Na horuk dnevnik

...mi pravi prijatelj.

V meni pa odzvanja morje besed, dialogov , ne izrečenih, tistih v pisni obliki, tistih, ki prehitro dosežejo cilj, tistih, za katere bi bilo bolje,da nikoli ne bi dosegle prejemnika ...

»Besede , ki te privežejo na Svet. Besede, ki ustvarjajo mrežo okoli Nas. » (100 minut slave-HR.film)

Jaz sem ostala Tu , On je odšel...

»Eno celo Življenje, celega sebe, enega celega človeka, sem pustil tam . Ona je bila ta Človek. Vse To je ostalo Njej .« (100 minut slave -HR. film)

Morje solz,

Oceani bolečine,

Vesolje hrepenenja,

Brezmejnost trenutkov,

Iluzij v Iluzijah,

Neotipljiva sedanjost...

»Je mar čudno , da »puščam«...?«

»Veš, če bi pretvorila vso to bolečino v svoje delo, veš kje vse bi lahko že bila za ta denar ?«

»Ah denar...ja vem, neodgovorna sem...Nimam časa za Čustveni prestiž..Pa si ga jemljem. Saj ne vem, ali me jemlje Čas...? Ne vem več. »

Med tem si on prepeva »Lepa dekleta Ljubijo barabe, lepa dekleta jim padajo v objem...«

Jaz pa nisem več mlada in ne bom našla nekoga, »ki je star in pošten«...

Ne Verjamem več...pa si Želim...

Ne nekoga...Njega...

Se vprašam zakaj, zakaj za vraga nas besede tako zelo ganejo, prizadanejo, vzpodbujajo...

Saj so »le« Besede...

...čeprav nas zven prijetnih besed pomirja , ustvarja Bližino, je grozljivo spoznanje, da vse ostaja le pri besedah...

Objem , tisti Iskreni objem, pa je vreden več, kot neskončna leta zvenenja besed...

"Dej no, zaflikaj se , ker puščaš ! " , mi pravi prijatelj...

                                                        ....in me OBJAME...

Smisel vseh preteklih dogodkov še prihaja na plano. Oblike so nejasne, miselni vzorci so zmes razuma in konfuznosti...

Pojdem v Pekel si rečem. Voda vedno zbistri moje misli , v zastoju možganskih vijug  pa se prične  pumpanje novih idej .

Toda na poti me ustrelijo s pištolo. Policaji. Ustavim avto in poskušam stoično prenesti nastalo situacijo. V duo ekipi sta moški in ženska. K meni pristopi moški. Spustim steklo in že pripravljam dokumente. Gledam naravnost predse in izgleda, kot da me sploh ne gane, da mi razlaga, kako sem prekoračila hitrost iz omejitvenih  50, na 75 km na uro. V meni je vulkan, ki ga komaj še zadržujem. Pogledam ga in ko mu skoraj da mirno dopovedujem, kako se je ravnokar mimo naju peljal nekdo 90 na uro in kako da sem ravno pred tremi meseci dobila kazen za 500 eujev in 5 kazenskih in...padem v nemilostni jok... Presenetim samo sebe in se mu pričnem opravičevati, da to res ni v moji navadi , to da se cmerim namreč in da vem kako mu izgledam, kot da ga hočem izsiljevati...On me gleda in vztraja pri svojem. Zajamem sapo, da bi se umirila, toda zaman...V meni narašča napetost, vulkan se približuje vrelišču, srce bije svojih mnogo čez sto preveč...

»Dobro torej...strpajte me v zapor ali kamorkoli itak mi gre vse narobe...« , mu  govorim med ihtenjem in zvita sama vase...

»Ja gospa...ja ste pa res čisto na koncu z živci...vidim. Ja pa saj ni tako hudo. Saj verjetno znate voziti po omejitvah... Dobro , naj vam bo tole v opozorilo in naslednjič vozite po predpisih. Boste lahko nadaljevali vožnjo ? » , me še vpraša...Le pokimam , on mi vrne dokumente, me lepo pozdravi in reče, da bo še vse dobro. Odide. V ihtenju se poskušam umiriti. Pogledam v stransko ogledalo in opazim, kako mu gdč.policajka nekaj maha, v stilu, ja kaj pa je zdaj to, a jo boš kar spustil... On maha nazaj v stilu, ja kaj pa naj bi naredil...

Prizor je bil dovolj nazorno simpatičen, da sem lažje zadihala in spoznala, da si nekateri možje postave res zaslužijo oznako "Človek z veliko začetnico". Kapo dol J

Tudi Pekel me ni pustil ravnodušne, ampak je opravičil moje želje po »filanju baterij« .

Naj jih teh nekaj vtisov , »nafila » tudi vam , dragi soblogarji J

Nisem strokovnjak psihologije. Sem le Ženska. Prevarana Ženska. Še ena tistih,ki ji pravijo :«Ja kaj si pa pričakovala ?! Ja pa menda nisi mislila, da ima le tebe ?!...Ja si pa res zbirčna...ja kaj pa misliš, da boš dobila popolnega moškega...?!«

In vse  te izjave v tonu samoumevnosti, brezbrižnosti, skorajda privoščljivosti.

http://www.rtvslo.si/blog/roman-vodeb/varanje-in-promiskuitetnost/45389

Ta članek, na nek dovolj jasen način razloži ozadje varanja...

Kaj pa, ko nekdo vara ( verjamem celo ), zaradi neodločnosti, zaradi nezavedne želje posedovati čustva vpletenih, ker mu to očitno godi. Ko ne gre za odvisnost ženske od »njegovega denarja«. Ko gre za preprosto Vero v odnos , ko se vse razvija v smeri  tendence po Dvojini. Ko ti je to večkrat povedano, pokazano...In Verjameš. Bezpogojno verjameš...na začetku, v fazi Zaljubljenosti to ni problem. Potem ta faza preide v Ljubezensko razmerje, ki se v prvi fazi zdi nekako brezpogojno –vse je ok, vse štima,vse se da dogovoriti, tolerira se tudi stvari, ki jima gredo na živce drug pri drugem...še vedno ju fascinirajo  lastnosti Ljubljene-ga...

-Družba ju sprejema kot zaljubljenca...

Potem gresta tudi čez to fazo in se znajdeta pred vprašanjem »Kako naprej? «...

-Družba ve, da se vse da, če sta oba za "to"....

Kam z vsemi čustvi, fascinacijo, ko preideta v fazo- nekje po pol leta, da bi si omislila skupno gnezdo in od tu dalje gradila  njun odnos. Usklajevanje časa, financ, želja , potreb...

-Družba ima polno predlogov...

In trčita ob prve nesporazume. Le ti so lahko malenkostni in s časoma zaradi nesoglasij ali različnih želja, pripeljejo do neizbežnih konfliktov. Vsi poznamo zdrave konflikte- vpletena se sicer spreta, toda na koncu združita želje v konstruktiven dialog in je zopet Mir v hiši...Vsaj zdi se tako in je zaupanje še prisotno...

-Družba ploska...

Kaj pa če se želje ne združijo v dialogu za »skupni blagor« in se to dogaja še dolgo po prvem resnem konfliktu na temo usklajevanja skupnih interesov...? In odnos zavoljo tega ni nikoli definiran kot skupnost, ki je npr. Želja, le enega od vpletenih...

-Družba Ve, "da ni nikjer z rožcami postlano...

Potem se  tisti z željo po definiciji odnosa prične spraševati o Smislu tega odnosa...Prične dvomiti v drugega . Zaupanje je na majavih temeljih...ker temeljev sploh nikoli ni bilo. Bile so le Iluzje . Koliko oseb gradi Dvojino ? Jaz-On-Ona in Midva. Torej smo trije...

-Družba ima tistega z Željo po odnosu , za netolerantnega, za osebo, ki prihiteva situacijo...Potrpljenje je njen nasvet...

In, ko izveš, da nas je bilo v tem odnosu nekoliko več, se ti svet sesuje. Sesuje se ti samopodoba, samospoštovanje...

-Družba zopet ve nekaj o "rožcah"...

Sprašuješ se zakaj, čemu , ker teh izkušenj pač nimaš. Nisi »iz takega testa«. Nimaš viška testosterona ali pomislekov, da nečesa s svojim ljubljenim pač ne moreš početi in si zato najdeš drugega. Ali pa kar je najhuje, vsaj zame, svoji bivši obljubljaš  marsikaj, ob tem, ko imaš »resno« razmerje, da si le ne bi našla drugega, kajti potem ne bi imel več kontrole ali bolje rezerve, v primeru, da se ti ta sicer leto dni dolga zveza, sesuje...

-Družba molči...

Pravic za Prevarane ni. Zaščite tudi ne. Lahko si le želiš, da je bil-a vsaj on-a v času varanja zaščitena.

Obstajajo Swingerji. To se mi zdi pošten , neškodljiv način promiskuitetnosti. Če imate torej višek testosterona ,ki ga ne znate »vnovčiti« v domači postelji, se preprosto  Swingirajte. Za ženske pa menim, da prava Ženska, ki zna ceniti svoje telo in spoštovati svojo Žensko vibracijo, ne bi nikoli našla pravega razloga, da bi varala Moškega, ki si ga je izbrala za življenskega sopotnika !

Da ne bo pomote. Znam videti "druge" moške, toda znam ločiti zrno od plevela. Zame je v tem primeru Resna zveza Zrno in Varanje Plevel.

Amen in  Naj živi Monogamija, ker ne vidim razloga za MultiOgabnost !

        "Vse moči v vesolju so že naše. Sami smo si zakrili oči in potem zastokali, da je temno "

                                                / Swami  Vivekananda /

Verjamem, da z Iluzijami ni nič narobe. Nasprotno , menim, da so celo dobrodošle. Morda si je pred njihovim ustvarjanjem pomembno afirmirati pozitivne vibracije, sicer se lahko nekje vmes kaj zalomi. Se morda kakšen malenkosten delček teh Iluzij transformira v kakšen napačen kotiček in vztrajno moti naraven potek naše domišilije, jasno nezavedno. Potem se kot maček okrog vrele kaše vrtimo  okoli tega motečega delca , praskamo po svoji duši, kot bi nas pičil komar in naše Iluzije postajajo podobne mlaki, iz katere ne odseva nič več. Ostaja le mlaka...

V to, Mojo mlako, počasi padajo kaplje dežja, počasi sprejemam nevihto, da jo prečisti, napolni do roba, da se zlijem nazaj v svoje jezero...

Morda se danes udeležim skupinske hoje http://www.bit-je.si/Delavnice/2010/BREATHWALK/Breathwalk%20za%20razumevanje.html, , ki preverjeno odpre kanale vseh čaker vsaj do te meje (če se nahajaš v mojem stanju ), da razum prevzame oblast in noge začutijo korenine...

Rada hodim sama, rada plešem sama, rada kolesarim sama... toda včasih nam povezanost pokaže drugo dimenzijo nas samih....S "samostjo" ni nič narobe , če se v njej znajdeš in obratno tudi s "povezanostjo" ne, sploh, če znaš biti v prvi fazi povezan Sam s Seboj :)

Imejte Dan...odtenki so mamljivi...

Potegnem pomembno karto, karto KLOVNA. Njeno bistvo je svoboda-duhovitost -nedolžnost -neodvisen duh -navdušenje- ljubezen do življenja- sposobnost Ljubiti- neposesivnost- odsotnost Ega- harmonija s sabo in življenjem...

Jaz pa bolščim v steno, kot da bi čakala da prodre skoznjo nekaj, kar me bo odrešilo ...poskušam razumeti smisel preteklih dogajanj...

Roka v roki, njegova dlan na mojem hrbtu, tesno prilegajoča moji koži, še bolj, saj je rahlo vlažna od gibanja ...po plesišču...vonjam njegovo sapo...

Pleševa Tango...

Toda nič več...sedaj ga občutim v celoti, v vseh odtenkih...

Spontanost me precej označuje , bolečina prav tako...

Vem, da ni nujno trpeti, vem, da je tista otroška razposajenost pomebnejša, saj riše nasmehe, telo pa postane lahko , kot veter, ki dobiva zalet...

Ljubiti in motiti se je Človeško...vsaj pravijo tako...

Ljubila sva se, nič več in nič manj...

Menda so bila moja leta ovira...

Toda njegov pogled je govoril drugačno zgodbo...

Do tistega jutra, ko sem neetično posegla v njegovo intimnost in odkrila razlog njegovih dvomov.

Ta je bil preočiten, da bi si še naprej ustvarjala prazne iluzije o »najini« Dvojini.

Takrat sem se streznila in hkrati sesula...

Menda si je »z njo« le dokazoval, da jaz nisem zanj...

Le leto dni...

Sva se pomenili, čisto preprosto, po Žensko...

Sedaj je bila tudi njej jasna njegova fizična odsotnost.

Na koncu ji le še napišem, da menda ,«še slepa kura zrno najde«, potem ga bova gotovo tudi midve nekoč , ko bova »zaceljeni«...(Zrno je srednjega spola :)

Razumeti , Odpuščati...ja super, to mi ne dela preglavic.

A lahko prosim še za malce jeze morda ?

Kaj že pravi Klovn ? Aha, da naj bom navdušena nad Življenjem...

So trenutki , ko mi uspe in verjamem, da jih bo vedno več...ali pač ne...zmedena sem...in to pri "teh" letih...!!! Ajej !

Lahko noč...

Znašla se je tam.

Nisi želel ubežati njenim čarom.

Želel si jo vpeti v večnost spomina.

Ujeti njen pogled ,zasanjano odločne ženske,

ki te je preganjala  v samotnih nočeh,

prebujala v turobna jutra,

čez dan pa se potuhnila v drobovju neusahljivih strasti.

Nisi je prosil za poziranje,

njena prisotnost bi te le izmučila...

Sposodil si si jo v spominu,

tako so bile tvoje poteze mirnejše....

Vsaj zdelo se je tako...

A ujel si se v prenasičenost grafitnega zvoka,

rezkega spremljevalca tvojih potez...

Z vseh zornih kotov sta te opazovali njeni zenici...

Rad si se spogledoval z njima...

Znova in znova te je mamila mehkoba njenih lic,

kjer so tvoje poteze postale nežnejše...

Poigral si se s kotički njenih ustnic,

katerih smeh te je dvigal v neslutena prostranstva...

Zgodil se je spomin

in se znašel v tvojih rokah,

kot podoba,

kot vtis nekega nedefineranega časa...

Zamislil si se...

Mar te je prevzela,

kot slepilo diamanta

prevzame površje in zamegli notranjost...

Ko se je nenadoma znašla pred teboj,

si se ozru stran,

da bi ohranil spomin

in ga odnsel  s seboj

na Potovanje preko smrti.

(napisano kot uvod ob otvoritvi razstave portretov  in predstavitvi knjige "Potovanje preko smrti",pesnika pisatelja in slikarja Primoža Bizjana)

"Pink ponk" sodobnega časa nam ne prizanaša.Nekateri pokasirajo extra bonus točk in niso prikrajšani prav za noben produkt ,ki nam ga prinaša družbena ureditev ali mutiranost virusov s popularnim vzdevkom Viroza.
Gospa Recesija trka na vrata prav tam,kjer bi bilo to najmanj potrebno...pa kot ,da to ni vsakomur znano.Vsem povprečno ozaveščenim državljanom je jasno,da Slovenci že predolgo pljuvamo v lastno skledo in buljimo kaj je na jedilniku tujega.To ,da smo vstopili v EU ,nas dviguje "kao" na Evropsko raven.Dejstvo,ki zdrži nekaj resnice,toda mnogo resnice je žal za mizernimi zidovi podpovprečno situiranih ljudi,za katere se bodo v kratkem menda odprla vrata trgovin za socialno ogrožene in kjer boš menda lahko na teden pustil 38 eujev ...če jih boš seveda znal zaslužiti...hm...
Potem pa imamo za nameček tu še eno gospodično,ki ji zdravniki zdaj že za vsako figo pravijo Viroza,saj sodobna medicina žal ne zmore sproti izbirati imen za vse mutirane viruse.Nasvet je ponavadi isti za vse ljube državljane "Imate Virozo"-počitek in veliko čajev,prepečenec,če gre za trebušne zadeve in veliko vitaminov,če gre za prehladna obolenja...in za to hodijo ljudje k zdravniku?!!!!!
Dragi "Moji",kar podpirajte stebre veleumnega zdravstvenega sistema,proti kateremu sicer ne bi imela nič,če nas bi znal razveseliti še s kakšno prijaznejšo naravno metodo zdravljenja,ki ji je sodobna medicina nadela ime alternativno zdravljenje,kar se je v naši mali deželici sprevrglo v negativen predznak za drugačne oblike zdravljenja.V državah EU je že dolga leta uradna medicina naklonjena tudi drugačnim oblikam zdravljenja in državljan se lahko po lastni volji odloči,kako se bo zdravil.Mi pa očitno nočemo drugačnosti,to nam je v krvi.Pa saj ne,da nas peščica ne vidi koraka dlje in dejstvo je,da se vse več ljudi zaveda pomene naravnih metod zdravljenja,toda večina se še vedno oklepa pasivnega načina prepoznavanja svojih tegob in sploh starejša generacija je vpisana k stalnemu "abonmaju" zdravniških uslug in posledično receptov,za vsa mogoča stanja,ki jih leta prinesejo...splošno popularna so zdravila za zniževanje holesterola in izboljšanje kostne mase,pa zdravila za zniževanje visokega pritiska,ki tudi meni naraste,ko pomislim na ves ta kemični blef...Da ne bom preveč neprizanesljiva,priznam,da sem se tudi sama pred 2 leti znašla pred dejstvom,ko sem sprejela kemijo,ker mi je neuki zobozdravnik šaril po napačnem zobu in mi povzročil hudo infekcijo z zapleti...menda sem imela na izbiro le to in hude oblike punktiranja,da ne bi prišlo do meningitisa.In jasno,da tedaj nisem imela izbire,ker je šlo za Biti ali Nebiti.
Toda žal vem iz izkušenj in pripovedovanj,da o starnskih učinkih preparatov ljudje nasplošno ne razpravljajo kaj dosti,ker le komu pa se da ubadati z opozorili v navodilih,če pa nam jih je predpisal naš omiljeni zdravnik...
Odločitve sprejemamo sami in nihče nam jih ne more vsiliti,če NOČEMO,ker menda živimo v demokratični deželi in to na SONČNI STRANI ALP...
Potem bi bil že čas,da nam končno prične sijati SONCE,če že ne v naravi,pa vsaj v SRCIH 

Po dolgem času…

…mi morda pripada vsaj to da sem jezna…

To,da sem zapustila »kao« varno gnezdo službe in dala odpoved,katere odpovedni rok je potekel ravno v času veleopevane gospodične Recesije,sem naredila na lastno voljo.Briga me za vse recesivne ukrepe,s katerimi se kitijo tudi najuspešnejše firme,le ,da bi pri delavcih ustvarile občutek slabe vesti,da morda niso dovolj uspešno opravljali svojega dela,namesto,da bi se našel bogatunski junak in vrgel na plano svojo ubogo materijalistično dušo in priznal svetu,da si je družbeni sistem pač moral najti kanal,skozi katerega bodo ravno bogati lahko nemilostno odpuščali svoje podrejene s pretvezo,da drugače pač ne gre.

Torej,službo sem zapustila sama-sporazumno –čeprav ne vem kje je v mojem primeru šlo za kakšen sporazum.Od delodajalcev nisem dobila niti osnovnega »zakaj?«,ker bi jim verjetno »krona z glave padla« ubogim sirotam.Pa nič ,sem si rekla.Važno je ,da je meni jasno,zakaj dajem odpoved.

Sedaj sem sama sebi Recesija in nekako počasi prihajam na stare tirnice…Sem občan,podnajemnik,kot že veste,če sploh veste…sicer pa,koga pa to sploh zanima…

O ja,mene vse bolj,ker se mi po 7 letih v tem preljubem času gospe Recesije, obeta celo višja najemnina.Da ne govorim o dejstvu,kako »nimam sreče v Ljubezni«,ker sem pač le mati dveh otrok v podnajemu,kateremu ,razen ,če ne bom zadela na Lotu,ki ga še nisem pričela igrati,še dolgo ne bom ubežala…Usoda ali kako se že reče tem zadevam.Nekateri jih poimenujejo s stavkom »vsak ima kaj«…le da se jih veliko ne zaveda,da jih veliko žal nima niti za kruh,ob vseh nastalih stroških za osnovno preživetje in bi ta priljubljen stavek zdolgočasenih dialogov lahko preimenovali v »ja nekateri pač nimajo nič«,ampak obstaja bojazen,da bi ob tem izrečenem dejstvu kdo morda celo zrdel,če ta »vrlina« sploh še obstaja ;)

O moških najraje ne bi izgublajala besed ,ker so »ubožci« že tako vseskozi na tapeti novodobnih »terminatork«,sama pa se ne bi rada znašla ob boku njihovih kritik…

Razen,če obrnem ploščo in poenostavim.Moških sploh ni…so le prestrašeni »mulčki« obsedeni z garderobo in frizuarmi ,plehom in pcji…čustveno povsem otopeli kerlci ,ki jim je mar le lasten ego,že davno zreduciran na osrednji del njihovega telesa…le kdo bi še uporabljal Srce in Dušo ?!!! No sedaj zvenim kot trminatorka...čeprav se bolj počutim kot termit ,ki se je znašel na napačnem koncu drevesa...

Ljubke dame in Velecenjeni osebki moškega spola,jasno je,da se še kako zavedam,da Izjeme potrjujeo pravilo ali kaj že…da celo so Moški,ki spominjajo na zelo prepotreben pradavni nagon in znajo vstopiti v svet žensk kot se spodobi,pa čeprav brez nepotrebnih ceremonij snubljenja.In zavedam se dejstva,da prav tako obstajamo prave Ženske,ki znamo moške povabiti v odnos,le da smo nekatere očitno zelo neselektivnega značaja J

Jezna sem lahko edino nase,medtem ko mi moj bivši »pribalina« »Ja pikica (tega izraza hudo ne prenesem) veš,ne bodi no jezna,saj imaš le trebušno virozo,potem ko bo mimo,pa te povabim za vikend….«saj veste kako zvenijo obljube in predlogi prestrašenih moških…«saj bi ,le da nimam »j….« za to…sory…No potem sem jezna tudi nanj !!!

Sicer pa ne vem kaj jambram,morda si le želim, da bi nekoč pristala v obliki natiskanega članka v Blogoroli,katere izvod mi je šele pred kratkim prišel v roke in res ne razumem ,zakaj bi se neko uredništvo metalo v stroške, za tako plehke prispevke nekih »onanirajočih« gospodičen in gospodov ali pa je zadeva po ne vem kakšnem ključu subvencionirana iz starni države v stilu »Podpiramo svobodno svinjanje«…

Pa saj ni važno..«bo že« kaj ne,do nadaljnega, ko nas bodo prav suhoparnosti pokopale in se bomo lahko znova dvignili…jasno..v nelsutena prostranstva…

Privoščite si jih z Recesijo ali  z brez nje…

kaj neki tiči za temi Kraškimi  drevesi...?

še več barv...

v sončni kopeli...

V Suhi krajini čakajoč na zimo...

dolga dolga je cesta...

"kuštravec" obarvan v jesen

                                                     ...ko si smreka nadane zimski plašč...

                                                     ..ko belo ostane belo...

                                                                     ...in modro le modro...

Tekst maila je govoril o vsem znanih "krivičnih" temah,umorih šolarjev,pornografiji itd., jasno vse v povezavi s tem, kako smo se sami odločili zavrniti Boga...Nisem ga posredovala, ker ne prenašam banalnega posploševanja na večno dilemo Bog da ali ne,sploh ne ,če je servirana z direktnim vsiljevanjem le tega!

Moj odgovor je bil naslednji :

 

 

Bog da ali ne...

Ljudem je dan Um, da lahko

Razmišlajamo in se Odločamo po svoji vesti,

da lahko Verujemo in Upamo,

Sočustvujemo in Razumemo,

Delimo in Jemljemo,

Ljubimo ali Sovražimo,

Ustvarjamo ali Rušimo,

in še mnogo odtenkov na temo Človeškega uma in Človeške Duše je tu vmes,

vsak naj bi se lahko po svoje odločal Kaj je Prav in kaj Ne,

Koga bo Ljubil in koga Sovražil,

ali se bo boril za Boljši jutri

ali se bo predajal Malodušju...

 

Kje je Bog in Kaj je Bog se prav tako lahko odloči vsak sam,

resnici na Ljubo,pa je medijsko pranje sivih celic,

s potenciranjem nasilja in banalizeranjem spolnosti pripeljalo  Človeka na rob Zdrave pameti,

in ,ker smo Ljudje pretirano prežeti s črednim nagonom,

nam je lažje obsojati kogarkoli, med drugim tudi vele opevanega Boga,

le da nam ni potrebno prevzeti odgovornosti za Lastno življenje...

 

Zame je "Bog" Vse kar me obdaja in kar Sem in ko opazujem Ljudi vem le,

da je zavedanje o lastni Resnici in Dobroti, ki je skrita v vsakem posamezniku žal na nični točki,

zato je za Človeka sedaj bolj kot kdajkoli na mestu vprašanje :

"BITI ALI NE BITI...",

"VERJETI ALI NE VERJETI",

toda večina bi jih zopet reklo: To je moje življenje in z njim lahko počnem karkoli hočem,

važno je, da sem Jaz zadovoljen...in, ko naletimo na problem,sploh ne vemo,kako je do njega lahko prišlo in tedaj vidimo okoli sebe vse mogoče povzročitelje-od Boga do Narave, ki nam jo je zagodla!!! Mi "s tem" nimamo nič,le Krivica se nam je zgodila..

Ego in sebičnost sta najgrozlivejši lastnosti, ki so nam dane pa naj si bosta od Boga ali Matere Narave,(ne mislim na zdravo ohranitveno mero sebičnosti...o tej bi se dalo filozofirati v nedogled, kajti zopet je vse relativno...pa smo zopet na začetku;)

 

OBEMA SE GLOBOKO KLANJAM,

 

AMEN :)

 

Ps.Sploh pa Naravi,ker mi je dala možnost Videti to čudovito paleto jesenske pravljice in njen dež, ki mi s tapkanjem po okenskih steklih nosi najslajšo noto Noči-Hvala :)