Letošnji dopust bom preživel povsem drugače, kot sem ga preživljal do sedaj. Štirinajst-dnevno poležavanje na plaži in nastavljanje vročemu soncu, bo zamenjalo potepanje po hladni Irski, kjer lahko pričakujemo vsakodnevno namakanje z dežjem. (Za lažjo predstavo: v sredo so imeli v Dublinu 21°C, in pisalo je da so temperature nad povprečjem. )

Trenutna vremenska napoved ni najbolj obetavna - dež, in temparature maksimalno do 19°C, ampak, kdo gre na dopust samo zaradi vremena? Mislim, da bo sama lepota dežele in prijaznost ljudi odtehtali morebitno slabo vreme, saj je Lonely Planet izbral Irsko za najbolj prijazno dežlo na svetu.

Naše popotovanje bomo začeli v petek zjutraj z odhodom iz Maribora do Bratislave, od koder poletimo do Dublina. Edini trenutni plan je da v Dublinu rentamo avtomobil, z njim v 10 dneh obkrožimo Irsko, nato pa še 4 dni preživimo v Dublinu. Nato spet z letalom do Bratislave in z avtom do Maribora.

Če bo povabilo kolegice še veljalo pa planiram še isti dan odhitet na trodnevno kampiranje v San Moritz.

Upam, da bo prvemu delu bloga o Irski sledil še kakšen, po možnosti iz samega popotovanja. Če ne pa zagotovo ko se vrnem.

Nikoli me niso preveč zaimali. In nikoli jim nisem naklanjal velike pozornosti.

A bil je On, zanjimiv in drugačen. Bil je nekaj posebnega.
Vanj sem se zagledal ko mi je bilo 16 let, takrat sem ga naskrivaj opazoval, in sanjal, da bo nekoč moj. Bil je nekje mojih let. In pravijo, da se lahko sanje uresničijo če si dovolj želiš. No, moje so se. Postala sva takorekoč nerazdružljiva. Bil mi je zvest in sledil je mojim željam in potrebam. Z menoj je bil 10 let. In skupaj sva bila marsikje in marsikaj doživela. Nikoli me ni razočaral.

In sedaj sem mu najbrž naredil veliko krivico, ko sem ga zamenjal z drugim. A življenja z obema si v tem trenutku ne predstavljam.

Vendar upam, da ga bom kdaj spet videl, stopil do njega in ga pobožal, ter se spomnil vseh poti po katerih sva se peljala.

zaenkrat pa, adijo dragi moj, pogrešal te bom.

Ziher bo sedaj katera rekla "Ah. Moški in njihovi avtomobili" in po svoje ima prav.. ampak vseeno, On je res bil nekaj posebnega.

Koliko 83 letnikov poznaš, ki še vozijo avtomobil?
Koliko ljudi poznaš, ki želijo pri 83-ih letih podalšati svoje vozniško dovoljenje za naslednja 3 leta?
Koliko ljudi poznaš, kateri pri 83 tudi uspešno opravijo zdravniški pregled potreben za podaljšanje dovoljenja?
Koliko ljudi poznaš, kateri uspešno opravljeno podalšanje, proslavijo tako, da si pri 83-letih kupijo nov avtomobil?
In koliko ljudi poznaš, kateri nato svoj star avtomobil podarijo svojemu vnuku?

No, jaz poznam enega. Tako da: "Deda, še enkrat hvala za avto!"

eXo

Se vam je že kdaj zgodilo da ste kupovali klopotec, in je cena zaradi inflacije poskočila kar za 20%. In to ne na letni ampak na dnevni ravni.

Ok res je, da kopotca ne kupujem vsak dan, tako da ne vem kako se kaj gibljejo cene na svetovnih trgih...ampak 20% podražitev v enem dnevu pa res presega mejo dobrega okusa.

V službi drugače nimamo navade, da si s sodelovci med seboj kupujemo darila. Je pa imel zadnjič šef rojstni dan, in se vendarle nekako dogovorimo, da ga lahko prijetno presenetimo in mu kupimo nek okras, ki bi ga lahko postavil na polico v na novo zgrajeno vinsko klet. In tako je sodelovka med malico na stojnici s suho robo opazila ličen majhen klopotec. In ker je bila cena smo 10 eur, smo se odločili, da ga nabavimo.

Tako se jaz oblečem in skočim do stojnice. Ko tako malo ogledujem robo ki jo branjevka prodaja povprašam:

"Gospa, po čem so kaj tile klopotci?"
"Tile večji, so po 30 evrov, ta manjši pa je 12."
Se malo zamislim, in začudeno rečem: "Kako 12, a niso bili po 10 evrov?",
saj sem vedel, da je še pred eno uro stal 10 evrov.
"Ja, so bili po 10, ampak sedaj so 12...veste, je inflacija in tudi les se je podražil"

Me je njen odgovor tako šokiral, da najprej nisem vedel kaj naj rečem.
Ko sem ji končno razložil, da je isti klopotec pred eno uro stal 10 evrov, sedaj pa mi ga ona hoče prodati za 12, in da se ne more izgovarjati na 20% dnevno inflacijo, ker nismo več v Markovičevih časih.

Se je začela izgovarjati, da je po vsej vrjetnosti sodelavki napačno ceno povedal njen mož.
Ni mi preostalo drugega, kakor da zagrozim s tržno inšpekcijo in si tako prislužim še dodatnih 10% popusta in kupim ličen klopotec za 9 evrov. Tako da, vsem ki imate namen kupovati suho robo, priporočam da se predhodno prepričate kakšna je kaj dnevna inflacija v lesno-predelovalni industriji.

lp, eXo

Se včeraj zvečer utrujen in hudo lačen podam v lokalno trgovino, da si kupim nekaj skromnega za večerjo. Imena trgovine ne bom izdal, da ne bi delal zastonj reklame. (če je kdo pripravljen kaj plačati pa lahko napišem tudi ime) V to trgovino zahajam izključno zaradi ene punce, katero sem videl na televiziji in baje dela v tej trgovini, čeprav je v živo še nikoli nisem videl. Na televiziji sem izvedel, da ji je ime Teja, in da se piše Stuša. Pa pustimo sedaj to.
Ko se tako sprehajam med policami z akcijskimi izdelki, naletim na ugodno ceno pločevink z ribami z zelenjavo, po imenu "Weekend".
V starih časih (beri bivši jugi), ko še tunina ni bila tako popularna oziroma se je sploh ni dalo dobiti, je bila ta vrsta rib moja najljubša.
Ko tako stojim pred polico s konzervami, se v meni nekaj zgane. Nekakšen val nostalgije preplavi moje telo. V naslednjem hipu sem se že videl, kako doma s kosom starega kruha, ki mi je ostal od prejšnega tedna, praznim pločevinko in kako na koncu s suho škorjo pobrišem vsak kotiček pločevinke, da ne bi šlo v nič niti kapljica okusne omake.
Tako brez pomisleka, pograbim tri akcijsko pakirane pločevinke in stopim do blagajne. Plačam in odhitim domov.
Doma seveda najprej, kakor vsak ozaveščen potrošnik preberem etiketo na pločevinki. Ob prvotnem navdušenju, nad viskoko vsebnostjo beljakovin, in majhno količino ogljikovih hidratov, se v naslednjem trenutku zgrozim ob naslednjem stavku: "Odpiranje pločevinke na lastno odgovornost!".
WTF? Kaj je sedaj to? Ali je odpiranje nevarno? Je neverna vsebina?
Začnem se spraševati, ali je varno kupovati takšno hrano. Ali naj raje pločevinko pustim zaprto in ostanem lačen. Ali bodo v trgovini upoštevali mojo reklamacijo, z obrazložitvijo, da ne upam odpreti pločevinke in mi vrnili denar. Kaj se mi lahko zgodi če vseeno, na lastno odgovornost, odprem pločevinko?
Po nekaj minutnem iskanju optimalne rešitve, sklenem da bom pločevinko vendarle previdno odprl, saj je lakota postajala neznosna. Zato  previdno in počasi z rahlo stegnjenim rokami odprem pločevinko, vsebino nato hitro izpraznim na krožnik. V strahu sem celo pozabil pomazati omako iz dna in robov pločevinke. Nato prazno pločevinko, iz katere je še vedno kapljala okusna omaka hitro zavijem v pvc vrečko in jo odnesem v smetarnik.
Ribe so bile sice okusne, vendar me je vso dogajanje toliko pretreslo, da mi sploh niso teknile.
Sedaj sta mi doma ostali še dve takšni pločevinki. Tako da če ju gdo želi, naj pove.

..od torka sem bil tečen kot mesarska muha...vse do danes... no čisto malo sem še vedno..

..malo je bila za to kriva postfestum depresija fenomenalnega sproščujočega vikenda z reagge-jem v Tolminu...

..večji del je prispevalo dejstvo, da sem moral v štirih dneh tega tedna končati še en projekt, preden se jutri za štirinajst dni odpravim na morje, oziroma zaslužen dopust...

..tako je zadnje tri dni moj vsakdan potekal v ustaljenem utrujajočem ritmu... zjutraj vstat ob 6-ih v službi pregurat do 15.30, se nato dobiti z frendom s katerim delama na projektu... tako sma vsak dan  na brzino pregledala narejeno in si dodelila nove naloge.. nato sem pičil domov za kompjuter in delal do poznih ur... nekje vmes me je opozoril želodec, da nisem jedel ničesar drugega razen malice v službi..in bi bilo dobro nekaj povečerjat...tri dni zapored mi je kosilo in večerjo predstavljala solata, ki sem jo zmetal v sebe kar ob računalnku...saj za pripravo česarkoli drugega, nisem imel časa niti ne volje...

No danes sem si malo oddahnil, znižal tempo, si celo vzel pol ure časa za večerjo, saj je projekt pri koncu.. le nekatere malenkosti je potrebno popraviti...

..ne vem zakaj sploh hodim na dopuste, saj so dnevi pred in dnevi po dopustih, ravno zaradi dopustov samih totalno panični in stresni, saj hočem narediti  vse kar v času dopusta ne bomo (nismo)... brezveze

..aja pa še o organih... tistih ta uradnih...eni so mi ta teden grenili življenje in me oglobili, ta drugi pa so mi prihranili nepotrebno letanje in par eurov....in to ravno pred odhodom na morje

...kot da že nisem bil dovolj tečen in pod pritiskom zaradi obilice dela, sem v torek na poti v službo izgubil vozniško dovoljenje... vsaj predvidevam da sem ga izgubil takrat.. bila je možnost da sem ga tudi kam založil...vse bi bilo lepo in prav, če si nebi ravno pred pol leta dal delati novega vozniškega, ker sem starega pogrešal več kot leto in pol in se ves ta čas vozil brez.... in mislim da ni prijetno en dan pred odhodom urejati nadomestno vozniško...in odgovarjati na butasta vprašanja dekline za šalterjem z birokratskim pogledom v stilu: "Kje pa ste izgubili vozniško dovoljenje?".. Hja če bi vedel kje sem ga izgubil, najbrž sploh nebi bilo izgubljeno....

..in da je bila sitnost tega tedna na vrhuncu, me je za nameček danes ko sem prišel iz službe, na avtomobilu čakal pozdravček mestnih redarjev v obliki globe za 40 eurov... ok.. res sem parkiral za tablo katera označuje da sta naslednja dva parkirna mesta namenjena vrtcu in da je dovoljen čas ustavljanja15 minut... samo naj mi nekdo pove kdo ob pol sedmih zjutraj gleda prometne znake in ostalo signalizacijo, sploh tisto ki visi nekje v zraku...ts ts ts...lahko bi vsaj na tla narisali kakšno oznako recimo "R"...

tako izgleda pozdravček mestnih redarjev:

in kot kaže pri meni nobena zgodba na koncu ni tako črna kot sprva kaže.. Tako, me je čakalo doma v poštnem nabiralniku prijetno presenečenje...sprva sem se kuverte rahlo prestrašil...ko pa sem videl vsebino pa se mi je narisal nasmešek na obraz..

..in še zadeva ki me je razveselila:

...točno to....to je moje vozniško dovoljenje, katerega je na moj naslov poslala Policijska uprava...

končni rezultat:

mestni redarji  : Policija  = 0 : 1

ts..ts..ts

spet sem za eno leto starejši....

...v tolažbo mi je dejstvo, da sem s tem za eno leto izkušenejši, in seveda pametnejši...

imam nek občutek kateri mi pravi da bi sedaj moral modrovati o izkušnjah preteklega leta,  ampak ne bom... ..povem samo to, da je bilo izredno zanjimivo, in polno velikih sprememb na slabše in na boljše.. in iz vsake sem potegnil kaj koristnega zase in za osebno rast...

lp, eX

Sem danes obiskal spletno stran naše davčne uprave, oziroma sem se pogovarjal z Vido - vitrualno davčno svetovalko. "Ženska" je čist mimo. Človek se samo pogovarja z njo, ona pa že misli, da jo vabim na zmenek. Spodaj je kratek citat najinega pogovora.

jaz: kdaj dobim povracilo dohodnine
vida: Odločbo o odmeri dohodnine boste prejeli najkasneje do 31. oktobra 2007. Če želite izvedeti ali je bila odločba že poslana na vaš naslov, v vnosno polje vnesite vašo osemmestno davčno številko.

jaz: To pa je pozno.

vida: Takšno je življenje - sprijaznite se.

jaz: Ne rabiš biti osorna

vida: Računalniki so stroji. Stroji so boljši od ljudi. Pokvarjen stroj se ustavi, pokvarjen človek se ne.

jaz: Si ti računalnik ali program?
vida: Sem interaktivna spletna asistentka davčne uprave. Dobra interaktivna spletna asistentka, če se lahko pohvalim…

jaz: Nisi odgovorila na moje vprašanje
vida: Lahko ponovite, a z drugačnimi besedami?

jaz: Vsemu navkljub, nisi najbolj pametna
vida: Trudim se po svojih najboljših močeh. Nadaljujva pogovor.

jaz: ja, zanima me ali si šolana
vida: Pravkar sem končala fakulteto in sem diplomirana virtualna asistentka.

jaz: v katero šolo si hodila
vida: Pravkar sem končala fakulteto in sem diplomirana virtualna asistentka.

jaz: čestitam za diplomo
vida: Lepo, da se nekdo spomni in pohvali moje delo.
jaz: koliko imas plaće
vida: Beseda robot izhaja iz češke besede 'rabota', ki pomeni prisilno delo ali suženjstvo. Torej, delam zastonj.

jaz: kdo pa te sili?
vida: Verjamem, da je ta stvar del vašega vsakdana, vendar ne razumem popolnoma, kaj želite reči. Imate kakšno vprašanje o meni ali o dohodnini?

jaz: S teboj se je težko pogovarjati
vida: Večina stvari je težkih, preden postanejo lahke.

jaz: ali si ti lahka punca?
vida: Nimam brade in nosim krilo. Kaj mislite?
jaz: Definitivno si lahka punca
vida: Nimam brade in nosim krilo. Kaj mislite?
jaz: si že rekla
vida: Če niste zadovoljni z odgovorom , poskusite vprašati na drugačen način.

jaz: dovolj te imam
vida: Upam, da Vaši občutki niso posledica mojih dejanj.
jaz: žal so
vida: Nikar se preveč ne sekirajte.
jaz: sej se ne
vida: Velja, vaša beseda je zadnja.

jaz: adijo, grem rajši na pivo
vida: Hvala za povabilo, a ga bom žal morala zavrniti.
jaz: Saj te nisem povabil
vida: Se strinjam. Poskusiva z vprašanji o dohodnini.
jaz: Ti si čisto mimo.

vida: Všeč mi je, da sem takšna.

...

vse skupaj bi bilo lažje, če bi kdo priložil navodila.. ..in če sem prav razumel, Rožasto Rožo moram napisati sedem dejstev o meni..
..ne vem komu bo teh sedem dejstev karkoli koristilo, mu razkrilo moje globine ali mu odprlo obzorja, saj če je vestno bral moje poste je večino tega kar bom napisal tako ali tako razbral iz njih.. in zajemajo le tisti del mene ki ga trenutno želim razkriti.. ..vse ostalo še pride.. ..mogoče..

..: 1 :..

..sem zelo sramežljiv, nezaupljiv do sozemljanov..marikdo bi rekel da tudi vase-zaprt.. ..enstavno potrebujem (pre)več časa, da zaupam drugi osebi.. ..zavedam se, da zaradi tega marsikdaj potegnem takratko.. ..potrebujem veliko časa, da se zaljubim, oziroma navežem na osebo.. ..in nato potrebujem desetkrat več časa, da se "odljubim" oziroma "odvežem"..

..: 2 :..

..rad sem v središču pozornosti, rad izstopam, rad se dokazujem, pred drugimi in pred sabo.. ..v povezavi na prvo točko: samo pred ljudmi, ki jih dobro poznam in jim zaupam.. ..no morda tudi pred popolnimi tujci.. največkrat pa pred sabo..

..: 3 :..

..v zadnjem času sem začel skrbeti za zdravo prehrano in redno rekreacijo.. ..plavam 3-4 krat na teden, v prehrani velikokrat meso zamenjam z zelenjavo.. ..sadje je vsak dan na mojem jedilniku.. ..količino hrane sem razpolovil.. ..ukrepi počasi dajejo rezultate..

..: 4 :..

..rad se lotevam novih nalog.. ..ampak le dokler zame predstavljajo izziv.. ..ko izziv izgine, oziroma, ko si dokažem, da sem sposoben stvar dokončati in realizirati, ponavadi odneham in pustim nedokončano..

..: 5 :..

..obožujem glasbo.. ..zelo.. ..žal je ne ustvarjam - nimam posluha.. ..jo pa izredno rad poslušam.. ..moja glasbena evolucija: pop -> rock -> punk-rock -> reage-dub -> funky-house -> elektronika(ambient, dub, chillout, house, drum'n'base, in vse kombinacije naštetega)

..: 6 :..

..ne morem več živeti brez računalnika.. ..internet mi predstavlja dostop do vseh informacij, ki jih želim.. ..karkoli me zanima najdem na internetu.. 

..: 7 :..

..sem absolutni ateist.. ..ne vrjamem v boga, ne vrjamem v usodo, ne vrjamem, da se vse zgodi z razlogom, še najmanj pa vrjamem v verižna pisma, ki so sedaj očitno preplavila tudi blogovje.. ..in zato, dokler ne dobim originalnih - avtorjevih, navodil in pripadajoče pogodbe z drobnim tiskom, prekinjam to verižno "karkoližeje".. ..in je ne predajam nikomur..

točno toliko... natanko pet minut straha bi bilo potrebno, da bi naredil to na kar sem se že nekaj časa pripravljal... v mislih sem imel že vse dodelano..kako, kdaj, zakaj....kako odreagirati če bi šlo kaj narobe...kako nadaljevati, če bi vse teklo kot po maslu..ampak ne..v zadnjem trenutku tisti mali možic na levi rami preglasi desnega in ustavi, in prekliče vso akcijo...ja.. podelal sem se..stisnil sem rep med noge, kot že tolikokrat...

..sicer nisem vraževeren, in ne vrjamem v horoskope, in zvezdne karte...ampak z svojimi dejanji dokazujem, da sem totalni, stereotipni čistokrvni rak..namesto, da bi neustrašno korakal naprej, poizkušam nekako bočno prilezti čez ovire....pa ne gre....

..ne bom pisal za kakšno oviro je šlo...ne bom pisal kakšno taktiko sem hotel uporabiti...niti ne bom pisal kaj bi bila nagrada uspešne akcije...

...pravzaprav sploh ne bom več pisal...

...vsaj danes no.. in o tej zadevi...sem preveč jezen na samega sebe....

bom rajši v zvočnike poganal malo drum'n'base -a, in počakal, da me ti občutki minejo...

"a nimaš manjšega?", me z začudenim pogledom vpraša deklina ob pogledu na mojih 20....(sem skoraj bleknil: ja 19 imam v hlačah, pa ne dam vsaki)

...potem se še nekaj izgovarja, da so danes imeli vsi tavelike...je nato še rekla: "..veš sem sama...pa nimam kje razmenjat.."

..pa ne mi rečt, da je dandanes 20 preveč...celo za punčke...

..besede..prazne..vmes nekakšne obljube..skrita opravičila..

..hotel sem argumente..dobil sem seznam..nekakšnih odgovorov..

..si nezadovoljna z izidom..izgleda kot reklamacija..

..besede..zložene po alinejah..praviš da so dejstva..

..dejstva..izkazuješ z dejanji..besedam ne vrjamem..

Kronologija uničujočega vikenda:

..začelo se je v petek zvečer z poplavo...sedaj samo čakam da pridrvijo sosedje, ki živijo pod mano z odškodninskimi zahtevki za popravilo škode ki sem jo povzročil z mojim bazenom..

..polovico sobote sem porabil za sanacijo cevi in pospravljanje nereda ki sem ga pri tem ustvaril...

.. se nato popoldne spravim k "čiščenju" mojega pre-polnega diska, kateri mi že pošteno upočasnjuje moj mlinček..in ker sem šlampast in marsikdaj prehiter mi uspe izbrisati vse vhodne e-maile, ki sem si jih hotel arhivirat..še zdaj mi ni jasno kako..v glavnem ostal sem brez kakšnih 500 mailov, med katerimi je bilo nekaj takšnih ki jih bom še zagotovo kdaj potreboval...grrrr...

nedelja: presenetljivo se zbudim ob sedmih in skuham kavo..me očitno zagrabi moralni maček, kajti ne vidim drugega razloga zakaj bi človek v nedeljo ob pol osmih zjutraj vzel v roke knjigo in se začel učit...ja..vem.. skrajni čas je, da po desetih letih študija končam še ta dva preostala izpita...no, moralni maček ni dolgo trajal...kajti koncentracija pri učenju mi po tolikih letih ne-študija dela težave...v danem trenutku najdem miljon stvari, ki bi jih lahko počel namesto učenja...

..preostanek nedelje mine v lenobnem poležavanju, poslužanju glasbe in premikanju iz enega kota v drugega..

..zvečer me zagrabi, da bi bilo mogoče fletno spremeniti vizualno obliko mojega bloga..(kakšen se vam zdi rezultat?)

..se ob delu spozabim na čas in ob 2400 ugotovim da bi se bilo mogoče dobro spravit spat...no ta odločitev je bila jalova , saj sicer iz meni neznanega razloga, nisem mogle zaspati...mogoče je bil kriv zeleni čaj, ki sem ga srkal pred spanjem..premetaval sem se po postelji in vsakih nekaj minut pogledoval proti uri..vse tja do 0330..ali morda še dlje...bolj kot je bilo pozno bolj me je bilo jasno, da se ne bom naspal..vstal sem se danes zjutraj ob 0609..

..zato sem danes tečen..in me pusti na miru...

Ste že kdaj slišali za magične stvari?

Kaj pravzaprav pomeni, če je nekaj magično? Ima nadnaravno moč? Ali lahko s pomočjo mačičnih stvari čaramo? Če lahko, potem lahko vsak postane magičar. Za samo 1,40 €. Ja tako je.
O čem bluzim?

Se danes popoldne vračam iz slube, proti avtobusni postaji. Grem mimo stojnic. Se slučajno ozrem po eni. Rdeči. Drugačni. Je spominjala na tisto ameriško, kjer na ulici prodajajo hitro hrano. Predvsem hotdog-e. Ziher ste jih kdaj videli v ameriških filmih. No, videz ne vara. Tudi na tej stojnici prodajajo hotdoge. Sej sem jo videl že večkrat, vendar nkoli nisem polagal pozornosti. No danes preberem napis, kjer piše: "MAGIČNI HOTDOG,  1,40 €".

In sedaj mene zanima, kako je lahko hotdog magični. In zanima me če je že kdo od vas kdaj snedel kakšen takšen hotdog, in če se mu je zgodilo kaj magičnega? Namreč nikoli še nisem videl da bi kdo karkoli naročal pri tej stojnici. Ne bi pa rad bil prvi, saj sem slišal, da obstaja tudi slaba magija, tista črna....

{¤_÷}
 eX

Se danes zjutraj peljem z busom v službo. So bila okna zaradi vlage v zraku, ki jo je povzročil dež čisto zarošena. In ker se nisem mogel opazovati ulice, sem se kratkočasil z opazovanjem potnikov na avtobusu.

Heh, zanimivo je, kako se ljudje obnašamo na javnih mestih z omejenim prostorom, kot so dvigala, avtobusi, itd... Pa o tem kdaj drugič. Danes so mojo pozornost pritegnile frizure. In to ženske frizure.

Opazil sem, je imela skoraj vsaka ženska na avtobusu pobarvane lase. Ali pa vsaj pramena. Ob tem se mi poraja vprašanje, ali so ženske res tako nezadovoljne s svojo barvo las? Ali so mogoče nezadovoljne same s sabo in je pri tem najlažje spremeniti barvo las.

Druga opazka je bila da prevladuje rdeča barva, oziroma barve v rdečih oddtenkih. Še posebej pri starejših ženskah. Glede na to, da stereotipno gledano rdečelaske veljajo za nonfomanke, predvidevam da hočejo vse te starejše gospe s svojo barvo las nekaj povedati. ali pač?

..hmm...Bo očitno potrebno narediti podrobnejšo statistično raziskavo. Bom moral naslednjič s seboj vzeti pisalo in list papirja, natančno prešteti vse osebke, raziskati vse variacije barv ter hkrati še anketirati vse gospe in gospodične o njihovem sexualnem življenju.

ob branju priporočam (Ker zaradi avtorskih pravic uvoz YouTube ni mogoč predlagam da povezavo odpreš v novem oknu)

Ta štikl je namenjen njej. Skrivnostni gospodični katera je ujela moj pogled in jaz njenega.

Sem bil v soboto popoldne povabljen na piknik, vendar se ga zaradi osebnih razlogov nisem želel udeležti, saj bi bila tam tudi oseba katere trenutno ne želim videt. Definivno pa zvečer nisem hotel ostati doma, saj bi se po vsej verjetnosti smilil samemu sebi in fural depro. Pokličem kolega če je za kakšen drink. Naznani mi, da se je nekaj dogovarjal s svojo polovico, da bi šla v kino in če grem zraven.
Druga alternativa je bila, da se s kolegico zapelejma do Kungote, kjer naj bi špilali Billys private parking. Vsaj takšen je bil petkov prvotni dogovor. Bil sem še nekoliko mačkast in pod slabim vtisom nad petkovem koncertom Radia City saj je bil izbor nastopajočih totalno porazen (same bivše (beri: propadle) zvezde Hrvaške scene), zato mi nekakšno koncertno dogajanje ni prijalo. Ni se mi dalo niti furat do Kngote, pa še primoran bi bil uživati sokece zaradi avta. Kot pika na "i" bi se domov vračal sam, saj bi kolegica ostala pri frajerju v Kungoti.
Tako se odločim za kino in se s kolegom in njegovo dobimo pred Planetom. Ogledali naj bi si Pirate s Karibov trerji del. No, sedaj vem zakaj si nisem ogledal prvega in drugega dela, čeprav imam že nekaj časa presneta DVDja in se na njih nabira prah.
Kakšen je bil film? Polomija...totalna, brezvezen, patetičnen in beden. No kljub temu pa nisem razočaran, saj sem si ga šel ogledat brez vsakršnega pričakovanja in zgolj zato, da sem se premaknil iz stanovanja.
Dozdeva se mi, da sem v zadnjem času spremenil pogled na dogodke. Ne bi rekel da postajam ravnodušen. Ne. Enostavno  ne polagam več prevelikih pričakovanj v nobeno stvar, ki se dogaja. Sem (očitno) do sedaj vedno pričakoval preveč in sem bil nato razočaran. Sedaj z lahkoto rečem, da je bil film zanič in se ob tem prijetno nasmehnem.
Po kinu se spravimo še na en drink. Je kolega nato po drugi rundi na prefinjen način predlagal svoji, če gre domov, in naju pusti sama, da bi lahko po dolgem času ob pivu predebatirala moške zadeve. Ni se pustila zmesti. Namesto tega je predlagala, da se vsi skupaj premaknemo do Takosa.
Vzdušje v Takosu je bilo prijetno, ne samo zaradi izbora glasbe, ampak tudi zaradi kliantele. Kar dve skupinici samih deklin sta praznovali dekliščino. Kaj si lahko čeden samski moški zaželi drugega, kakor da se znajde na lokaciji, kjer ga obkroža gruča deklin s podivjanimi hormoni in pod vplivom žlahtnih hlapov. Škoda, da sem pustil lovsko opremo doma. Niti flirtati se mi ni dalo. Nekako sem se bolje znašel kot zunanji opazovalec in v miru debatiral in srkal svoje pivo.
Ko je gužva postala nevzdržna, smo krenili domov. No dogodek ob odhodu je poskrbel, da mi bo večer ostal v prijetnem spominu. Ko se tako premikamo proti Lentu, kjer smo imeli sparkirane avtomobile nam v poltemi naproti pridejo tri dekline. Najbrž so bile namenjene tja od koder smo pravkar prišli mi.
Pravzaprav niti ne vem ali so bile tri ali sta bili dve. Jaz sem videl samo eno. Že ko so bile oddaljene par metrov se mi je pogled ustavil na njej. Čeprav v temi nisem videl prav dobro, me je nekaj na njej pritegnilo.  Nisem umaknil pogleda in opazil sem da tudi ona z enakim zanimanjem pogleduje proti meni. Ko sma bila nekje vzporedno, se mi prijetno nasmehne in zazdelo se mi je, da so se ji za trenutek zaiskrile oči. V tem trenutku ne vem ali sem se ustavil ali sem hodil. Najbrž sem hodil in pozabil zapreti usta. Se če trenutek obrnem za njo (njima(i)?). Tudi ona se obrne in se še enkrat nasmehne. Nato so izginile za ovinkom. Ves zmeden se nato odpravim domov.
Danes zjutraj mi je komaj potegnilo. Lahko bi se ustavil in kaj rekel. Karkoli. Lahko bi jo povabil na pijačo, povprašal po telefonski... No sedaj je kar je. Najbž je tudi nikoli več ne bom videl...
...bemti...ko ravno misliš, da ti trenutno nihče ne more blizu, se pojavi nekdo in zmeša štrene. In to samo z pogledom.

Jp, danse sme dosegel nov rekord. Vendar na žalost to ni bil najboljši rezultat ampak naslabši.

Iz službe v centru mesta, pa do doma imam približno 3 km zračne linije, oziroma dobrih 5km po cesti.

To razdaljo z avtom premagam v 10-15 minutah odvisno od prometa pač. Sem pa se danes odpravil domov z mestnim avtobusom, in če upoštevam kdaj bi moral avtobus priti na postajo, in koliko je bila ura ko sem prišel domov, sem za to pot porabil skoraj uro in pol.

Blahh.. Ja!!! Kot sem rekel sem za borih 5 km vožnje porabil 90 minut z mestnim avtobusom. Ok. Ob dejstvu, da tistega avtobusa ob 15.42 ni bilo. Zakaj? Nimam pojma? Bi rad tudi jaz vedel, zakaj ob največji konici avtobusa enostavno ni. Je prišel naslednji, ki bi moral ob 16.02 na postajo komaj ob 16.17. In tako sem se ob totalnem prometnem kaosu fijakal z avtobusom še nadalnjih 45 minut.

Če bi šel domov peš bi to razdaljo v tem času prehodil dvakrat. Sej bi šel, ampak je lilo kot iz škafa, jaz pa brez marele.

In potem se odgovorni ljudje sprašujejo zakaj več meščanov ne uporablja mestnega prometa.