misel, ki sem jo prepisala spotoma iz knjige

21:59 - 29. 08. 2010 - Komentarji {3} - Napiši komentar

misel {3}

Če mi stranka reče "saj imate VSE V RAČUNALNIKU", dobim pike. Ker definitivno ni vse v računalniku. Koliko baz je v Sloveniji in do vseh nimam(o) dostopa. Včasih niti znanja, ko ne vem(o), kam pogledat za pridobitev informacij. Torej je trditev, da imam vse not v računalniku, neresnična. In še sreča, da nimam vse not', saj bi me pobral od vseh različnih informacij... :) 

08:58 - 26. 08. 2010 - Komentarji {1} - Napiši komentar

moja misel {2}

Ni mi postlano samo z rožicami, tudi kakšen trn se najde vmes, a jaz tega ne priznam. Obnašam se, kot da je situacija rožnata. :)

10:14 - 25. 08. 2010 - Komentarji {5} - Napiši komentar

moji možgani delujejo s polno paro...

Včeraj sem šla z mojo najstnico v MK nakupovat potrebščine za 9. razred osnovne šole; delovne zvezke, zvezke, svinčnike, šestila, barvice, ravnila, lepila, ovitke, radirke, urnike, blokce.. uff... itd... in med izbiranjem mi je uč padel tudi na leposlovne knjige. Saj veste, ko imajo ob pultu nastavljene tiste male knjigice „za mame“  „za zaljubljene“ „misli“ in me je prešinilo:

Zakaj bi morala prebirat misli, ki so jih napisali drugi ljudje?

Včasih morda pridejo prav, ampak, ne, dajmo pisat svoje misli, svoje stavke, uporabljat svojo možgansko kapaciteto.

Zato sem se odločila, da bom vsak dan napisala kakšno svojo misel, stavek...

In  moja današnja misel je naslednja:

Vsak človek ima svoje edinstvene, unikatne misli. Te naj pove na glas samo v primeru, da so lepe, sicer naj bo tiho. 

13:34 - 24. 08. 2010 - Komentarji {2} - Napiši komentar

ŽIVLJENJE JE KOT REKA PS {ANABELL}

Reka

Na tvojem obrežju sedim in v valove šumeče strmim.

Gledam, kako sila te žene naprej,tako neustavljiva si, hej!

Reka, mogočna zvodnica,

Vse nemočne pogoltne tvoja Resnica.

Moje življenje je kot reka; teče, teče, teče, premaguje, ruje, ovinke, ovire... Preskakuje, včasih miruje...Nekje se je začelo (izvir), nekje se bo končalo. Iz večnosti se je rodilo, tja nazaj se bo izlilo. Kakšna prispodoba ... reke in mojega življenja! Rojstvo in smrt... nekje vsi začnemo, tako kot reka, ki nekje pride iz zemlje, se rodi, kot tudi človek.... ki ima svoj začetek in konec. Reka se izlije v končni fazi v morje, naše življenje pa v večnost. V Energijo Vesolja. Velikokrat stojim na mostu in zrem v reko (Kamniško Bistrico) ... potujem z njo... Če je mirna in počasna, tudi jaz potujem počasi, če je razburkana in besna, sem tudi jaz (pa tudi prestrašena) saj me je strah njene sile..   Potujem... in ob svojem potovanju srečujem ovire... ki jih moram preskakovati...za reko je ovira kakšna skala, zame pa razni dogodki, ki mi niso naklonjeni ta moment... in moram storiti vse, da se obrne v mojo korist...    Včasih moje življenje miruje, predvsem, ko meditiram in si vzamem čas zase, nabiram moči za nove načrte. Tudi reka miruje, predvsem v času manjših padavin. Reka predstavlja neko simoboliko – tokokroga. Vse potuje in se vrača vedno znova Če se poglobimo v samo pesem, nam je takoj jasno, da v življenju ne poznamo vedno svoje poti vnaprej, ki jo bomo prehodili, tako kot reka ne in nam je izziv, da jo bomo spoznavali... doživljali..   Reka daje življenje... omogoča življenje. Tudi jaz sem rodila dva otroka in jima dala življenje...in jima omogočam, da se razvijata in živita z mojo pomočjo. Ko sem bila še 20 letnica, sem na življenje gledala čisto drugače kot zdaj, življenje mi je dalo določene izkušnje, na katere sem ponosna in sem hvaležna. Življenje je kot rečna struga, poti so ovite, ovinkaste, ravne, včasih gredo po ravni poti, včasih strmo navzdol kot hudournik (ob kakšni situaciji). Ko sem se rodila, je bil svet enostaven, šele kasneje sem spoznala, da smo si ga v odraslem svetu zakomlicirali. Ja, kot mali punčki je bilo dovolj, da je imela mucka, s katerim se je igrala, danes ... ko imam otroke, so zahteve večje... Ko sem se kot 20 letnica podala na pot materinstva, se mi še sanjalo ni, kaj vse to potegne za sabo in prav tako ob razvezi. Še sanjalo se mi ni, kakšni problemi, ovire, težave me čakajo. Vendar pa... po drugi strani, brez teh okoliščin ne bi pridobivala izkušenj, ne bi osebno in duhovno rastla, ostala bi na enem mestu... kar ne bi bilo fino. Bogve, v katerem delu življenja sem. Včeraj sem dopolnila 40. Lepa cifra. Rada bi imela še enkrat toliko let... da bi dočakala pravnuke...Da bi še kaj doživela. Na življenje gledam še bolj s spoštovanjem... Kot reka se tudi jaz prepuščam sili - življenju... to je najbolje ... predati se toku da te nese "kamorkoližejenajboljšezavse".

ANABELL

20:00 - 4. 08. 2010 - Komentarji {11} - Napiši komentar