Čeprav je vsakemu bimbotu jasno, da bi naši ubogi katoliški skavti (včasih so nas pravi “vojniki” dražili s “taborniki”, vendar taborniki nikoli nismo potrebovali župnika zato, da bi šel z nami v akcijo - tisto so bili katoliški skavti in skavtinje), ki si radi rečejo bojevniki 21. stoletja, združujejo pa se pod kratico SV, za pravo “obrambo” naše Patrije, ki se ji lahko reče tudi Domovina, prej potrebovali marsikakaj drugega.




Trenutno stanje duha: bp

Tako se to dela:




In če komu odtrga roko ga najbrž samo prestavijo na drugo stran, če glavo so že novi v vrsti...

V EU bi tole "štancanje" izgledalo nekako takole:
1. vseh šest bi vstavilo svoj kos;
2. stopili bi ven in vsak bi moral z vsako roko pritisniti na gumba, ki bi bila vsaj 60 cm narazen;
3. ko bi imeli vsi pritisnjene guimbe, bi se štanca spustila, še prej pa bi se spustila varnostna mreža;
4. pobiranje kosa in korak 1...

Ali obstaja še kdo, ki ne razume, zakaj lahko po tako nizkih cenah kupujemo kitajske izdelke?




Trenutno stanje duha: VPD

Trenutno stanje duha: cinično

Dobil sem krasno novo ljubico po imenu TOSHIBA Satellite. Super je lepa sexy gladka -ultrapičkohvatna. Zna stvari, ki jih druge ne znajo, ostale pa počne bolje in hitreje od drugih. Mogoče je malo kratke pameti ampak to bomo uredili.

Ima pa resno bolezen: glisto-visto. Da so Windovsi čudna anomalija sem čutil na vodi. Vista-Glista pa je dokončni dokaz, da je to resna virozna bolezen.


Trenutno stanje duha: hekersko

Moja skepsa glede škodljivosti in neškodljivosti gensko spremenjenih organizmov (GSO) je izginila; GSO so škodljivi za zdravo pamet in dobro argumentacijo.

Če ne verjamete, poglejte tole: KLIK

Obe strani argumentirata nekako takole, če smo uničili že skoraj vse, potem GSO sploh ni problem, temveč mogoče celo rešitev, bojo rekli zagovorniki, medtem ko bodo nasprotniki rekli, ker smo že uničili že vse skupaj, potem moramo to preprečiti oziroma vsaj biti previdni....

Še dodaten neargument je tisti z znanstveniki; tehnološke znanosti so načeloma vedno bolj izzivanje razpoložljivega, kot pa neka čista znanost in kot take le težko napovedujejo vse rezultate svojih početij (gre tudi za kompleksnost početij - posledice spuščanja GSO v naravo so primerljiva s tistim neslavnim pekinškim metuljem) - zato je tudi pri GSO veliko "znanstvenikov", ki so zelo skeptični do dejanjskih koristi GSO; še več je skeptičnih znanstvenikov, ki se z GSO ne ukvarjajo neposredno, niso na plačilnem spisku  multinacionalk, ki mislijo z GSO reševati vse svetovne probleme in lahko vse skupaj spremljajo z več kritične distance

Zmagovalni argument, ki me je dokončno prepričal o škodljivih posledicah GSO pa je seveda tisti, da so odvetniki dovolj pametni in dobro vedo, kdaj lahko zmagajo - odvetniki vedno zmagajo, mogoče lahko samo kdaj izgubijo na sodišču. In seveda bi se morali vprašati tudi, kdo je dal zakone, ki urejajo ta področja, napisati in uzakoniti.

Sam načeloma ne verjamem, da bi nam lahko takšna hrana škodovala (razen, če je ne bo kdo naredil tako).
Bolj problematično se mi zdi to vnašanje takšnih organizmov v okolje (zadnjič sem gledal, kakšne probleme imajo Avstralci z nekimi krastačami, ki so jih uvozili iz Južne Amerike - vsekakor zelo neprijetno).
Najbolj problematična pa se mi zdi lastnina takšnih spremenjenih GSO - to je lahko nekakšen trojanski konj za lastninjenje vsega živega (ne bojim se roparjev in teroristov, bojim se bankirjev in odvetnikov).

Potrebno je predvsem pogledati možne koristi in možno škodo, ki jo lahko od tega imamo - in jaz zaenkrat vidim več škode kot koristi (mogoče bi mislil drugače, če bi bila Slovenija med vodilnimi na področju GSO; nikakor pa si ne bi želel, da bi postala nekakšen laboratorij).

pa bog božegnaj


Trenutno stanje duha: analitično

Trenutno stanje duha: zgroženo

Pa ne samo mene, temveč tudi tebe, tebe in tebe. Naslednje leto od januarja naprej bodo menda lahko redarji vklepali vsakogar - razen policajev, ki imajo menda več pooblasti ter več sredstev za svojo samoobrambo. Vsekakor novica dneva, ki je stara že več kot leto, odkar je začel veljati zakon občinskem redarstvu in se občuti nekako tako kot kamen v koleno. Naši vrli politikantje so nam še dodatno razširili ponudbo batin in ostalih represivnih ukrepov, ki jih bodo izvajali po večini četrtpismeni zafrustriranci, ki so bili deležni dodatnega tri (3) mesečnega izobraževanja, prvi izmed njih pa so to izobraževanje z diplomami (nedvomno zelo uspešno) v Tacnu zaključili včeraj.
Zadeva je občudovanja vredna iz več zornih kotov. Najprej, od kje potreba po teh dodatnih palicajih, ki so za menda svojo zaščito dobili kovinske lisice, plinski razpršilec in gumijevko? Torej, če policisti, ki so jih doslej izobraževali v tem istem Tacnu, dobro opravljajo svoje delo, potem se takšna potreba sploh ne bi smela pojaviti. Po drugi strani pa če ti isti v Tacnu izurjeni policisti svojega dela ne zmorejo opravljati, od kje ideja, da bo nekaj dodatnih pol policajev, izurjenih v tem istem Tacnu - palicajev, lahko kakorkoli spremenilo takšno stanje? In kaj, če se izkaže, da palica ni dovolj - bojo dobili še pištole?
Če je torej problem naša varnost je to zaradi tega, ker je premalo policajev, ali pa ker ti policaji niso dovolj izurjeni za svoje delo. Pristop, ki so ga izbrali naši vrli politikantje, se je vsekakor že izkazal za poraznega z uvajanje neke druge vrste palicajev, ki se jim reče varnostniki - njihovi rezultati so se že izkazali za "ubitačne".
Kako nesmiselno, nelogično in neumno je vse skupaj pa je dokazal državni sekretar na ministrstvu za šolstvo Zvonko Zinrajh, ki je menda povedal, "da ne moremo reči, da policisti izgubljajo kakršne koli pristojnosti niti da redarji dobivajo pristojnosti, ki jih ima policija." OK policaji torej ne izgubljajo svojih palic, nekoliko težje pa je prebaviti, da redarji ne dobivajo policijskih pristojnosti, če me lahko ustavljajo in vklepajo – doslej so to lahko počeli predvsem policaji, tako v programu njihovega usposabljanja piše, da se med drugim usposabljajo tudi za:

• nadzorovanje varnega in neoviranega cestnega prometa v naseljih;
• varovanje ceste in okolja v naseljih in na občinskih cestah zunaj naselij;
• zagotavljanje varnosti na občinskih javnih poteh, rekreacijskih in drugih javnih površinah;
• varovanje javnega premoženja, naravne in kulturne dediščine;
• vzdrževanje javnega reda in miru;

Kdor lahko reče, da zgornje niso pristojnosti, ki jih ima policija, ta vsekakor ne zna očistiti sekreta.

 

V  programu, ki traja 370 ur (kar je malenkost več kot devet delovnih tednov) kandidati:

• spoznajo in razumejo organizacijo ter vlogo redarske službe;
• razvijajo socialne veščine, zlasti komunikacijske spretnosti;
• razvijajo osebne, socialne in strokovne kompetence po načelih vseživljenjskega učenja;
• spoznajo tehnična sredstva in opremo, ki se uporablja pri opravljanju nalog, jih znajo ustrezno izbrati ter varno uporabljati pri svojem delu in izvajanju pooblastil občinskega redarja;
• krepijo in vzdržujejo psihofizično pripravljenost, pomembno za opravljanje dela.

 

Genijalno! Ti ljudje nas bodo lahko ustavljali, preverjali našo tehnično opremljenost, naša  psihofizična stanja, kaznovali in po potrebi na nas uporabljali svoja prisilna sredstva.

Celotna situacija prikazuje to, kako na nas gledajo naši vrli menda od nas voljeni zakonodajalci - očitno so bili ob sprejemanju te zakonodaje prepričani, da  potrebujemo še več nadlegovanja in še več kontroliranja - vse to predvsem zato, da bomo v tej naši domovini bolj sproščeni in še bolj svobodni. Na vse skupaj lahko rečem samo še:

Naj že crkne ta demokracija, da bomo spet lahko živeli kot ljudje!

Trenutno stanje duha: frustracija???

Ko je Nietzsche razglasil, da je Bog mrtev, je "fuck" postala najpomembnejša beseda v Angleščini, pravi mojster:







Trenutno stanje duha: transcendentalno

Išče se 900 nezemljanov, hkrati pa letos mineva tudi 50 let odkar je Jung napisal knjigo »Leteči krožniki: Sodobni mit o stvareh, videnih na nebu«. Sporočilo te knjige, ki jo je napisal samo tri leta pred svojo smrtjo je izmenično preroško in privlačno.

Carl Jung je bil eden prvih, ki je poskušal analizirati fenomen NLP na simbolični način. Podatke o NLP je začel zbirati že zgodaj leta 1946 in je prebral vse knjige na to temo. Leta 1951 je v nekem pismu zapisal, da ga na vso moč zanimajo ti fenomeni, saj se ne more z gotovostjo odločiti, ali je vse skupaj samo govorica s spremljajočimi posameznimi in množičnimi halucinacijami, ali pa gotovo dejstvo. Vsekakor pa se je leta 1958 zgodilo nekaj, kar ga je pripeljalo do sklepa, da je za ljudi bolj zaželeno, da verjamejo v obstoj NLP kot pa da ne. In čeprav sam v svoji intelektualni poštenosti ne podaja popolnoma enoznačnega odgovora glede obstoja in načina obstoja NLP je tole njegovo razmišljanje več kot pomenljivo: »Da bi se nekaj psihičnega z materialnimi lastnostmi in visokim nabojem energije lahko pojavilo samo od sebe visoko v zraku daleč od kakršnihkoli človeških medijev – to prekaša naše dojemanje. Tukaj nas naše znanje pušča popolnoma na cedilu in zato nima smisla nadaljevati s tuhtanjem v tej smeri.«

V svojih razmišljanjih pa se Jung dotakne tudi odnosa, ki ga do fenomena NLP gojijo oblasti in ugotavlja, da »prikrivanja določenih informacij s strani ameriških oblasti ne moremo preprosto v celoti pripisati območju izmišljotin.«

 

Jung se je izognil freudovskim pastem preteklosti, kjer so bili NLP v obliki cigar zgolj namigovanje na nezadostnost moškosti, krožniki pa utelešali potlačeno maternico, ki se spušča z neba. Tako je za NLP zapisal: »So impresivne manifestacije celote, katerih preproste zaobljene oblike ponazarjajo arhetip jaza.« Pri tem je potrebno opozoriti, da Jung ostro ločuje med znakom, ki je nekaj manj od koncepta, ki ga predstavlja in simbolom, ki je vedno več od njegovega očitnega in neposrednega pomena; poleg tega pa so simboli naravne in spontane stvaritve, za najpomembnejše simbole ima Jung kolektivne simbole (predvsem religiozne podobe), ki po svoji naravi in izvoru niso individualni: to so podobe, ki izhajajo iz prvobitnih sanj in ustvarjenih fantazij in so kot take neprostovoljne spontane pojavne oblike.

Jung je prišel do zaključka, da so NLP primeri fenomena sinhronicitete (smiselnega naključja zunanjih in notranjih dogodkov, ki sami po sebi niso vzročno povezani), kjer zunanji dogodki odslikavajo notranja psihološka stanja. Kot ponavadi je Jung gledal celotno dogajanje z NLP v širši perspektivi kot večina ostalih. Po njegovem mnenju imajo fenomeni NLP veliko opraviti s koncem nekega zgodovinskega obdobja in začetkom novega. V svojih uvodnih pripombah v knjigi o letečih krožnikih o NLP dogodkih zapiše sledeče:

»Kot nam je znano iz davne egipčanske zgodovine so manifestacija psihičnih sprememb, ki se vedno pojavijo na koncu ene dobe in na začetku druge. Očitno so to spremembe v konstelaciji psihičnih dominant arhetipov ali »bogov« kot so jih imenovali, ki pridejo skupaj ali spremljajo dolgo trajajoče transformacije kolektivnega psihološkega.«

Na podoben način kot so srednjeveški alkimisti projicirali svojo duševnost v materijo, naj bi po Jungovem mnenju sodobni človek projiciral svoja notranja stanja v nebesa. V tem smislu je NLP postal sodoben simbol za davne bogove, ki so človeku priskočili na pomoč v obdobjih krize. Jung našteva dva glavna razloga, zakaj človek izgubi stik s središčem, ki upravlja z njegovo dušo: posamezna nagonska sila ali čustvena podoba ga lahko preveč odnese v enostranost in mu poruši ravnovesje (sanjarjenja se na primer pojavijo zato, da človeka povežejo z njegovimi kompleksi, hkrati pa ogrožajo osredotočenost in nepretrgano delovanje njegove zavesti), drugi razlog pa je ravno obraten in je posledica pretirane okrepitve disciplinirane egozavesti, ki je sicer nujna za civilizirano opravljanje dejavnosti, vendar pa prevečkrat onemogoči zaznavanje spodbud in sporočil, ki pridejo iz središča.

Najbrž se je v petdesetih letih zaradi splošne razdrobljenosti in razcepljenosti zato pokazala potreba po celovitosti, saj se je tedaj začenjalo obdobje hladne vojne. Zato Jung pravi »V času, ko je svet razdeljen z železno zaveso bi lahko pričakovali različne čudne stvari, ker pa se taka stvar zgodi v posamezniku, to kaže na popoln razkroj, ki se nemudoma kompenzira s simboli celovitosti in enotnosti.« Pri čemer velja pripomniti tudi to, da povečano število opazovanj NLP ponavadi sovpada z obdobji družbene krize (in seveda s predvajanjem raznih popularnih serij in drugih popkulturnih fenomenov – v Angliji se je število poročil o opažanjih NLP po zaključku predvajanj serije Dosjeji X zmanjšalo za četrtino). Pri vsem tem pa se Jungu zdi še posebej pomenljivo dejstvo, da je prevladujoča podoba NLP okrogla, kar je tudi oblika mandal – zgodovinskih simbolov celovitosti in dodaja rek, da je bog krog, ki ima središče povsod, oboda pa nikjer.

Popolnoma mogoče je, da fenomen NLP izraža domišljavost sodobne dobe, ki obrača hrbet brezčasni moči pradavnega simbolizma. Za naš čas je značilno, da za razliko od svojih prejšnjih izrazov arhetip sedaj hoče zavzeti obliko predmeta – tehnološki konstrukt zato, da bi se izognili zoprnostim mitološke personifikacije.

 

 

 

Trenutno stanje duha: psihoanalitično

Kljub očitni dobronamernosti in zaskrbljenosti obstaja tudi njegova temnejša plat, dejstvo, da ga ob njegovih eko-jamranjih načeloma sploh ne moti to, da porabi 20 krat več elektrike kot povprečno ameriško gospodinjstvo ali da njegovi privatni reaktivci, s katerimi se je vozil zadnje čase, povzročajo približno 5 krat večje onesnaževanje s toplogrednimi plini kot, na primer bolj komercialna letala (Boing 737 v eni uri letenja pridela približno 40 kilogramov ogljikovega dioksida na prepeljano osebo, medtem ko ga povprečni privatni reaktivec pridela okrog 210 kilogramov).

Seveda ima Gore pri roki opravičilo, da se te emisije odkupi in tako živi »CO₂ nevtralno življenje«; kupuje torej kupone za obnovljivo energijo – in kupuje jih od samega sebe, saj je eden od ustanoviteljev družbe Generation Investment Management, ki se ukvarja s prodajanjem ogljikovih odpustkov. Pri čemer pa seveda ostaja dejstvo, da odpustki nikakor ne zmanjšujejo izpustov toplogrednih plinov. Ali si lahko predstavljate Papeža, ki kupuje odpustke od samega sebe?

Seveda pa se Gorova temna plat s tem še ne izteče, saj je med drugim tudi pravi mali naftarski mogotec (fosilna goriva pa naj bi bila poglavitni vir toplogrednih plinov), čigar družina ima v lasti (on pa v upravljanju) nekje okrog 10 % delnic naftne družbe Occidental Petroleum, slavne po tem, kako je v devetdesetih letih v Kolumbiji opravila s plemenom U’wa, ki je živelo na področju bogatem z nafto. V še lepšo in plemenitejšo luč pa našega hinavca postavlja državna prodaja kalifornijskih naftnih polj, ki se nahajajo v Elk Hills, ki je razglašena za največjo privatizacijo v zgodovini ZDA in je čez noč potrojila zaloge naftne družbe, katere delničar je. Z začetkom vrtanja pa so uničili tudi zadnja pokopališča kalifornijskega plemena Kitanemuk in na rob preživetja prignali nekatere izredno redke živalske vrste, ekologu, ki je menda na politično prizorišče prinesel besedo zeleno Alu Goru pa dodatnih nekaj milijonov zelenja $.

 

To kar počne Gore s svojo neprijetno resnico, skupaj z njim pa tudi večina politikantov in tako-imenovanih ekologov v večini primerov ni nič drugega kot pretepanje s tujim tičem po koprivah, medtem ko se oni gredo onesnaževanje, naj bi ostali za to plačevali in varčevali, oni pa bi s tem še dodatno zaslužili.

 

Dejanska neprijetna resnica, če predpostavimo, da smo ljudje zares poglavitni vir globalnega ogrevanja, je naše število. Več nas je in višji ko je naš standard, bolj se bo planet segreval. Neprijetna resnica je, da naj bi do leta 2050 prebivalstvo tega planeta naraslo za 40 %, kar ob nespremenjeni pridelavi svinjarije pomeni tudi 40% več svinjarije, ker pa se z višanjem kvalitete življenja povečuje tudi količina svinjarije, lahko pričakujemo še precej slabše stanje. Glede na to, da na znižanje kvalitete, ne bomo kar tako pristali, bi se bilo potrebno čim prej začeti dogovarjati o zmanjševanju našega števila na tem planetu. Rešitev je v iskanju novih bolj čistih tehnologij in v iskanju novih območij izven našega planeta, ki bi bila primerna za poselitev in naše nadaljnje širjenje – predvsem pa v znižanju našega števila tukaj in zdaj.

Trenutno stanje duha: ekološko

Trenutno stanje duha: metaekonomsko

Išče se 900 nezemljanov, vseeno pa obstaja mnogo ljudi, organizacij in avtoritet, ki o obstoju neprepoznanih letečih predmetov v katerikoli možni obliki nočejo niti slišati. Kakšen bi bil psihološko-strukturni profil teh ljudi, kdo so, kaj so, s kom se družijo in zakaj so pri zanikanju obstoja NLP tako ognjeviti, da jim v tem niti najbolj bojeviti ateisti ne sežejo do kolen?

 

Najprej smo seveda tisti nejeverni Tomaži – skeptiki, ki hočemo svoje prste dati v luknje in smo šele nato prepričani. Skeptiki bomo rekli, da NLP ne obstajajo, ker jih nismo videli ali ker ni dovolj dokazov za kaj takšnega, vendar pa dvom izgine takoj, ko je dovolj dokazov.

Potem so seveda tisti, katerih je strah pred neznanim in pravijo, da je že sama možnost obstoja NLP preveč strašna, da bi se s čim takim sploh ukvarjali. Poleg tega pa največkrat dodajo še, da tudi avtoritete pravijo, da česa takšnega ni – reve.

Poleg njih imamo še tiste, ki se jim s tem sploh ne ljubi ukvarjati (po domače: boli jih k…), saj se jim to ne zdi potrebno – lenuhi.

Nazadnje pa imamo še tiste, za katere se dozdeva, da bi že s priznanjem možnosti obstoja NLP lahko marsikaj izgubili – avtoritete. In avtoritete, njihovi načini ter razlogi so to, kar bo predmet nadaljnjega premlevanja.

 

Prva vrsta avtoritet so znanstveniki. Njihovo zanikanje ponavadi temelji na samih temeljnih predpostavkah znanosti, ki so zahteve po preprostosti in elegantnosti teorije, najlepše pa so povzete v Ochamovi britvi, ki pravi, da ne smemo pomnoževati biti brez potrebe. Zato znanstveno zanikanje ponavadi temelji na njihovih teorijah in je posledica obrambe teh teorij, vendar pa je bistvena predpostavka znanosti tudi ovrgljivost teorij, zato je izgovor znanstvenikov ponavadi, da preprosto ni dovolj dokazov za obstoj NLP. Tisti nekoliko bolj odprti pa priznavajo, da  nimajo primernega okvirja, v katerega bi lahko tak fenomen sploh lahko umestili. Že zaradi same strukture znanosti pa med znanstveniki najdemo tudi tiste, ki jih fenomen NLP resno zanima in se mu posvečajo z vso znanstveno resnostjo ter strogostjo; teh je danes vedno več, medtem ko postaja skupina apriornih zanikovalcev vedno manjša, ponavadi pa lahko najbolj goreče apriorne zanikovalce najdemo tudi v službi centrov moči (oblast, gospodarstvo…).

 

Druga nekoliko bolj čudna avtoriteta so verske oblasti, ki imajo svoj sistem postavljen popolnoma dogmatično. Vendar pa se začuda le malokrat znajdejo med izpostavljenimi zanikovalci fenomena NLP, temveč so zaviti v molk brez vsakega oprijemljivega stališča. To bi lahko pripisali določeni lastnosti fenomena NLP, ki se upira našim okvirom vsakdanjega sveta in bi jo lahko imenovali čudežna – čudeži pa vsekakor so njihovo področje. Zato so verjetno raje tiho in previdno zbirajo svoje podatke nekje v ozadju ter se pripravljajo na vse možnosti.

 

Tukaj seveda le težko spregledamo marsikatero podobnost, ki jo fenomen NLP deli z nekim drugim fenomenom, kjer pa je pozicija zanikanja in pripoznavanja dejanskega obstoja fenomena ravno obrnjena: o videnju in (ne)prepoznavanju tega fenomena takorekoč ni niti poročil, niti slik, niti se ne ponuja nekih resnih dokazov. Seveda govorim o obstoju vsemogočnega bitja, ki je (kot bi rekel Descartes, pred njim tudi Anzelm) tako vsemogočno, da si njegovega neobstoja sploh ni mogoče predstavljati – bog. Če se za NLP govori, da ni dovolj dokazov, se ta boga reče, da ni dokazov, da ga ni. Še več zatrjuje se, da je vera v to, da bog je, koristna za marsikaj in da bi se brez tega lahko naša civilizacija preprosto sesula v prah – da je bog s svojim podpornim lepilom nekakšno lepilo vsega (pri čemer vseeno mirno spregledajo, da je to le znotraj zaprtih sistemov); medtem jih ni malo tistih, ki obstoj NLP vidijo kot grožnjo vsemu, kar zdaj imamo in smo.

 

Zato najbrž sploh ni naključje, da se avtoritete iz najvišjih vzvodov moči in oblasti tako rade postavljajo v bližino boga, ki jih kot resničen, vendar neobstoječ fenomen načeloma ne ogroža, konec koncev pa je tudi zapisano in precej globoko razširjeno verovanje, da tudi oblast prihaja od njega. Hkrati pa na vso moč zanikajo obstoj in možnost obstoja NLP, ki prihajajo od nekje drugje, sami od sebe in se povsem očitno požvižgajo na njihovo oblast in moč, saj se sploh ne najavljajo na uradne obiske, niti ne upoštevajo njihovih pravil; poleg tega pa so najbrž tudi dejansko pametnejši, močnejši in tehnološko bolje opremljeni od njih.

Način delovanja oblastnih avtoritet je, milo rečeno sumljiv: ponavadi so vedno prvi na mestu, kjer naj bi se prikazoval ali pristajal NLP, vedno »zavarujejo« vse dokaze (kar pomeni predvsem to, da od dotične oblasti neodvisni ostali, nimajo več nobene možnosti za to, da bi lahko tudi oni pregledali te dokaze), nato pa se zavijejo v molk ali podajo čudno razlago, ki ponavadi sproži več vprašanj kot odgovorov. Z vsem trudom zanikanja in molkom dejansko samo kažejo svoj strah pred izgubo položaja, ki je vedno možna in nujna (ko si na vrhu je pač možna samo še pot navzdol) – hkrati s kopičenjem verodostojnih pričevanj pa v svojemu ihtavemu apriorističnemu zanikanju postajajo vedno bolj nekredibilni lažnivi kljukci. Če stopim še korak dlje v neznano pa niti ni tako nemogoče, da so svoj absolutni položaj že izgubili in je od njega ostala samo še kulisa iluzij – kajti: nekaj je tam zunaj.

 

 

 

 

Trenutno stanje duha: psihofenomenološko