakaj odločitev za samost,zakaj najbolj sebi zaupam(4):Paradoksi moje samosti
12:04, 8. 02. 2010
.. Objavljeno v psihologija osebnosti
.. 0 komentarji
.. Stalna povezava .. Obvesti prijatelja o tem sporočilu
Danes na Kulturni praznik, mene je v bistvu življenje prisililo, da moram dati poudarek na preprosti, a pomembni Kulturi Človeka, namenoma z veliko začetnico ... bom nadaljevala prispevek o svoji Samosti, spet namenoma z veliko začetnico. Variacije na temo in kakšen dodatek ... O Samosti in v Samosti je namreč mnogo paradoksov. Ko je po eni strani to in tako, po drugi strani pa nasprotno in drugače. Zavestno zavedanje odločitev in nasprotij. Je pa vse moje, zavedanje, odločitve in za to se dobesedno borim že leta ... Pustiti vsakemu zavedanje. Vsak odrasli (relativno zdrav odrasli) mora sam OZAVESTITI, kar njemu, posamezniku samemu škoduje, kar zanj samega ni prav in ni dobro. SAM DEJANJA! Nikoli ni tega preveč poudarjanja. Česar sam nisi zmožen, ali nimaš poguma, ne moreš zahtevati od drugih, da namesto TEBE SAMEGA oni tako ravnajo ali delajo ali celo mislijo ... Po tvoje ... Pri meni to niti slučajno NE uspe. In mnogi tega še po več letih niso pogruntali, da včasih s kakšnim dejanjem , tudi z besedami NE bodo dosegli pri meni ničesar. Ker pač imam svoje lastno zavedanje.
Novo je, da moram končno OZAVESTITI, da moram sicer poslušati, kaj drugi govorijo, vendar NE smem in NE morem jemati za res, moram PRESLIŠATI. Ker drugače bom še res znorela. Me bodo stisnili med mlinskimi kamni. Moji ... sorodniki, moja preostala družina, ki jo še IMAM! Jo še imam in ravno zato, ker jo še imam. Pa kljub temu ne smem pustiti stisnjenja. Sebe ... So misli in slike že dolgo pripravljene. In marsikaj se večno edino ponavlja. Po eni strani mi je hudo in težko, da sem Samost. Ko nimaš ob sebi človeka, ki bi te razumel, te poslušal, ti pomagal. Ko niti govoriti ne smem ... Ko me nihče ne posluša ... Ko me redkokdo razume ... Ko je tako malo pomoči ... Sem včeraj rekla enemu mojemu: "Jaz nisem in ne bom po vaše, jaz sem PO SVOJE!" Ko letijo očitki: Da sem jaz po mojih starših, pa je tudi glede tega precej razlik, ko vidim, ker prepoznam, kako so oni, moji ... po svojem očetu ... NI sprejetosti, kakršna je pri meni! Ko sem in še SPREJMEM! Po drugi strani pa: Jaz imam spet hujše težave z želodcem, bolnim natanko 37 let, da če dalj časa govorim, mi postane slabo. Tu so spet bolečine v predelu dvanajsternika in žolčnika. Tu je navzea ali siljenje na bruhanje, predvsem zjutraj. Potem imam refluks požiralnika in zožen požiralnik. Ko se te tekočine vračajo navzgor, namesto navzdol. Ne morem biti dolgo na nogah ... Že po nekaj časa pranja posode ali likanja ali kuhanja se pojavijo bolečine. Ali po nekaj časa stanja ali hoje (do nekje ene ure). Natanko 25 let je, kar imam dokazano obrabo hrbtenice in deviacijo - spremembo vretenc. Gre za obrabo vratnih vretenc, za vratno spondilozo, jasno, da je vedno slabše. Potem je tu deviacija v križu, križna vretenca imam obrnjeno v levo. Spet so težave vedno hujše. Za dodatek so tu nove bolezni: Kronično vnetje čeljustnih sinusov in diabetes. Ali sladkorna bolezen. Se moram držati diabetične diete. Ker je drugače takoj narobe. Pa žolčne diete. Tako je moje fizično zdravje ... Ja, pa naglušnost ... Trideset let imam dokazano naglušnost za določene frekvence ... Če večina niti tega ne razume, da mi NI treba govoriti glasno, samo meni v obraz in POČASNEJE IN RAZLOČNO. Še tega večina ni sposobna, razločneje in počasneje z mano govoriti ... Se pač z nikomer NE družim. Pa ko tudi denarja ni ... Za marsikaj enostavno ni denarja.
Potem je tu še to, da nikoli nisem imela svoje družbe. NISEM vajena drugih ljudi. Posebej, če je preveč RAZLIK! Če ni ujemanja, če ni razumevanja, če ni povezanosti ... Kaj se bom družila s takimi ljudmi? Se pač odvrnem. Če nismo na podobni ravni. Če ni podobnega zavedanja, razmišljanja, ujemanja, razumevanja ... O tem, zakaj ni odnosov z drugimi, bom pisala v naslednjem prispevku. Tudi že dalj časa v pripravi ... Več mesecev.
Zadnjič mi je moj oče rekel: "NIČ več ne bom rekel!" Jaz pa moram ozavestiti: "JA; on mora govoriti in jaz moram poslušati, a NE smem vzeti vsega za res za suho zlato, moram preslišati ..." Toliko preslišati ... Enostavno preslišati ... In tako moram sedaj spet izklopiti računalnik in kaj opraviti, kar že dolgo MORAM opraviti. Naslednji prispevek še čaka... O MEDOSEBNIH odnosih ...
Resnično živimo v srcih drugih ljudi in mi nosimo v svojem srcu druge ljudi. Trenutno stanje duha: Toliko se ponavlja, toliko NI SPREMEMB, zato pač SAMOST,v tem najdem REŠITEV ŽIVITE svoja ŽIVLJENJA!Se distanciram od vaših "špetirov,handlov"
12:09, 6. 02. 2010
.. Objavljeno v medosebni odnosi
.. 0 komentarji
.. Stalna povezava .. Obvesti prijatelja o tem sporočilu
Dragi moji, ponovno poudarjam, da je vsa prizadetost, vsa občutljivost, vse zamere zaradi besed, tukaj posebej zaradi zapisanih besed na blogih, četudi drugi zapišejo ali zbrišejo, pa morda sploh ne mislijo vas osebno, da jemljete osebno zaradi vas samih. Od drugih NE jemljite osebno! Ker imate vi premalo samozavesti, premalo samozavedanja, morda slabo samopodobo ..., v stiskah pa nas je itak večina. Večina pa vse svoje na druge ali drugo prenaša. NISMO NE KRIVI, NE ničesar drugim dolžni! Ta prispevek je malo ponavljanje, malo nadaljevanje, predvsem pa OPOMIN! ODRASLI SMO ODGOVORNI ŽIVETI SVOJA ŽIVLJENJA! Ne tujih , odraslih življenj! Pozneje bom opisala BOGASTVO, ki ga imajo redki. Ni bogastvo v materialnih zadevah, je bogastvo v LJUDEH!
Dopisovanje zadnje čase tu na blogih, več mi pomenijo e-pisma ... me je spomnilo na tretjo obletnico, kar sem doživela in sedaj zadnja tri leta po februarju 2007 preživela najhujše čase, ker sem se javljala na Internet. Gre za spletni Večer. Kjer sem tam na blogu vznemirila resnično osebnostno-duševno motene osebke, ki so, ti osebki namreč, celo brisali popolnoma osebne objave na mojem osebnem blogu. Vdirali v računalnik ... Potem sem se zapletla v težave in probleme, ker sem se zapletla na komentarjih spletnega Večera. Ogromno imam še shranjeno in nekaj sprintano. Zato imam opomin, kaj je vse bilo ogroženo.
Ogrožena je bila moja služba. Ne glede na celo patološko vedenje enega osebka v moji službi ... Ki se me je želel znebiti, da bi me odpustili ... Se NISEM pustila! Sem preživela ... Moja služba do moje upokojitve ni več ogrožena ... O težavah doma zaradi mojega javljanja na Internet raje ne bom pisala. Tisti, ki ste moji spletni prijatelji in prijateljice in sem ali imam e-naslove, veste iz e-pisem, zakaj je vse šlo ... Samo to lahko spet napišem, da sem spet edino preživela ...
Zato se DISTANCIRAM od takih zapisov na "anonimnem" Internetu, ker anonimnosti NI! Se da odkriti računalnik, od koder je bilo pisano! Torej, meni je spodnje moralo postati TUJE: "On(a) je napisal(a) to in to ..." "On(a) je zbrisal(a) to in to ..." "On(a) je zaklenil(a), blokiral(a) to in to..." "ON(A) JE ŠIRIL(A) LAŽI O MENI ..." in podobno in tako dalje ... VSE to zgoraj sem celo in tudi sama doživela, preden sem dozorela. NE pozabite, da imate tudi glede objav na Internetu možnosti prijaviti KRIMINALISTOM! VEM za NEanonimne osebe, ki so to storile!
Zato je najbolj nedolžno: "Pojdite se solit!" V ŽIVLJENJU SO POMEMBNEJŠE ZADEVE, kot so tu konkretno blogi in "anonimni" Internet, ki to itak ni, anonimni namreč. Zdaj pa bom samo omenila eno RESNICO, ki sem jo šele včeraj izvedela, ker sem imela pomanjkljive informacije. Ta resnica me je zelo razveselila. Zvedela sem preko e-pošte. Pisali smo si e-pisma z meni ljubimi, tudi tukaj znanimi blogarji. Najprej me je ena blogarka in spletna prijateljica popravila glede druge blogarke in spletne prijateljice. Potem sem tej drugi blogarki in spletni prijateljici napisala prijazno e-pismo in sem dobila odgovor o RESNICI! Zatorej, nehajte se OBREMENJEVATI z drugimi, posebej na blogih ne in POIŠČITE VSO BOGASTVO V SEBI IN V SEBI NAJBLIŽNJIH LJUDEH!
Slike, tu dodane mi je poslala "Deklina", ki je sedaj tudi postala moja spletna prijateljica in mi občasno pošlje čudovite diaprojekcije ali slike po e-pošti. Vidite, kako lepa je razjasnjena RESNICA! Nadaljevanje prispevkov o moji samosti pa še čaka ...
Resnično živimo v srcih drugih ljudi in mi nosimo v svojem srcu druge ljudi. Trenutno stanje duha: ŽIVLJENJE JE BOJ, ŽIVLJENJE NI PRAVLJICA, najdite bogastvo v sebi, RESNICA PRIDE VEDNO NA DAN! Zaradi vas samih...občutljivost na"anonimnem"Internetu
22:56, 3. 02. 2010
.. Objavljeno v medosebni odnosi
.. 8 komentarji
.. Stalna povezava .. Obvesti prijatelja o tem sporočilu
Dragi moji, veste zakaj ste tako občutljivi na "anonimnem" internetu? Občutljivi ste zaradi vas samih! Zakaj imate "prepire", pa debate, pa zamere in tako dalje na "anonimnem" Internetu? Zaradi vas samih v resničnem življenju. Zaradi vas kot osebnosti, zaradi vašega duha in duše. Zaradi vaših problemov in težav in stisk in frustracij in strahov. V resničnem življenju. In to prenašate, prenašamo vsi na različne. Na blog. Na "anonimni" blog, večina ... Ali na druge ljudi! Sami morate, moramo sebe urediti! Kot enkratne, samosvoje osebnosti! ODRASLI (relativno zdravi odrasli) SAMI ODLOČAMO! Posebej o sebi. Tudi sama imam večno cel kup težav in skrbi in stisk ...Pa moram preživeti Tu so blogi. In IZPOVEDI! O svojem osebnem blogu vsak SAM ODLOČA! Vsaj tu imamo svobodo izbire. Kaj bomo pisali, ali bomo zaprli za javnost prispevke, ali bomo dovolili komentarje, ali jih bomo blokirali. Sama imam toliko prispevkov samo pripravljenih, pa niti ne napišem! Ker moram preživeti vsak dan znova. In ker ni časa. In ni volje. In ni potrebe. So samo želje ... BI ... rada, bi MORALA ... Tudi sama nisem zdrava, cel kup zdravstvenih težav imam in bolezni. Večno, dan in noč se slabo počutim in imam bolečine. Nekatere bolezni imam desetletja dolgo! Včeraj so mi vsaj en gnili zob izpulili, ko imam še zraven tudi zaradi težav z zobmi še več zdravstvenih težav. Niti slučajno ni denarja za privat zobozdravnika. Imam samo svojo poprečno plačo, pa še to zakreditirano. Jaz sem res brez denarja. Popolnoma brez denarja. Samo preživim ... Do sedaj ... O svoji zavestni samosti bom še pisala prispevke. Tudi slike imam izbrane. Z Interneta. Na tem svojem starem, malo zmogljivem računalniku. Ko ima eden mojih neke probleme, pa se potoži, sem mu odgovorila: "Vidiš, z mano pa je tako že leta in leta ... Odkar je ati odšel. Vse se je podrlo z njegovim odhodom ... Zdaj vsaj vidiš, kako je meni zadnja leta in leta!" Zatorej: Kdor je POŠTEN, kdor je moralen, kdor pošteno ŽIVI in DELA, kdor lahko vsakemu pogleda v oči, TAK SE NIMA ZA KAJ IN PRED NIKOMER zagovarjati ali opravičevati. Zaradi občutljivosti drugih pa še posebej ne. Na "anonimnem" internetu in blogih še posebej ne! Na "anonimnih" blogih ali internetu pa še najmanj! RADIRKA! Tvoja izbira je, kaj na svoj blog napišeš. Tvoja odločitev je, če prispevke zapreš za javnost! Naše odločitve so, če dovolimo komentarje. Vedno je resnična osebnost in njeno resnično življenje v OZADJU! Drugi ljudje, druge osebnosti ali osebki z nizkim zavedanjem ... Osebek smo imenovali na Večerovih blogih tiste, ki zmorejo edino na "anonimnem" internetu se patološko izživljati ... Tudi to je treba vedeti! Da VSI pišejo o sebi, četudi pišejo drugim o drugih! Iz svojega zornega kota, ki je lahko širok in globok, ali pa je zelo ozek in plitek. DARJA Haiku: Ja, res imam razlog, da imam omejene komentarje samo za eDijevce ali jih sploh blokiram. Zaradi preveč zelo slabih izkušenj. Preveč svinjarij sem že doživela. In tudi, ker nimam časa. Da bi komentirala ali da bi morala komentarje brisati ... Kot že tudi imamo izkušnje. Ker pač preprosto ne gre več ... Čeprav vas imam mnoge, posebej NEanonimne osebnosti iskreno rada. Še bom kaj napisala. Kdaj končno kak že pripravljen prispevek. Saj sem tudi jaz zaradi marsikoga ali marsičesa JEZNA! Tudi besna! in to mora tudi ven, da ne zgorim še bolj od znotraj. Rane na želodcu ... In žolčnik ... Včasih tudi kak vaš prispevek preberem. Posebej od mojih spletnih prijateljic in redkejših spletnih prijateljev. Redkeje komentiram. Internet mi ni več tako pomemben kot nekoč, ko še nisem toliko dozorela. SO V ŽIVLJENJU POMEMBNEJŠE ZADEVE, kot je Internet in tu blogi. VSaj zame... Vsaj na e-pošti imam vse shranjeno ... Vsaj na e-pošto vse dobivam. Četudi pogosto ne odgovorim. Na e-pošti redkeje zbrišem ... "Howgh, govorila sem!" Resnično živimo v srcih drugih ljudi in mi nosimo v svojem srcu druge ljudi. Trenutno stanje duha: Sama imam toliko zadev poln kufer, potem pa se mi zdi butasto tudi kaj tu na blogu. Ali "BEDARIJE", kot radi uporabljajo moji... 83 poljubov naši nenadomestljivi Omi,živi še dolgo
07:55, 27. 01. 2010
.. Objavljeno v medosebni odnosi
.. 0 komentarji
.. Stalna povezava .. Obvesti prijatelja o tem sporočilu
Naša nenadomestljiva Oma praznuje danes 83. rojstni dan. 83 poljubov od vseh njenih! Zanjo!
Je, kakršna je. Ko v starosti plane otroštvo in mladost na dan. Ko živiš v preteklosti, kamor zbežiš. Najprej je bilo njeno otroštvo lepo, mladost med drugo svetovno vojno znosno. Po vojni ji je umrla mama, ki jo je razvajala.
Toda DAJANJE je naši omi ostalo. Morda imam tudi jaz kot njena starejša hčerka zaradi tega v sebi DAJANJE. Več daješ, kot dobiš. Toda daješ prostovoljno in spontano. Ker imaš pač v sebi. Da daješ ... IN morda imam tudi jaz zaradi tega v sebi razvajanje mojih ... Tudi sama sem bila razvajena. Do odselitve mojega edinega in razveze mojega bivšega moža sem imela VSE. In VSE sem in še dajem mojim ...
Potem je se moja mama poročila v popolnoma drugo okolje, kot ga je bila vajena. Sem bila jaz na poti. Zato je v naši omi mnogo nezadovoljstva ostalo. Do danes. Tudi z darili jo težko zadovoljiš. Vedno ima neke pripombe. Ko nezadovoljstvo nadomesti z materialnim. Upam, da bo končno nam nehala kupovati tortice. Ker so presladke. Sama in moj oče sva diabetika. Jih itak ne smeva jesti. Posebej jaz se moram držati stroge diabetične diete. Mojim pa so tortice presladke. S torticami si življenjske radosti ne moreš kupiti.
Ima pa naša Oma nekaj NEPRECENLJIVEGA. Našega nenadomestljivega Opija. Srčno dober je. Naj bo naša Oma srečna, da še ima Opija. Letos bosta poročena 59 let.
Naj preživita še mnogo skupnih let. Četudi zdravja ni več. Toda nekaj imata naša nenadomestljiva Oma in Opa. DRUG DRUGEGA! To je neprecenljivo. In imata še nekaj. Svojo družino! Hčerki in eno vnukinjo in štiri vnuke.
Ljubljena Oma, velik NA ZDRAVJE! In koš poljubčkov. Slike so z Interneta namenoma zate izbrane! Z ljubeznijo, naša ljubljena Oma. Za tvoj rojstni dan. Ti bom sprintala voščilnico. Z Opijem smo tu, tudi zate!
Resnično živimo v srcih drugih ljudi in mi nosimo v svojem srcu druge ljudi. Trenutno stanje duha: Moja mama je OMA! Dočakala je 83. rojstni dan. Z Opijem, mojim očetom! Srečna naj bosta, da sta še skupaj! { Prejšnja stran } { Stran 1 od 22 } { Naslednja stran } |
Na kratko o meni ZavestnaSamost.eDnevnik.si
Na prvo stran Osebna stran Arhiv sporočil Kaj pišejo moji prijatelji Foto album Zanimive straniSamotnaDusa
Kategorijeduhovni razvojmedosebni odnosi osebnostna rast psihologija osebnosti Najnovejša sporočilaKomentarji,da jih omejujem ali blokiram,imam vzrok za toBilo je,bila sva,bila sem... Totalni NEspis:O (ne)razumevanju,dojemanju,razmišljanju Neikka in Neikko meni dragocena spletna prijatelja Na Gregorjevo se ptički ženijo Moji prijateljimorskadeklicaalja Chantal MajChi deprofundis Boris Lucija07 klotilda odsrcadosrca Renata sandra knjige ata LilaG bica donna lusi lifeisfun brjav8 eUssatka novadoba malteski ggmitja nanika drsalka eja tedi dina vvooodnarka darrio3 psychoXL zuzzu68 Babica janalumnus mislice milina sime SamotnaDusa medina lea199 Emilija Mozakar pravakala 
Število zadetkov: 220647 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Pogoji uporabe - e-pošta: info@eDnevnik.si Vse pravice pridržane. © 2005-08 eDnevnik |
Na prvo stran eDnevnika
Prvo sliko je dal Štefan na ZOOM od Večera, Tu pa je Buda iz Nare, ko me ta kretnja z odprto dlanjo odkritosti tako fascirinira.
Slike so z Interneta.
