Nočni pih

ko se večer
loči od dneva
in se tema
čez nebo
razplamti
dotaknem s prsti
sivine se zvezd
jih vpijem
premečem
in zaužijem
v ognju
poplavah
v prepihu iz diha
doživela bom mir
~ januar 2010 ~
copyright © Rika

ko se večer
loči od dneva
in se tema
čez nebo
razplamti
dotaknem s prsti
sivine se zvezd
jih vpijem
premečem
in zaužijem
v ognju
poplavah
v prepihu iz diha
doživela bom mir
~ januar 2010 ~
copyright © Rika

samo sled
ti pustim
da sem bila
nekje
blizu tebe
da je srce
zabolelo
tokrat le
povem ti
da sem
v mislih
s tabo
~ januar 2010 ~
copyright © Rika

če z besedo lahko bi
prepisala najino usodo
prepletla bi
tvojo zgodbo z mojo
in mojo dlan s tvojo
~ januar 2010 ~
copyright © Rika

v tišini
se prepleta
misel
žalost
usidrala se je
v spomin
še žarki
ki so vztrajno
rezali oblake
v sramu
skrili so se
pred očmi
misel
je nadvladala
veselje
solza v joku
nič ne zaboli
tiho tiho
kregajo se želje
jaz sem tu
kje za vraga ti
~ januar 2010 ~
copyright © Rika


iztrgan vzdih
*
*
glasno odjekajoč
v tišino jutra
prežetega s pohoto
tvojega diha
vrtinčasto
povlečeš me
v svoje slo
dotik
razlezen
čez telo
še nikoli čuten
s tolikšno močjo
razbija v prsih
valovanje
ognja in miru
*
*
preplet izdiha
~ januar 2010 ~
copyright © Rika

Tako prekleto počasi se zibljejo ure v čas, ko bo odzvonila še tista zadnja sekunda.
"To je sreča ..." zaslišim nek glas, ki me opominja, da nisem tista, ki vodi igro.
Na vrvici. Na jeklenih vrveh.
Še nimam moči, da bi odrinila roke, ki vodijo moje gibe.
Da bi odtavala v zelenje pragozda.
V jedro mojega bistva.
~ januar 2010 ~
copyright © Rika

kot bosa noga stopi
v mehak travnati svet
neslišno
zapustila sem
tvoj žametni smeh
žvenketanje v zraku
kotaljenje bisernih krogel
izvablja v drugih nasmeh
a mene radira
želja za pobeg
~ januar 2010 ~
copyright © Rika
ni treba zadihati mojih besed
da me začutiš
in ne razumeti mojih misli
le poglej skozi moje oči
da vidiš sonca večera
in jutra brezmejnosti
~ januar 2010 ~
copyright © Rika

izrisanih
napisanih
na skrivaj izmišljenih
vtetoviranih
nesramno nametanih
če je resnica
samo ena
katera je tista
ki pove točno tisto
kar mislim
in točno tisto
resničnost
ki je samo moja
ni je besede
ki bi opisala
moje stanje
razmišljanja
raztrgana so sonca
ki krožijo
po orbitah
mojega jaza
in ni je elipse
ki bi prebodla moja rebra
in zaokrožila okoli srca
ne razmišljaj mojih besed
in ne išči mojih misli
ki jih rišem
tako kot rišem
luske svojega pogleda
v trepalnicah ujemi solzo
zadnjič jo vidiš
~ januar 2010 ~
copyright © Rika
Pogoji uporabe - e-pošta: info@eDnevnik.si Vse pravice pridržane. © 2005-08 eDnevnik |