Najbolj vesel Dajanin post: Krompira-či-ki-rabte (upam, da bo jutri prišel, ker je zmanjkalo krompira). Najbolj žalosten Dajanin post: tu. Nadaljevanke, nadaljevanke! To morate prebrati… pogovarjajo se: Copata in Koza, Hortenzija in Gladiola… kliče po še, kliče po še.

Najboljši PJ-jev post in edini – je itak zgoraj in ga ne morete faliti. Zbiramo 3 milijone dol…eeeee evrov.


napisala Dajana, beri naprej >>>>>

Postane diktator. Če pa se upira temu, da bi bil dikator, ga ubijejo. In “tekovine revolucije” nadaljuje tisti, ki se je v pravem boju proti okupatorju skrival. Sploh se ne spomnim primera iz zgodovine, razen kralja Matjaža, to pa je itak fikcija – kjer bi recimo vladal nek politik ali kralj cel mandat ali celo življenje in da bi njegovo ljudstvo živelo v miru, slogi in blagostanju?

napisala Dajana, beri naprej >>>>

Homoseksualci so naši Učitelji. Tako kot otroci, ki so blizu Vira in se še spomnijo, od kje so prišli. Vedno več ljudi se rodi v to družbo, ki je že do nezavesti zrobotizirana in zmaterializirana, na tak način, da se jih sploh ne da spremeniti. Homoseksualnega človeka se ne da spremeniti v heteroseksualca! Torej so se ljudje začeli rojevati drugačni. Rojevajo se otroci brez ušes, otroci brez nosu, otroci z dvema glavama, ki se ne morejo spremeniti.

napisala Dajana, beri naprej >>>

V začetku julija – 4.julija – nas je moja bivša desna roka – admin – brez opozorila čez noč preselila iz kate.si sem na to mojo staro domeno dajana.si.

En dan pred tem je PJ na kati.si naredil prečudovito novo oblekico, ki je šla v nič. Hvala PJ, da si tako junaško prenesel to ponižanje. In hvala ti, da si naš pridni, zabavni admin.

Pojavilo se je čudno vprašanje (odlomek):

napisala Dajana, beri naprej >>>>>

Zakaj je nevrotična? Ker dela grde stvari drugim ljudem in ima zaradi tega slabo vest. Kako se Jana obnaša? Kot tipična nevrotična ženska. Če pride to, kar je grdega naredila drugim, na dan, vzame anti-depresiv. Če kaj pomaga? Ja, seveda. Začasno, do naslednjič. Anti-depresivi in psihiatri so na svetu zato, da pomagajo le začasno. Tako pač prodajajo svoje storitve. In tablete. Tablete zameglijo resnični problem. Dajo ti vedeti, da se iz črne luknje, v katero si se sam porinil, ne tvoj mož, niti tvoj bivši mož, niti tvoj učitelj, niti tvoji starši, niti tvoj šef, niti tvoji sodelavci, ne država, ne sosed, ne tvoji otroci, lahko izvečeš s tabletami. Pajade. Tablete samo zacementirajo resnični problem. Tablete te omamijo, da ne vidiš, kaj delaš narobe. S tem samo podaljšuješ stanje, v katerem nisi za nič, kar se ti dogaja, odgovoren. Nekateri to delajo celo življenje. Nekateri imajo namesto tablet kaj drugega, recimo alkohol. Saj vendar niso odgovorni za nič. Stvari se kar zgodijo. Če pa kdo ponori, pokaže čustva, začne obsojat, potem si pač boga in vzameš tablete, ki te pomirijo. Do naslednjič.

napisala Dajana, beri naprej >>>>

Rada se hvalim, da sem spretna z besedami. No, saj sem. Ampak včasih se zgodi, da malo kiksnem.

Danes na železniški postaji v Kranju.
“Eno povratno, prosim.” Karto namreč.
“Do kam,” me vpraša gospa na blagajni.


napisala Marjetica, beri naprej  >>>>>

The sound of music

Film je že star, meni pa je še vedno všeč in si ga vsaj enkrat na leto doma zavrtim in v miru pogledam. Iz tega si naredim prosto popoldne ali še bolje, večer, ki je rezerviran samo zame. Objavim novico, da bom naslednje tri ure odsotna, nedosegljiva, izklopljena in grem v akcijo. Prištimam si vse, kar bom hotela imeti ob sebi v tistem mojem rezerviranem času. Na pladenj si postavim vrč z limonado, položim zraven nekaj majhnih, raznovrstno pripravljenih sendvičev in grem v svojo sobo, ki je sedaj res samo moja.


napisala Medina, beri naprej >>>>

Dragi, prisedi k meni. Pogovarjajva se. Nikamor se nama ne mudi. Imava ogromno časa. Midva sva dobra v tem. Ni treba, da urediva vso najino zakomplicirano zgodovino točno ta trenutek. Sprosti se, pomiri se. Nič ti nočem. Naravno je za naju, da se stvari obrnejo s tokom. Plujeva v najinem čolnu. Včasih sva si blizu, drugič misliva, da nimava veliko skupnega. Ko hočeva nekaj narediti, sva nepremagljiva, če pa ne, se počutiva slabo.  Tukaj sva zdaj, na vrhu sveta in sva nepremagljiva. Nikamor ne bova izginila. Vedno bom tu, če me boš potreboval. Če pa boš rabil svobodo, boš pač šel stran. Vedno lahko prideš nazaj. Vrata so odprta zate.

*****************

deset

devet

osem

sedem

šest

pet

štiri

tri

dva

ena

****************************

Komentiraš lahko tu >>>>>>

Zadnjič sem se veliko naučila. V učilnici. In v domu za starejše.

Učilnico bo jeseni napolnilo 14 otrok prvega in drugega razreda. V Preski pri Medvodah so pokazali, kam bodo hodili otroci prve montessori šole pri nas.  Nad videnim sem bila navdušena. Tako malo za začimbo.

Še bolj sem bila pa navdušena nad izjavo učitelja. Tam namreč otroci stvari počnejo sami. Frontalni pouk se dogaja petkrat v celem šolskem letu. Ves ostali čas raziskujejo sami. Kar želijo. Kar jih zanima. Kolikor časa želijo. Kolikor globoko jim pač prija.

napisala Marjetica, beri naprej >>>>

Nisem veliko spala, veliko sem prevajala, v glavnem self-help material, da ne bi mislila na neznosno bolečino, ki je stala ob meni in mi kazala zobe. Bila sem ranjena. Restimulirali so se mi vsi strahovi in vse izgube iz mladosti in najbrž tudi od prej... Zame je bilo to... nekaj neznosnega. Nekaj, kar me je dušilo, kar me je tlačilo navzdol. Velikanski strah, s katerim sem se pogajala, kdo bo koga. Ali bo on mene požrl ali ga bom jaz spodila stran. Neprestano sem morala misliti na tega človeka in kadarkoli sem pomislila nanj, se je pojavila bolečina. Seveda bi bilo veliko lažje, če ne bi bila v istem stanovanju, kjer smo živeli in če ne bi bilo otrok, ki so stalno spraševali po njem. In če ne bilo vseh teh skupnih stvari naokoli. In predvsem, če bi imela koga, ki bi mu lahko to povedala. To, kar sem v sebi nosila, to je bilo breme. Bilo je otipljivo. Čutila sem to kot breme. Nekajkrat sem mu  - v neznosni bolečini pisala pismo - to se je ponavadi zgodilo ob treh zjutraj, ko pač nisem mogla več spati...


napisala Dajana, beri naprej >>>>

Obstaja blog nekega blogerja, ki je pilot! In ta osebek si drzne peljati z avionom na morje. Šmrk. Potem komentiram pri njem in rečem, da bi imela jaz tako vozilo, ki vozi po cesti, v zraku in po vodi. In grem gledat... in pravijo, da RES obstaja: wiki!

napisala Dajana, komentiraj tu

Tri leta sem živela v razmerju s človekom, ki je bil mojim otrokom oče, meni pa mož. Ta človek je izginil čez noč. Poročil se je z drugo, nam pa tega sploh ni povedal. Kako je to možno? Ja, je možno. Internetna generacija pa to. Najprej mi je po msn-ju povedal, da me je za vikend prevaral z drugo. Po msn-ju!!!! Potem je bil še 14 dni pri nas. Sploh ni hodil domov, samo prespat. In potem je izginil. Aja… po mejlu mi je poslal, da se bo čez 14 dni poročil. Ko sem ga enkrat vmes poklicala in ga vprašala, če lahko malo več pove o tem, je rekel, da se sploh ne bo poročil zdaj, ampak naslednje leto. Prisežem, če se ne bi meni dogajalo, ne bi verjela. Otroci ga od takrat niso videli! Prej pa je bil nekaj najbolj normalnega, kot rože na okenski polici.

Jaz sem ga videla zadnjič maja lani (bog var, če je tisti svoji poročeni upal povedati, da se je srečal z mano). Kar pa niti slučajno ne pomeni, da ne komuniciram z njim vsak dan. No, on komunicira z mano – piše in komentira z različnimi nicki, zato, da ga njegova poročena ne bi prepoznala. Vsak dan namreč vedri in oblači na mojem blogu (kjer je bil, preden nas je zapustil, moj admin).

napisala dajana, beri naprej >>>>

Ima danes rojstni dan.;)  Wiki. Vse najboljše! ;))))))))To morate videti: odlomek iz filma Variola Vera ;)

komentiraš lahko tu >>>>

Slovensko blogosfero, vsaj to na Siolu in na eDiju, si lahko predstavljamo kot veliko zbirališče ljudi, ki poslušajo, včasih pa še kdo kaj povedo zraven (to, da kdo kaj pove, pomeni, da pustiš komentar pri nekom). Mene je kar nekaj ljudi na Siolu zablokiralo, tako, da ne morem komentirat pri njih, ker pač nočejo, da jim povem, kar jim imam za povedat. hihi Kar seveda pove vse o takem človeku. Nekdo recimo napiše, kako sem jaz čudna in kakšen pacient sem in to celo v naslovu – gotovo bo klikano! Napišite v naslov Dajana je čudna ali Dajana je nora ali Dajana me preganja in boste imeli takoj cel dan milijon komentarjev, na katere boste morali pridno odgovarjati.No, kako izgleda en dan na Siolu.

napisala Dajana, beri naprej >>>>

Kar nekaj takih fiksnih idej sem jih doživela na lastni koži…  Najprej o tem, da obstajajo ženske, ki hočejo z moškim samo otroka… To sem bila jaz pred petnajstimi leti. A jaz pred petnajstimi leti nisem mogla vedeti, kako se bo moški, s katerim sem bila noseča in s katerim sem se poročila, po rojstvu otroka obnašal. No, preden sem zanosila z njim, nisem bila dolgo z njim skupaj. Mislim, da… pol leta. Bila sva zaljubljena. Bilo je lepo. Ko se je otrok rodil, pa je postalo neznosno…

In kaj je tukaj fiksna ideja? Ena mojih fiksnih idej je bila, da mora biti ženska, ki je noseča, skupaj z očetom svojih otrok (in moški z žensko, seveda).  Če bi bilo po njegovem, bi se ločila že po dveh letih! Jaz sem vse skupaj še podaljšala še za dve leti, ker sem mislila, da se bo spremenil. Izsiljevala sem. Hotela sem srečno družino na silo.  Spominjam se, kakšno dramo sem delala pred njegovo mamo in sestro, ker ni hotel biti z mano… Ni hotel biti z mano. In pika. Nikogar ne moremo v nič prisiliti.  Tudi ni bil s kakšno drugo. To je bila le njegova reakcija na to, da je bil naenkrat odgovoren za otroka! In vsi smo ga obsojali, da dela nekaj narobe.  Od takrat je minilo petnajst let, pa se sploh ni spremenil. In jaz bi lahko bila z njim poročena vseh teh petnajst let… pa še dvajset zraven…  Če dva človeka ne pašeta skupaj, pač ne pašeta, je vseeno ali imata otroka ali nimata! To, da sta poročena, še ne pomeni, da sta družina, ki funkcionira. Kaj šele srečna družina! To, da morata biti zaradi otroka skupaj, je fiksna ideja! Še bolj nora ideja je, da bi par, ki ne more biti skupaj ob enem otroku, imel še več otrok…

napisala Dajana, beri naprej >>>>

Kreta. Sonce. Vročina. Grška glasba, ki sem jo slišala prvič v življenju v avtobusu, ko sva se peljala na konec otoka. Meni se je zdela nekako žalostna, otožna. Domačini, ki sva jih zvečer srečela in sva pozdravila: "Kalispera"... Življenje je lepo. Lepo. Lepo. Lepo.

komentiraj tu >>>>

Vroče je, v hiši sem. Zaželim si, da bi bil tu. Grem ven na vrt in tam te zagledam. Zaigra mi srce. Ukvarjaš se z gladiolami.

komentiraš lahko tu >>>>

birka – ovca

bariš – oven

kujček – konj

zavec – zajec

mujcek – mucek

recika – račka

gouska – goska

fajzun – fazan

kanjuh – jastreb

ostriga – gosenica

napisala Dajana, beri naprej >>>>

Pravite ka ščete, jaz san reisan do kunca in naprej zalubleni u te nižave, u ta polja cvetoča in rodovitna.

Nešterni dan sen španciral po teh širnih ogonah (=ozare), vmes po rendah (=vrsticah) raznih in različnih žitaric. Srce ti ne da mira, da se nebi vlegno v kakršni posejani pšenici ali ajdini, leinu, sunčenicah, repici ter rejsan vohal ta opojni miris raznih cvetov.


napisala Dajana, beri naprej >>>>>

V slovenski blogosferi obstaja Primadona, ki je izjemno hudobna in izjemno prefrigana. Po svoji funkciji je žena pomembnega Slovenca, ki pojma o pojmu nima, kaj njegova žena počne po internetu. No, nekaj že ve, a za to ni kriva njegova žena, temveč... najbrž Dajana ali kdo. ;)  To ženšče je skupaj s svojimi marionetama na Siolu je doseglo, da je že marsikdo izbrisal svoj blog, že marsikateri pesnik je obupal nad svojim ustvarjanjem po internetu, dve spletni strani sta zaprli vrata zaradi njenih intrig. Kadarkoli se je pojavil protest, je šla k uredniku ali piscu bloga in zahtevala, da se to, kar je naredila... izbriše. ;) Saj naredila ni nič! Saj je vendar vse izbrisano! Nobenih dokazov nikjer!

Kaj to babše dela? Najprej se nekje pojavi. Potem začne trditi eno stvar. Če se z njo ne strinjaš, te proglasi za razrednega sovražnika, farizeja in hinavca. Potem gre k svojim (resda zdaj že redkim) zaveznikom razlagat, kako hudoben si, ker si povedal, kaj dela. Kako te bo tožila, pognala za tabo kriminaliste, Udbo, španskega kralja (s katerim se osebno poznata in ki mu je posvetila eno izmed njenih pesmi), zato... ker... si povedal resnico!

napisala Dajana, beri naprej >>>>

Se ga spomnite? To je tisti, ki je zbežal ob napadu na Jugoslavijo 6.aprila 1941 v London. Kaj se je potem dogajalo z njim, berite tu. Zadnjič me je Tamaučica vprašala, če imamo Slovenci tudi kralja ali cesarja, tako kot beremo v raznih pravljicah. Bila je ravno ena kraljevska poroka, aja na Švedskem... Ne, Slovenci nimamo kralja, smo imeli srbskega, pa je zbežal...

komentiraj tu >>>>

Ste opazili, kako je na Siolu vse huje in huje? No, saj veste, na kaj mislim. Siol je s svojimi blogi naredil revolucijo. A tam lahko obstane samo tak, ki ima res trdno kožo, da ga ne ganejo pripombe vsakega drugega, ki mora mora pri tebi komentirat in povedat, da se pač s tabo ne strinja in ker se ne strinja s tabo, si pač… idiot. Nimaš šans!!!! Pa kako si lahko drzneš govoriti, da imaš dokaze za to, jaz se s tabo ne strinjam in basta. Mrtev si! Kapiraš! Takoj se pojdi utopit v Ljubljanico ali pa obesit, da te ne vidim nikoli več, da se te rešim do konca življenja, a ne vidiš, da ne morem dihati, dokler si ti tukaj na sceni.


napisala Dajana, beri naprej >>>>

O čem lahko razmišljam? O čem lahko pišem? Koliko kilogramov lahko imam? Kako moram biti oblečena? Kako se moram obnašati? Koliko otrok lahko imam? Do katerega leta mi dovolite, da imam otroke? Kolikokrat se lahko poročim? Kako sploh lahko izgledam, da me boste jemali resno? Če izgledam 60.let stara, me boste potem jemali resneje, kot, če izgledam 40.let stara? O čem lahko pišem, razmišljam, da me ne bo že spet kdo po internetu napadel, češ, da ne izgledam kredibilno in da ne more mene resno jemat?

napisala Dajana, beri naprej >>>>>

1. V fašizmu je več možnosti za komunikacijo. V socializmu lahko razmišljaš samo tako kot zahteva partija – tukaj je samo ena možnost!

2. V fašizmu imaš več možnosti pri volitvah. V socializmu ni nobenih volitev. Oz. so, ampak je že vse vnaprej določeno. Že vnaprej se ve, kdo bo izvoljen.

3. Rekli boste… saj je fašizem tako brutalen, socializem je pa… v dobro vseh delavcev blablabla. Ja, v tem je ravno ta keč, da ljudje tega ne razumejo. Fašizem je brutalen, jasno. Fašizem se postavi na eno stran. V fašizmu imaš vedno dve strani, naši in oni drugi. V socializmu si pa lahko samo tak, kot zapove partija. V nacionalsocializmu so na eni strani Nemci, na drugi pa Judi, Cigani in Slovani. Če si živel v nacionalsocializmu, si vedel, da moraš stran, če si bil Jud, če ne, si pač končal v koncentracijskem taborišču. To se je vedelo! Lahko, da si si metal pesek v oči in si mislil, da se ti ne bo nič zgodilo. A to so Židje vedeli. In pametni ljudje so pravočasno zbežali od tam in rešili svojo kožo.

napisala dajana, beri naprej >>>>>

Kar nekaj takih fiksnih idej sem jih doživela na lastni koži…  Najprej o tem, da obstajajo ženske, ki hočejo z moškim samo otroka… To sem bila jaz pred petnajstimi leti. A jaz pred petnajstimi leti nisem mogla vedeti, kako se bo moški, s katerim sem bila noseča in s katerim sem se poročila, po rojstvu otroka obnašal. No, preden sem zanosila z njim, nisem bila dolgo z njim skupaj. Mislim, da… pol leta. Bila sva zaljubljena. Bilo je lepo. Ko se je otrok rodil, pa je postalo neznosno…


napisala Dajana, beri naprej >>>>>

klik

Ta svet temelji na delu in denarju - Totalno brez zveze!

Totalno brez zveze!

Totalno brez zveze!

Nekateri ljudje delajo za denar, to je očitno. Saj ni čudno, tako smo navajeni. Moraš imeti denar, sicer ne moreš živeti. In kje je tu skrita zloba?

To, da cel svet mora delati, delati, delati, kot zamorc. Saj pravim, brez zveze. Če pogledaš vso davkarijo, zakonodajo, zaposlitveno mehanizacijo - vse temelji na daj, daj, daj.

Daj mi!

Daj mi!

Dajte nam!

Kar daj nam!

Tudi, če nimaš nič - daj nam.

Tako so nas naučili.

''Koristiš naše usluge, zato boš plačal.''

napisal Mitja, beri naprej >>>>>>

Moja Tavelika in jaz sva šli pred dvema dnevoma na banko. Tam sta bili dve uradnici, ki sta se pogovarjali  z drugimi in naju ignorirali. Saj veste, kako sovražim počasne bančne uslužbence… (link). Potem sva končno prišli na vrsto. Pa nisva imeli njene davčne številke (no, sem jo imela, pa zadnja številka je bila precej odrgnjena… joj, joj, kje je, kje je…  Bančna uslužbenka je nevidno zavila z očmi in rekla, daima originalno številko davčna uprava… Ne, prosim, imam veliko alergijo na te zadeve. Sploh pa, če sem z mojo Taveliko – se spomnim, kako sem podaljševala njen pasoš na Dunaju.


napisala Dajana, beri naprej >>>>>

Ateist je tisti, ki ne priznava Boga. Kako to vem? Medina je tukaj rekla, da je Bog dogma… Bog je dogma? To so mene učili moji starši, ko sem bila še v vrtcu. Spominjam se, kako sem v vrtcu trpela zaradi dejstva, ker sta bila oba moja starša v Zvezi komunistov. No, ne zaradi tega, trpela sem  zaradi otrok, ki so hodili v cerkev in mi govorili, da se bom zaradi tega, ker ne hodim v cerkev, cvrla v peklu. Uuuuu same hude besede. Nisem razumela, kaj je to hoditi v cerkev, saj nikoli nisem hodila v cerkev. Doma mi tega niso razložili, rekli so samo, da Boga ni. In kaj je pekel? In kaj pomeni se cvreti v peklu? In zakaj bi se ravno jaz morala tam cvreti? Kaj sem pa naredila? Ja… nisem hodila v cerkev.


napisala Dajana, beri naprej >>>>

Jaz pred pol ure. Spet moram povedat zgodbo. Uf, jaz sem samo na tržnico in že je zgodba… Grem torej ven, v trgovino in rečem Taveliki, naj zaklene vrata za mano. Nesem smeti. Grem na tržnico po dve lončnici, ki bosta tako lepo krasila naš vrt. iiiiiiiiii In… zagledam prikolico z ribami, ki jih pečejo. Pred njimi pa tri mize in ljudi, ki jih jedo. Jami, si rečem, bom kupila sardele zame in za Taveliko. Naročim dve porciji sardel za s sabo. In vprašam kelnerja, če grem lahko še v trgovino, da ne bom smrdela z ribami tam. In grem v trgovino, nakar mi zvoni telefon. Kdo mi ravno zdaj zvoni, dostop do mojega telefona nima nihče, razen mojih otrok. Tavelika reče: “Mami, ven grem in vse sem pospravla.”


napisala Dajana, beri naprej >>>>

Že nekaj časa me po Siolu preganja več žensk, ki me ne prenašajo. Ponavadi sem šla vedno bolj na živce ženskam, kot moškim. Ampak ta tazadnja, ki me preganja, ta ima res duševne probleme zaradi mene. Gre za babnico, ki se je poročila z mojim dragim! Pazite: in potem ona mene preganja po internetu! Seveda dela to anonimno, seveda piše različna imena, da je ne bi nihče prepoznal. Mene, ki sta me preganjala Pikec in Pikica z milijon petsto nicki… Mene ne more nihče naplahtat.


napisala Dajana, beri naprej >>>>

Kot veste, pišem blog že več kot štiri leta. Odkar sem se pojavila na internetu, sem dvigovala veliko prahu. Do mene je prišlo ogromno agresije, ljubosumja in foušuje od ljudi, ki jih nisem nikoli videla in jim nisem nič naredila! Razen, da... so pač brali moj blog. Sem jih prisilila v to, ne? ;) Torej, moje pisanje poraja ljubosumje??? hihi. OK malo analize, najprej moji prvi začetki na Delu blog. Tukaj je moj drugi blog na Delu-blog, moj čisto prvi blog sem izbrisala ravno zaradi groznih komentarjev. Ampak RES škoda. Ker tisti komentarji bi morali iti v muzej komunikacije po internetu v Sloveniji.


napisala Dajana, beri naprej >>>>

Dubrovnik. Ko pomislim na moje počitnice, pomislim najprej Dubrovnik. Čeprav sem hodila na morje od rojstva, vsako leto in v različne obmorske kraje večkrat v enih počitnicah ima Dubrovnik posebno mesto v mojem srcu. Še zdaj občutim vroč kamen na Stradunu (po Stradunu sem vedno hodila bosa). Še zdaj občutim tople kamnite stopnice pred cerkvijo sv.Vlaha. Kako so nas nune od tam preganjale in kako so prale stopnice z vodo. hihi, so mislile, da ne bomo prišli nazaj. Največje dogajanje od vsega je bilo čepenje tam na tistih stopnicah in opazovanje dogajanja naokoli. Tam bi lahko sedela štirindvajset ur na dan, pa se ne bi naveličala. Ali pa ... čepenje na drugi strani trdnjave, ob morju, ko je deževalo. Vedno sem bila sama, vedno z dnevnikom v roki. A nikoli osamljena. No, ko sem bila zadnjič tam, sem bila z dragim in... to seveda ni bilo več to. Nisem bila več jaz, svobodna, jaz in moj Dubrovnik.

Kar me je vedno čudilo, je bilo to, da je bilo tam toliko Slovencev. Dubrovnik je bil (še vedno je, seveda) elitna destinacija. In vsi so "hodili" na Lokrum (otoček) na nudo-plažo. V mojih dnevnikih imam še karte za ladjico. Ponavadi je moj dan izgledal takole: No, živela sem pri teti. Bila sem seveda privilegiranka. Tam imam teto, nikoli mi ni bilo treba iskati prenočišča. Sicer me je to malo omejevalo, saj sem ji morala lagati, kam grem in s kom, vedno sem bila sama, v Dubrovniku sem hotela biti sama. To je bilo moje zatočišče, kaj jaz vem, zakaj me je takrat, ko sem bila v Dubrovniku, motilo to, da sem Slovenka in da živim v Ljubljani, sploh nisem nikoli hotela nazaj. Dubrovnik je bil zame kot dom.

napisala Dajana, beri naprej >>>

Še to povem, pa grem zalivat svoj prekrasni, prekrasni vrt. In tudi ta zgodba se je zgodila skoraj pred enim letom. Kdo bo vse popisal? V gimnaziji sem imela tako ljubo prijateljico, s katero sva bili kot rit in srajca. Imela sem več prijateljic in ta je bila ena od tistih, s katerimi obdržiš stik tudi kasneje, ko si ustvariš družino. Sicer nisem obdržala stika, samo misel nanjo. No, ko sem šla na Dunaj, sem z njo izgubila stik, tako kot z vsemi ostalimi, prej pa sva si stalno dopisovali, pošiljali kartice. No, prišel je internet, mobitel, nihče več ne piše razglednic, niti pisem… Aja, pa še Jugoslavija je vmes razpadla…


napisala Dajana, beri naprej >>>>

Da je letošnje leto spet drugačno od prejšnjega, nas spremembe opozarjajo na vsakem koraku. Ni treba biti pameten. Dovolj je že, da odpreš radio, televizijo, časopis ali  plačilno kuverto. Toda da bi se na vse spremembe odzivale še rože, nisem vedela...


napisala Medina, beri naprej >>>>

wiki Esther razloži, kaj se dogajalo, ko je umrl: klik. Moja najljubša njegova: kolektivni trans, kolektivni orgazem, kolektivna ekstaza, kolektivna ljubezen, kolektivno norenje, kolektivno uživanje, Vortex, Vortex, Vrtinec, neizmerna energija, Energija, Energija, a sem rekla Energija???? Spinning, Spinning... vsi smo eno, vsi smo Eno, ne vem, če lahko na Zemlji najdemo še kaj bolj tako noro kolektivnega, a obstaja živo bitje, ki se nas je bolj dotaknilo od njega... enkrat bi si želela doživeti kaj takega v živo. ;))))))))

Black or White - Best Performance - I absolutely love you MJ!!!!!!! :)))))))))))))))))))))))))))))))

napisala Dajana, beri naprej >>>>>

Danes je tvoj šestnajsti rojstni dan, pogovarjam se s tabo, moj dragi. Pravzaprav te poslušam, saj si že več kot štiri mesece mrtev. Moje pero piše tako kot narekuješ. Od kje to prihaja, ne vem, vem samo, da moram to napisati.

Govoriš mi: “Zdi se mi… veš, tako zvečer, ko me zaboli, bom zjutraj ves mrzel…

In me je strah, saj sem tako mlad, saj mi še ni niti šestnajst let.

Vse je tiho okoli mene in težki bolniki, veš, tisti, ki nimajo več možnosti, težko hropejo in vsak dan čakam, da bo kdo od njih umrl.


napisala Dajana, beri naprej >>>>>

Niti žensk, niti moških "brez jajc" ne prenašam. Ne prenašam ljudi, ki nimajo samo-spoštovanja. Ne prenašam ljudi, ki ne znajo reči ne, ki se ne znajo postaviti zase. Ne prenašam ljudi, ki pridigajo svojim otrokom, da je bolje biti v apatiji, kot se postaviti zase in ja… včasih je potrebno zakričati od bolečine in besa. Ja, lahko sliši kakšen sosed! In???


napisala Dajana, beri naprej >>>>

Ko sem hodila z otroci v šolo, sem šla skoraj vsak dan po tem v bližnjo pošto. Tista pošta je nekakšna Klinika, kjer lahko preučuješ medčloveške odnose. Ponavadi so zjutraj tam samo starejši ljudje. Stojijo pohlevno v vrsti in čakajo na nasmešek ali tudi ne od ženske, ki sedi pred okencem. Imela sem jih vse “pogruntane”. Ena, malo bolj debelčkana, je bila najbolj hitra, imenovala sem jo Tahitra in k tej sem šla takoj, ko sem videla, da je v službi, čeprav je bila najdaljša vrsta pri njej. Ena je bila najbolj počasna (Tapočasna), ki je iskala črke na tipkovnici, pri njej se je vedno sesul računalnik ali je iskala pomoč ali ni vedela, kje je kaj…


napisala dajana, beri naprej >>>>

Ob poslušanju moje duše dvojčice. Dobim kurjo polt.

Ob branju tega teksta. Besede me prijetno ščegetajo v solarnem pleksusu. In me dvignejo. Visoko. Visoko.

Ob spominu na dogodivščine. Se začnem huronsko režati.


napisala Dajana, beri naprej >>>>