Hajli hajlo dragi moji.......
Še sem tu, sicer ne tako zelo aktivna.
Moram se pohvaliti. Uspelo mi je v prvem roku opraviti že oba izpita na faksu. Računalništvo in informatiko ter Ekonomiko in managment.
Za drugega sem bila total - ampak res total prepričana, da ga nisem naredila. Ko sem prišla domov, sem se izjokala do amena.
Sedaj pa imamo predmet "Psihologija dela" pri katerem spoznavamo tudi sebe........
Torej. Naj se tudi vam predstavim. To je bila moja prva naloga, po želji lahko komentirate......heh ;-)
Kdo sem jaz??? Kako bi se opisali popolnemu tujcu?
Sem ta in ta :-) ,preprosto dekle, prijazna, dobra mamica mali princeski, tipični »bikici«, ki bo letos upihnila 4.svečke. Visoka 160 cm, o kg raje ne bi (kdo pa rad govori o kg) ;-)
Živim na »koruzi«.
Osebnostne značilnosti:
Moje pomanjkljivosti oz. šibke točke so: trma, izbruhi jeze, joka, sem zelo in hitro ranljiva, (pre)pogosto zamerljiva do drugih, pri odločanju sem neodločna(te lastnosti ne maram) – preveč tehtam – po horoskopu sem tehtnica, stara 25. let; premalokrat rečem besedico ne, v določenih momentih se ne znam postaviti zase, pomanjkanje samozavesti(precej sem že naredila v plus za samozavest, a še vedno ne dovolj), premalo nasmejana......Prehitro sklepam, prehitro mi v glavo šinejo črne (negativne) misli (menim, da gre tu za vzorec iz otroštva)…..
Moje pozitivne lastnosti: pripravljena pomagati drugim(vedno gledam na druge), odprtih rok, delovna, prijazna, precej natančna pri delu, rada imam red in čistočo (v svojem domu in na delovnem mestu), včasih sem perfekcionist, pa še kaj bi se našlo……
Ne počutim se niti kot zmagovalec, niti kot poraženec, sama sebe pa imam vendarle rada, čeprav tega do sebe in sebi ne pokažem vedno.
Kako vzpostavljate stike z ljudmi?
Sem zelo odprta, ni se mi problem pogovarjati z neznanci na vlaku, s stranko…..Večkrat tudi sama navežem prvi kontakt. To izhaja iz tega, da delam z ljudmi, za ljudi….. Dogaja se, da mi zaupajo, da jim znam svetovati.
Konflikti:
Ne znam vztrajati pri zahtevah, vztrajam do določene meje, potem pa skoraj vedno popustim: recimo služba(pogajanje z direktorjem za pogodbo). Poskušam si izboriti, kar potrebujem, vendar mi ne uspe vedno. Sem podredljiva – se podrejam drugim, popustljiva, premalo vztrajna in premalo trmasta, zato ne dosežem željenih rezultatov.
Redko sem groba do drugih, sem pa večkrat togotna – trmasta, če mi ne uspe, a še to včasih premalo.
V delovnih nalogah sem vztrajna, potrpežljiva, ustrežljiva, kar se zadnje čase odraža tudi na rezultatih – je nekaj efekta pri prodaji.
Ne v življenju ne tvegam – bojim se tvegati, zato pa sem tam kjer sem – posledica podrejanja drugim. Vendar bi rada tvegala, vendar je vedno nekaj, kar me zaustavlja – ali je to nekaj v meni, ali pa je to določena oseba.
Ne znam se popolnoma sprostiti.
Potrpežljivost: odvisno od trenutka: včasih znam počakati, včasih pa me določena stvar hitro razburi. Sem kot plamen, ki zna tleti in izbruhniti. Sem (pre)hitro vzkipljiva.
Včasih sem menila, da so za moje težave krivi drugi: moji starši, partner, stranka, delodajalec,… sedaj pa sem se pričela zavedati, da sem za dogajanje v svojem življenju odgovorna le jaz sama – sem edinstvena, jaz sem tista, ki se mora spoštovati, ceniti, ohranjati dobro zdravje, vzdrževati kondicijo.
Kaj si želim v življenju?
Želim si dobro službo oz. delo v katerem bom našla samo sebe – nisem pa prepričana ali je to poslovni svet, ali kaj drugega, čisto v drugi smeri.
Želim si ljubečega partnerja, vezo oz. zakon, ki me bo vsak dan osrečeval, pa čeprav bodo vmes tudi nevihtni dnevi. Želim si zdrav odnos, s partnerjem, ki bo imel rad najine otroke, v prvi vrsti pa tudi sam sebe.
Temperament?
Kakšen je vaš temperament?
Najdem se predvsem v temperamentu melanholika (to izhaja predvsem iz dogajanj v moji mladosti; ločitev staršev, ločitev od sestre,…), sledi nekaj lastnosti sangvinika (vznemirjenost, nemir), negativna jeza kolerika (vendar ne vse lastnosti kolerika, saj sem zelo čustvena, imam ga pa na žalost doma), šele na koncu pride lastnost flegmatika, čeprav si na momente rečem: »Briga me za vse!«, a sem preveč občutljiva, da bi bila flegmatik, da bi sploh lahko to izrekla.
Ali je vaša osebnost skladna z zahtevami vašega delovnega mesta? Kaj menite, kakšno bi bilo idealno delovno mesto za vaš tip osebnosti?
Menim, da lahko opravljam to delo z mojim tipom osebnosti (svetovanje in prodaja turističnih aranžmajev, delo v turistični agenciji), zavedam pa se da moram biti bolj nasmejana, včasih pokazati več volje do dela (ni samo pripravljenost do dela dovolj), tudi več znanja geografije,… Enako delo kot referentka »za šalterjem« (prodajnim pultom) opravljam že več kot 5. let, priznam monotonega dela in čedalje bolj zahtevnih strank sem se že »nasitila«, a to ne pomeni da ne postrežem strank z veseljem. Včasih jih celo z njihovega zornega kota razumem, ko zahtevajo visoko kvaliteto storitev za nizko ceno, seveda sploh v teh današnjih dneh (ko si vsi želimo spočiti od stresnih in napornih služb); vendar to seveda vedno ni realno. Včasih jih pa presenetim, ko jim najdem hotel nižjega cenovnega ranga od pričakovanega, potem pa poslušam: »Pa saj to je zastonj«. In že smo pri željah, pričakovanjih,….
Tudi jaz moram biti pri delu neke vrste psiholog, saj je najbolje da svojo stranko povprašam: »Kdaj bi želeli na dopust, kam bi želeli, kakšno storitev bi želeli, koliko jih je, kako bi želeli potovati, za kakšno ceno,……« Pogovorni intervju se je do sedaj pokazal pri mojem delu za zelo učinkovito prodajno tehniko.
Hm….Kakšno delo bi bilo idealno za moj tip osebnosti? Delo direktorja, da naredim red v podjetju ;-) Hec…..
Menim, da bi bila dobra kot desna roka direktorja, saj bi mu tako znala dopovedati, kaj je potrebno postoriti v podjetju, prav tako bi se mu znala prilagajati in podrediti ter poskrbeti za uresničitev ciljev podjetja, imela bi posluh za sodelavce. To je moje mnenje, če je to res pa povejte vi, da se nisem spet prenaglila ;-)
Razmišljala sem tudi o delu socialne delavke, vendar bi me osebne stiske preveč prizadele. Seveda pa je delo z ljudmi tisto, v katerem se najdem.
Naj zaključim s svojim motom: »To sem jaz! Ne spreminjaj me, sem takšna kot sem!«
Pa če sem vam všeč ali ne. ;-) ;-) ;-)
Druga naloga:
Kaj naredim, ko mi je težko?
Prvič – bruhnem v jok, se »iztulim«, »izkričim«; poiščem si pomoč prijateljic, zelo veliko (lahko rečem da največ) mi pomeni, da se z nekom pogovorim; grem ven na zrak, na sprehod z otrokom, z našo zlatko(psom); ko me pa popade volja, pa tudi pišem - včasih kak zapis v moj poseben zvezek, včasih kak zapis v elektronski dnevnik -heh tukaj sem pomislila na svoj Edi :-) (ki zadnje čase miruje,zaradi pomanjkanja časa), včasih rada kaj dobrega pozitivnega preberem, iščem kakšno lepo misel, ki me spravi v boljšo voljo:
» Vse gre narobe. Si čisto na tleh, počutiš se kot brezupna izguba…..Nasmehni se! Raztegni ustnice, če se že ne moreš nasmehniti od znotraj. Pretvarjaj se, če ne gre drugače. Vsakdo, ki ga boš srečal, se bo bolje počutil – in tudi ti se boš!«
Ko mi je težko tudi objamem plišastega medvedka, mojo malo princesko (hčerkico)….
Moram omeniti še forum. Ko sem žalostna ali ko imam probleme – to najraje delim z drugimi (ne morem tiščati v sebi). Najbolj sem aktivna na enem znanem slo forumu za starše(sicer zadnje čase malo manj), kjer najhitreje pridem do kakšne uporabne informacije in tudi do podpore pri študiju na Dobi sem tako prišla na njem, ali pa preprosto tam samo »čvekamo«.
Sem se pa tudi že obrnila do psihoterapevtske pomoči. Ni me sram priznati. Vedno sem bila po uri pogovora s psihoterapevtko, kot prerojena. Opustila sem srečanja iz finančnega vidika, hudo mi je, saj sem se bila pripravljena vključiti v skupino. Po vsem skupaj – sem si rekla – mogoče pa ni bil pravi čas za vključitev. Še vedno imam probleme, še vedno se vrtim v začaranem krogu in le vprašanje časa in močne volje je, kdaj se bo vse skupaj končalo. Vse se vrti okoli odnosov(»Zaljubljeni v sanje«). Rada berem. Zelo blizu so mi knjige Sanje Rozman, ki sem jo tudi osebno spoznala in jo zelo cenim. Prav tako so mi všeč dela Marijana Košička, še posebej delo: »Človek imej se rad!« To knjigo bi najraje vzela za svojo biblijo. Rada posežem tudi po Luise L Hay – verjamem v pozitivne afirmacije J, ostalih ameriških psihologov se pa raje izogibam, no všeč mi je mogoče edino še Debbie Ford.
Ko sem pa vesela in je veselje na višku (recimo ko naredim izpit na faksu) bi pa to najraje delila z vsemi, ki me poznajo. Od veselja imam trenutno nasmeh do ušes, saj mi je uspelo – čeprav sem bila na dan izpita na robu joka in priznam po izpitu sem se doma pošteno izjokala, potem pa upoštevala nasvet sošolk, da gremo naprej…….Hvala punce. J
No kakšna se vam zdim?
Trenutno stanje duha: osebnostno ;-)
Na prvo stran eDnevnika
) - še boljš kot zatetek na Lotu 
seveda nočem izpustiti te izjemne priložnosti. Čeprav 9.dni daleč od doma.......Pogrešala bom Princesko, toda zagotovo ji bom prinesla kak spomin. 
. 
- čeprav v hladilniku še pršut in ta dobr sirček 
od praznikov.
bom poskusila voditi zjutraj na daljše sprehode 
.
.
dedi in babi (od očeta oče in mami) praznujeta, 20.obletnica stričeve poroke, sestrin mož ima 22.09. rojstni dan 
(tale smile me nate spominja, le zakaj?
MOČNO UPAM, DA JO VSAJ V ENI ZADEVI NE BOM IZGUBILA, tisti ki me poznate že itak vse veste, heeee heeee 
